EN

Predrevizijski postopek

Dopustnost pravnega varstva (5. člen ZPVPJN)

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače.

 

Aktivna legitimacija (14. člen ZPVPJN)

Postopek pravnega varstva postopka oddaje javnega naročila se začne na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga lahko vloži:

Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

Če ponudbo predloži skupina ponudnikov, lahko zahtevek za revizijo vloži katerikoli od skupnih ponudnikov.

 

Roki za vložitev zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.

Če se v primeru postopka naročila male vrednosti ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.

V primerih določenih postopkov oddaje javnih naročil, v katerih naročnik ne objavi obvestila o naročilu, lahko ponudnik, ki v tak postopek neupravičeno ni bil povabljen, revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, odkar je izvedel ali bi moral izvedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh, odkar je naročnik na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Če naročnik takšnega obvestila ni objavil, je rok za vložitev revizijskega zahtevka osem delovnih dni, odkar je naročnik na portalu javnih naročil objavil obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil niti tega obvestila, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Če naročnik v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, ne objavi obvestila o naročilu, lahko vlagatelj revizijski zahtevek vloži v osmih delovnih dneh, odkar je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od objave obvestila o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, je skrajni rok za vložitev revizijskega zahtevka šest mesecev od začetka izvajanja pogodbe.

Zagovornik javnega interesa lahko zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Za delovni dan se šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.

 

Način vložitve zahtevka za revizijo (24. člen ZPVPJN in šesti odstavek 13.a člena ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo se vloži prek portala eRevizija. Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. V enakem roku se v tem primeru lahko vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje. 

 

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN)

Zahtevek za revizijo mora vsebovati:

  1. ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo,
  2. ime naročnika,
  3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
  4. predmet javnega naročila,
  5. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
  6. potrdilo o plačilu takse iz 71. člena ZPVPJN.

Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

 

Taksa (71. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, znaša taksa:

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000 eurov.

Kadar takse ni mogoče odmeriti v skladu z zgornjimi pravili, znaša taksa 1.000 eurov.

Ne glede na zgornja pravila znaša taksa 1.000 eurov tudi v primeru, če se zahtevek za revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.

Zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse.

Višino takse za postopek določi naročnik, to pa mora, skupaj s transakcijskim računom, na katerega se vplača, in sklicem, ki se pri tem navede, zapisati tudi v svoji odločitvi o oddaji naročila. Podrobnejša navodila za plačilo takse so navedena na spletišču e-JN.

 

Učinek vloženega zahtevka za revizijo (17. člen ZPVPJN)

Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Ne glede na navedeno lahko naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN.

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

 

Zadržanje postopka javnega naročanja (19. člen ZPVPJN)

Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi zagovornik javnega interesa.

Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

 

Predlog naročnika za sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja (20. člen ZPVPJN)

Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:

Naročnik posreduje predlog hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.

Državna revizijska komisija predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisija predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja zavrne, če izvedba naročila ni nujna.

 

Predhodni preizkus zahtevka za revizijo (26. člen ZPVPJN)

Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen, ali vsebuje vse obvezne sestavine, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, če obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN ali če je nedopusten, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. Če vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo pri naročniku.

Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, vlagatelja najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. V primeru dopolnitve zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo pri naročniku, in sicer v roku treh dni od prejema sklepa.

 

Izjasnitev izbranega ponudnika (27. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.

 

Odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Če so izpolnjene procesne predpostavke, naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila. Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

 

Rok za odločitev o zahtevku za revizijo (28. člen ZPVPJN)

Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.

Natisni stran