018-124/2026 Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »D-87/26; Ureditev krožnega križišča IV. faze severne obvoznice Vrhnika«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PZG, podjetje za gradbeništvo d.o.o., Tbilisijska ulica 61, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 2. 10. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-114/2026/13 z dne 30. 7. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 17.792,17 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po postopku naročila male vrednosti skladno s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 7. 5. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003485/2026-SL1/01.

Dne 31. 7. 2026 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-114/2026/13 z dne 30. 7. 2026, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo oddal ponudniku TRGOGRAD d.o.o., Breg pri Litiji 56, Litija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je bila ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je 7. 8. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter izvede nov postopek oddaje javnega naročila. Zahteva tudi povračilo stroškov plačane takse. Zatrjuje, da izpodbijana odločitev ne vsebuje vseh zakonsko zahtevanih elementov obrazložitve in ne omogoča učinkovitega preverjanja zakonitosti izbire izbranega ponudnika. Navaja, da iz odločitve niso razvidni ključni podatki na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti pravilnost ocenjevanja, razvrstitve ponudb in izbire ponudnika; ne vsebuje prikaza vseh ponudb, njihovih končnih ponudbenih vrednosti in razvrstitve glede na merilo najnižje ponudbene cene. Zatrjuje, da bi moral naročnik jasno prikazati podatke, ki omogočajo preveritev pravilnosti izbire. Dodaja še, da iz obrazložitve niti ni razvidno v katerem delu ponudbenega predračuna je bila ugotovljena računska napaka, kakšna je bila prvotna ponudbena vrednost in kakšna po odpravi napake, brez teh podatkov pa po mnenju vlagatelja ni mogoče preveriti ali je šlo za dopustno odpravo računske napake ali za nedovoljeno spremembo ponudbe. Dalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz več razlogov, in sicer zaradi zatrjevane neustreznosti referenčnih potrdil za kader in ponudnika (glede tega ali je iz referenčnih dokazil razvidno, da so se nanašala na strojno izvedena asfalterska dela in ali referenčna posla zajemata novogradnjo ali rekonstrukcijo) ter zaradi nejasnosti glede delitve del, ki po mnenju vlagatelja ni jasna in ne omogoča preveritve, ali bo asfaltna dela, za katera je izbrani ponudnik predložil referenco, dejansko izvajal izbrani ponudnik, posledično tudi ni mogoč zaključek, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj kot izhaja iz točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je izbranemu ponudniku skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN posredoval zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 8. 2026 izjasnil o navedbah zahtevka za revizijo. V zvezi z očitano neobrazloženostjo izpodbijane odločitve navaja, da so bili podatki o cenah ponudnikov razvidni iz zapisnika o odpiranju ponudb; glede računske napake pojasnjuje, da je šlo za dopustno računsko napako, pri čemer se je spremenila izključno računska vrednost posamezne postavke in ne enotna cena, količina ali predmet ponudbe. Dalje zatrjuje, da je naročnik tudi referenčni naročnik in izdajatelj referenčnih potrdil, ki jih je predložil za kader in gospodarske subjekte, zato je imel možnost podatke vrednosti posla, vrsti ter načinu vgradnje preveriti neposredno v lastnih evidencah. Glede delitve posla pojasnjuje, da je iz popisa del natančno razvidno katere postavke prevzema podizvajalec in katere izbrani ponudnik ter pojasnjuje, da asfaltna dela niso navedena med deli, ki jih prevzemajo podizvajalci, zaradi česar je jasno, da bo le ta dela izvedel izbrani ponudnik sam.

Naročnik je dne 27. 8. 2026 sprejel »Sklep« št. 43001-114/2026, s katerim je z zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je v odločitvi navedel razloge za zavrnitev (vsakega) neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, kakor tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika. Ker je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, ocenjuje, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z vsemi njegovimi zahtevami. Navaja, da so podatki o ponudnikih, ki so oddali ponudbo in njihovih cenah javno objavljeni pri posameznem javnem naročilu na spletni strani e-JN, zato se je vlagatelj lahko seznanil z imeni vseh ponudnikov in njihovimi cenami, prav tako pa ti podatki izhajajo iz zapisnika o odpiranju ponudb. Razvrstitev ponudb glede na merilo (najnižja ponudbena cena v EUR z DDV) je bila torej po navedbah naročnika ves čas objektivno preverljiva. Glede zatrjevane neobrazloženosti računske napake, pojasnjuje, da je v odločitvi navedel, da je izbrani ponudnik podal soglasje k odpravi računske napake, tretji odstavek 90. člena ZJN-3 pa mu ne nalaga obveznosti, da v odločitvi navaja konkretne ugotovitve glede računskih napak. Glede obrazloženosti odločitve se sklicuje tudi na pretekle odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-106/2022 in št. 018-121/2022. Dalje navaja, da predloženo referenčno potrdilo za kader ni bilo spremenjeno in tako ne gre za kršitev ponudnika, takšno referenčno potrdilo je namreč ta prejel direktno od naročnika. Tudi naročnik navedenega referenčnega potrdila ni spreminjal temveč ga je le dopolnil. Pojasnjuje še, da se del priglašenih referenčnih del nanaša na dela, ki jih je izbrani ponudnik v preteklosti izvedel neposredno za naročnika v okviru njegovih predhodnih javnih naročil oziroma pogodb. V takšnem primeru pa naročnik ni dolžan od ponudnika zahtevati, da mu z dodatnim potrdilom dokazuje dejstva, s katerimi naročnik že sam razpolaga, prav tako bi bilo nesmiselno, da bi naročnik sam sebe pozval k podaji potrditve reference. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na delitev del med podizvajalci, zatrjuje, da niso konkretizirane, saj ni navedel za katerega podizvajalca gre, prav tako zatrjuje, da vlagatelj ni navedel konkretno, na katero tehnično in strokovno sposobnost oziroma referenco izbranega ponudnika in katero določbo se njegove navedbe nanašajo. Kljub temu pojasnjuje, da je izbrani ponudnik ponudbo pripravil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj so bili obrazci in dokumenti iz katerih izhaja delitev del predloženi in izpolnjeni v skladu z navodili naročnika. Zatrjuje, da iz ponudbe jasno in nedvoumno izhaja, katera dela prevzemata podizvajalca in katera dela prevzema izbrani ponudnik, ter njihove vrednosti. Razvidno pa je tudi, da so vsa prevzeta dela zajeta v popisu del. Dodaja, da iz obrazcev o podizvajalcih jasno in nedvoumno izhaja, da ne prevzemata vgradnje asfaltne plasti vozišča. Ker asfaltna dela niso navedena med deli, ki jih prevzemata podizvajalca, je iz ponudbe po mnenju naročnika razvidno, da jih izbrani ponudnik prevzema neposredno sam, za asfaltna dela pa je predložil tudi ustrezne reference. V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na neizpolnjevanje referenčnih pogojev naročnik izpostavlja, da vlagatelj ni podal dokazov iz katerih bi izhajalo, da referenčna dela izbranega ponudnika niso ustrezna. Dalje pojasnjuje, da je bil tudi pri priglašenem referenčnem poslu investitor oziroma referenčni naročnik, da je le-tega preveril in ugotovil, da se gradbena ureditev uvršča med rekonstrukcijo križišča (čemur prilaga letalske posnetke območja pred in po izvedbi referenčnega dela), dela pa so bila izvedena v obsegu kot je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tudi v zvezi z očitkom, ki se nanaša na vprašanje strojne vgradnje asfaltne plasti pri referenčnem poslu, pojasnjuje, da je le-tega preveril in ugotovil, da so bila dela izvedena s strojno vgradnjo, za kar prilaga tudi slike. Hkrati pa zatrjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 31. 8. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 8. 2026 opredelil do navedb naročnika, vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da dejstvo, da so ponudbene cene razvidne iz portala e-JN ne razbremeni naročnika obveznosti, da v odločitvi jasno obrazloži razloge na katerih temelji izbira. Prav tako zatrjuje, da naročnik šele v sklepu o zavrniti zahtevka za revizijo pojasnjuje v čem je bila računska napaka, vlagatelj pa ob sprejemu izpodbijane odločitve ni mogel preveriti, ali je bil popravek izveden skladno z ZJN-3 in ali je vplival na končno razvrstitev ponudb. Vztraja tudi pri navedbah glede referenčnega potrdila za vodjo del in ustreznosti referenčnih potrdil s katerimi izbrani ponudnik izkazuje izpolnjevanje pogoja iz točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede očitane kršitve, ki se nanaša na delitev del med izbranim ponudnikom in podizvajalcem, zatrjuje, da vrednost del ne določa njihove vsebinske razmejitve, saj je za presojo izpolnjevanja relevantnega pogoja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno to, katera konkretna dela bo posamezni gospodarski subjekt dejansko izvedel. Navedeno zlasti poudarja za primere, kadar je izpolnjevanje referenčnih zahtev vezano neposredno na gospodarski subjekt, ki bo določena dela izvedel. Poudarja, da splošna navedba, da bo izbrani ponudnik izvedel vsa dela, ki jih ne prevzemajo podizvajalci, ne more odpraviti nejasnosti glede konkretne razmejitve del. To še posebej poudarja v zvezi z določbo iz točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in zahtevo, da mora referenco izkazati subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem javnem naročilu neposredno izvedel. Vztraja, da mora biti iz ponudbe jasno in preverljivo razvidno, da bo ta dela izvedel prav izbrani ponudnik. Zgolj predložitev reference pa ne dokazuje tudi njihove neposredne izvedbe v predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je vlagatelju dne 9. 9. 2026, na podlagi 11. člena ZPVPJN, z namenom zagotovitve kontradiktornosti, posredovala izjasnitev izbranega ponudnika. Vlagatelj se je do navedene vloge opredelil dne 11. 9. 2025. Vztraja pri dosedanjih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj naročniku najprej očita, da izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ne ustreza standardu obrazloženosti, saj iz nje ni razviden prikaz vseh ponudb, njihovih končnih ponudbenih vrednosti in razvrstitve glede na merilo najnižje ponudbene cene; ni razvidna obrazložitev v katerem delu ponudbenega predračuna je bila ugotovljena računska napaka, kakšna je bila prvotna ponudbena vrednost in kakšna po odpravi napake; ni izkazana zadostna obrazložitev ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, neobstoja izključitvenih razlogov, izpolnjevanja tehničnih in drugih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in niso navedeni razlogi za zavrnitev manj ugodnih ponudb.

Naročnik vlagatelju nasprotuje in pojasnjuje, da sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila vsebuje vse zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Pojasnjuje, da so vsi podatki glede prejetih ponudb javno objavljeni na povezavi do javnega naročila na spletni strani e-JN, zato se je z njimi in tudi z razvrstitvijo ponudb (merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je bila zgolj najnižja ponudbena cena) vlagatelj lahko seznanil. Prav tako pojasnjuje, da je iz ugotovitve o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika razvidna tudi ocena glede vseh elementov dopustnosti, razvidno pa je tudi, da je naročnik ugotovil računsko napako in po soglasju izbranega ponudnika le to odpravil.

Vlagateljeve navedbe je treba v delu, ki se nanaša na vprašanje obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila, presojati z vidika 90. člena ZJN-3, ki vsebuje splošna pravila o tem, kaj mora vsebovati odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo. Tretji odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da sprejme naročnik odločitev o oddaji javnega naročila najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, pri čemer mora ta odločitev vsebovati:

- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je že v številnih odločitvah zapisala, da določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), in ki zahteva od naročnika, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena določba je bistvena tudi za zagotavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ponudnikov, saj šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi in jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-113/2022, 018-011/2023, 018-034/2023, 018-081/2023) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev (prim. tudi odločitev SEU v zadevi št. T- 536/11, točka 53), pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki njegovo odločitev utemeljujejo. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji javnega naročila zadosten, pa je treba presoditi v vsakokratnem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Iz vpogleda v izpodbijano odločitev izhaja, da je naročnik v odločitvi pojasnil, da so bile ponudbe najprej razvrščene po ugodnosti skladno z razpisanimi merili in preverjene, če po vsebini ustrezajo predmetu naročila. Nadalje je razvidno, da je naročnik ugotovil, da izbrana ponudba, po podaji soglasja k odpravi računske napake, po naročnikovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena. Prav tako je v odločitvi navedel, da ponudb, ki so po merilih manj ugodne od izbrane, glede zakonsko določenih razlogov za izključitev in razpisanih pogojev za sodelovanje ni preverjal in jih je zavrnil iz razloga, ker so manj ugodne od izbrane. S čimer je izpolnil zahteve tretjega odstavka 90. člen ZJN-3.

Ker je v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 lahko dopustna le tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ponudba izbranega ponudnika ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, je naročnik ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, se naročnikova ugotovitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika nanaša na vse naštete elemente dopustnosti ponudbe.

Kot že navedeno je namen odločitve o oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Dejstvo, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno, pomeni, da naročnik ocenjuje, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z vsemi njegovimi zahtevami. Navedeno pa neizbranemu ponudniku omogoča, da v postopku pravnega varstva zatrjuje, da naročnikova ocena ni pravilna in da v ta namen navede tudi razloge.

Z naročnikom se gre strinjati tudi v tem, da mu ZJN-3 ne nalaga obveznosti, da v odločitvi o oddaji javnega naročila pojasnjuje, kateri ponudniki so predložili ponudbe in po kakšni ceni. Podatki o ponudnikih, ki so oddali ponudbo, in cenah teh ponudb so namreč javno objavljeni pri posameznem javnem naročilu na spletni strani e-JN, zato se je vlagatelj lahko seznanil z imeni vseh (neuspešnih) ponudnikov in njihovimi cenami, prav tako pa ti podatki izhajajo tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb.

Iz odločitve je prav tako razvidno, da je naročnik prejel soglasje za odpravo računskih napak, pri čemer je iz odločitve razvidna tudi vrednost ponudbe po odpravi računske napake.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik izpolnil zahteve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, zato predmetni vlagateljev očitek zavrača kot neutemeljen.

Med vlagateljem in naročnikom je nadalje sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna.

Kot je zgoraj že navedeno je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V obravnavanem primeru je med strankama med drugim spor o tem, ali je iz ponudbe izbranega ponudnika jasno, določno in nedvoumno razvidno, kateri subjekt prevzema izvedbo posamezne vrste del javnega naročila. Sporno je tudi, kateri subjekt bo neposredno izvedel dela, za katera je naročnik zahteval referenco uspešno izvedenega posla.

Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno razvidna delitev del med ponudnikom in priglašenimi podizvajalci, kar po njegovem mnenju ni skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, hkrati pa ne omogoča preveritve, ali bo asfaltna dela, za katera je izbrani ponudnik predložil referenco dejansko izvajal neposredno sam. Zatrjuje, da posledično ni mogoč zaključek, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik in naročnik vlagatelju nasprotujeta in pojasnjujeta, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj so bili obrazci in dokumenti iz katerih izhaja delitev del predloženi in izpolnjeni v skladu z navodili naročnika. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je natančna delitev del razvidna iz popisa del. Naročnik navaja, da vlagatelj niti ne konkretizira na katero določbo dokumentacije in dela se vlagateljeve navedbe nanašajo. Hkrati zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno in nedvoumno izhaja, katera dela prevzemata podizvajalca in katera dela prevzema izbrani ponudnik. Jasno so določene tudi vrednosti prevzetih del. Navaja še, da so vsa prevzeta dela zajeta v popisu del, iz obrazcev o podizvajalcih pa jasno in nedvoumno izhaja, da ne prevzemata vgradnje asfaltne plasti vozišča. Ker asfaltna dela niso navedena med deli, ki jih prevzemata podizvajalca, je iz ponudbe po mnenju naročnika razvidno, da jih izbrani ponudnik prevzema neposredno sam, za asfaltna dela pa je predložil tudi ustrezne reference.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretizirano navedel, da delitev del med gospodarskimi subjekti ni jasno razvidna, konkretno je izpostavil tudi splošno delitev del, kot izhaja iz obrazcev podizvajalcev izbranega ponudnika. Konkretno pa je izpostavil tudi, da ni razvidno kdo v izvedbo prevzema asfaltna dela, zaradi česar so navedbe naročnika o nekonkretiziranosti navedb neutemeljene.

Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v točki 2. »Pravila poslovanja« v okviru podtočke 2.6 »Ponudba s podizvajalci« določil:
»Ponudba s podizvajalci je ponudba, v kateri je za izvedbo določenega dela naročila kot podizvajalec nominiran ustrezno usposobljen gospodarski subjekt. Izvajalec ne sme dopustiti, da njegov podizvajalec odda dela v podizvajanje. Ne glede na število podizvajalcev v razmerju do naročnika ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo naročila.

Menjava podizvajalcev iz ponudbe je pred naročnikovo odločitvijo o oddaji naročila, skladno z zakonom, možna le na zahtevo naročnika, po oddaji naročila pa le, če bi bila sicer ogrožena izvedba naročila skladno s pogodbo, če novi podizvajalec izpolnjuje zahtevane pogoje za sodelovanje in zanj ni razloga za izključitev ter ob soglasju naročnika.

Za podizvajalca, ki zahteva naročnikovo neposredno plačilo za izvedena dela, mora ponudnik to njegovo zahtevo predložiti že v ponudbi ter navesti dela, ki jih prevzema in njihovo vrednost. Če podizvajalec ne zahteva naročnikovega neposrednega plačila, mora biti ta njegova izjava predložena v ponudbi.«

Naročnik je predvidel tudi obrazec »Podatki o gospodarskem subjektu« z identifikacijskimi podatki gospodarskih subjektov ter prevzetih del in ponudbeno vrednostjo teh.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje izhaja, da je naročnik v okviru pogojev za sodelovanje v točki 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih desetih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) novogradnjo ali rekonstrukcijo krožnega križišča premera 30,0 m v vrednosti vsaj 400.000,00 EUR (brez DDV)
b) strojno vgradnjo nosilne ali vezne asfaltne plasti (AC base ali AC bin) ter obrabne asfaltne plasti (AC surf ali SMA) vozišča v širini vsaj 6,0 m (brez upoštevanja razširitev v krivinah) in hkrati v neprekinjeni dolžini vsaj 200 m
c) izvedbo cestne razsvetljave v vrednosti vsaj 25.000,00 EUR (brez DDV)

Posel iz točke a, ki ga je izvedel samostojno ali v sodelovanju s podizvajalci mora izkazati sam ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner).

Posel iz točke b in c mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«

Upoštevaje citirana določila dokumentacije v zvezi oddajo javnega naročila je naročnik za posla iz točk b) in c) zahteval, da ju izkaže gospodarski subjekt, ki bo ta dela neposredno izvedel z lastnim kadrom in tehničnimi zmogljivostmi.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v okviru popisa del le ta razdelil na »Gradbeno prometni del S krak« (v okviru teh preddela, zemeljska dela, voziščna konstrukcija, odvodnjavanje, oprema cest in tuje storitve) in »Gradbeno prometni del V in Z krak« (v okviru teh preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, oprema cest in tuje storitve) ter »Javna razsvetljava skupaj« (v okviru te elektro del in gradbeni del).

Državna revizijska komisije je nadalje vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da ponudbo oddaja s podizvajalci. Ugotoviti gre tudi, da je izbrani ponudnik skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudbi priložil obrazce »Podatki o gospodarskem subjektu« zase in za podizvajalca. Iz navedb o prevzetih delih je razvidno, da ponudnik neposredno sam prevzema »Vodenje projekta ter izvedba vseh preostalih GOI del, ki jih ne prevzemajo podizvajalci« v vrednosti 567.155,53 EUR brez DDV, podizvajalec Gregorič elektromehanika d.o.o. prevzema »Vodenje elektroenergetskih del in izvedba javne razsvetljave« v vrednosti 11.462,00 EUR brez DDV, podizvajalec Komunalne gradnje. d.o.o. pa v izvedbo prevzema »Delna izvedba zemeljskih in gradbenih del« v vrednosti 147.577,26 EUR brez DDV.

Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe iz obrazcev ponudbe ne omogočajo neposredne in enoznačne povezave s posameznimi skupinami ali postavkami iz popisa del. Predvsem izraz »gradbena dela« lahko zajema dela iz več skupin popisa del. Natančne in jasne razmejitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti na podlagi navedenih vrednosti prevzetih del, saj se te ne ujemajo z vrednostmi posameznih skupin iz popisa, povezava s konkretnimi postavkami pa ni pojasnjena.

Iz ponudbe je prav tako razvidno, da je ponudnik za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za sodelovanje predložil več referenčnih potrdil, med drugim tudi referenčno potrdilo, ki se nanaša na b) točko 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila t.j. asfaltna dela, le-ta se nanaša na njegovo lastno izvedbo.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj utemeljeno opozarja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno in natančno razvidna delitev del glede na skupine del opredeljene v popisu del. Ker je v ponudbi izbranega ponudnika delitev del med gospodarskimi subjekti opredeljena na ravni splošnih skupin del »delna izvedba zemeljskih in gradbenih del«, »vodenje projekta ter izvedba vseh preostalih del, ki jih ne prevzemajo podizvajalci« ti opisi ne določajo katere konkretne sklope ali postavke popisa del bo izvajal posamezni gospodarski subjekt v ponudbi.

Ugotovitev, kateri gospodarski subjekt - ponudnik ali podizvajalec, prevzema katera dela, je v konkretnem primeru relevantna predvsem z vidika presoje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje iz b) točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za katerega je naročnik zahteval, da ga izkaže subjekt, ki bo tudi pri predmetnem javnem naročilu dela izvedel neposredno sam.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila je za dela iz b) 3.2.5 točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izbrani ponudnik predložil referenco, ki se nanaša na njegovo lastno izvedbo (med strankama pa to niti ni sporno). Glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi posledično ponudnik moral tudi pri predmetnem javnem naročilu tovrstna dela izvesti neposredno sam. Ker iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti kateri od gospodarskih subjektov bo v izvedbo prevzel del javnega naročila ki obsega ta asfaltna dela oz. del, ki zajema sklop iz popisa del »Voziščna konstrukcija«, je potrebno ugotoviti, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, ali je zahtevano referenco v konkretnem primeru priglasil gospodarski subjekt, ki bo dela pri predmetnem javnem naročilu tudi dejansko izvajal. Pri tem pa splošna navedba, da izbrani ponudnik v izvajanje prevzema vsa dela, ki jih ne izvajata podizvajalca ne zadošča za ugotovitev, da bo izbrani ponudnik izvedel ravno asfaltna dela, posebej ob upoštevanju splošnih opisov del, ki jih prevzema podizvajalec npr. »del gradbenih del«, ki se brez jasne opredelitve obsega teh del lahko nanaša tudi na voziščno konstrukcijo in s tem tudi na asfaltna dela.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno, določno in nedvoumno razvidno, katera dela po popisu del javnega naročila bo v izvajanje prevzel izbrani ponudnik katera pa podizvajalec, posledično temu naročnik tudi ni imel podlage za zaključek, da je zahteva iz točke 3.2.5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (skladno kateri posel iz b) točke izkaže gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel) izpolnjena.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, 43001-114/2026/13 z dne 30. 7. 2026.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih navedb, se v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na očitke v zvezi z ustreznostjo referenčnih potrdil kadra in ponudnika (glede tega ali je iz referenčnih dokazil razvidno, da so se nanašala na strojno izvedena asfalterska dela in ali referenčna posla zajemata novogradnjo ali rekonstrukcijo), saj te ne bi več mogle vplivati na odločitev v dani zadevi.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov vplačane takse in vseh potrebnih stroškov pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 17.792,17 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala ostalih stroškov, saj jih vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 70. člena ZPVPJN. Priglašeni stroški morajo namreč biti specificirani po vrsti in višini.

Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini
17.792,17 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran