018-075/2026 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ENERGETSKA PRENOVA STAVBE PRALNICA SB CELJE«, na podlagi pritožbe vlagatelja SENKANAR, posredništvo, trgovina, najemi in storitve d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Gosposvetska cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana, in pooblaščenega naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 6. 2026

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo 10. 4. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002691/2026-SL1/01, z dvema popravkoma.

Vlagatelj je 25. 5. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev ZJN-3. Predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil z dokumentom »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026, in sicer tako, da je zahtevek za revizijo zavrgel v delu, »ki se nanaša na tehnične zahteve, postavka 3.1, 3.2, 4.1, 5.2, 7.1, 7.2, 7.4 , 8.3, 11.1 in 12.2, predračun, obračun del, ogled ter preostali del razpisne dokumentacije« ter zavrnil »v delu, ki se nanaša na sklope in predmet pogodbe«. Glede zavrženja je naročnik v obrazložitvi pojasnil, da se je – upoštevaje, da je bilo javno naročilo primarno objavljeno 10. 4. 2026 – rok 10 delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo iztekel 24. 4. 2026. Ugotavlja, da je glede na dne 13. 5. 2026 podano spremembo referenc ter tehničnih zahtev glede keramike, spremembo (črtanje) 2.4 člena vzorca pogodbe ter podajo pojasnil glede enovitega postopka, zahtevek za revizijo vlagatelja pravočasen zgolj v delu, ki se nanaša na očitke glede nedelitve na sklope in člen 2.4 vzorca pogodbe. Ker očitki glede tehničnih zahtev, obračuna, predračuna, ogleda ter razpisne dokumentacije kot take, ki so predmet zahtevka za revizijo, niso bili predmet sprememb, dopolnil ali pojasnil dne 13. 5. 2026, ko je prišlo do spremembe razpisne dokumentacije, je zahtevek za revizijo, ki je bil vložen 25. 5. 2026 v tem delu podan po poteku 10 delovnih dni od 10. 4. 2026. Rok za vložitev zahtevka za revizijo za navedeno se je tako iztekel dne 24. 4. 2026.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 5. 6. 2026 pravočasno vložil pritožbo. Predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, oziroma podredno, da pritožbi ugodi, razveljavi sklep o zavrženju in naročniku naloži, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN; zahteva tudi povrnitev stroškov. Zavrženje zahtevka za revizijo označuje za neutemeljeno in prepozno, odločitev naročnika pa za nerazumljivo in samo s seboj v nasprotju. Ob citiranju določb prvega odstavka 25. člena ZPVPJN vlagatelj navaja, da je za presojo pravočasnosti v konkretnem primeru relevantna druga poved izpostavljene določbe, saj je naročnik z odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil dne 13. 5. 2026, 14. 5. 2026 in 15. 5. 2026, spreminjal, dopolnjeval oziroma pojasnjeval dele razpisne dokumentacije, posledično pa je zahtevek za revizijo, vložen 25. 5. 2026, pravočasen, saj se nanaša na »spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«.

Naročnik je 9. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je opravila predhodni preizkus pritožbe v skladu s 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil (med drugim) zoper zgoraj citirano vsebino razpisne dokumentacije, pravočasen.

Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj s kršitvami, ki jih uveljavlja v zahtevku za revizijo z dne 25. 5. 2026, prepozen, vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da je zahtevek za revizijo pravočasen, saj je vložen v roku desetih delovnih dni od objave spremenjene oziroma dopolnjenje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je naročnik spreminjal z odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil 13. 5. 2026, 14. 5. 2026 in 15. 5. 2026.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Naročnik zato po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveri, ali:
­ je bil vložen pravočasno,
­ vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
­ ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
­ ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
­ je dopusten.

Če naročnik ugotovi, da procesni pogoji iz zgoraj navedene prve, tretje, četrte ali pete alineje niso izpolnjeni, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Državna revizijska komisija uvodoma – glede na vlagateljev očitek, da je naročnik s tem, ko zahtevka za revizijo ni zavrgel v treh delovnih dneh, kršil citirano določbo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN – pojasnjuje, da je rok, določen v tem členu, instrukcijski rok. Posledično njegova zamuda s strani naročnika v procesnem smislu ne pomeni, da naročnik po preteku tega roka ne bi smel zavreči zahtevka za revizijo (kot to zatrjuje vlagatelj). ZPVPJN namreč takšne sankcije ne določa, saj so procesne predpostavke tiste (nujne) okoliščine oziroma pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija sploh sme meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Obstoj procesnih predpostavk tako ni vezan le na trenutek prejema zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku (ki poteka pred naročnikom), temveč jih je v primeru, kadar naročnik zahtevku za revizijo ne ugodi, v revizijskem postopku dolžna preveriti še Državna revizijska komisija. Tako tudi Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo, skladno z 31. členom ZPVPJN, opravi predhodni preizkus zahtevka in po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo vsebinsko obravnavo. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga s sklepom – če tega ni storil že naročnik – zavrže (prim. tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Kljub navedenemu pa gre pojasniti, da ZPVPJN v četrti točki prvega odstavka 78. člena kot prekršek določa tudi dejstvo, če naročnik ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ZPVPJN (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena ZPVPJN). Vendar pa Državna revizijska komisija o storitvi prekrška in odgovornosti zanj ne odloča v revijskem postopku, temveč v postopku o prekršku, skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1). Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

V nadaljevanju je torej treba presoditi, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi njegove nepravočasnosti.

Roke za vložitev zahtevka za revizijo določa 25. člen ZPVPJN. V predmetnem postopku pravnega varstva je zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar je treba upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Kot že navedeno, je bilo v obravnavanem primeru obvestilo o predmetnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno 10. 4. 2026, pri čemer je naročnik ponudnikom na Portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja, 14. 5. 2026 pa je (pod št. objave JN002691/2026-SL1/01-P01) objavil tudi popravek, s katerim je spremenil rok za vprašanja ter oddajo ponudbe.

Glede na navedeno se gre strinjati z naročnikom, da predmetni zahtevek za revizijo, podan na portalu eRevizija dne 25. 5. 2026, ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj je bil glede na objavljeno obvestilo o javnem naročilu vložen po izteku desetih delovnih dni od objave obvestila o javnem naročilu.

Vendar je v konkretnem primeru treba presoditi še, ali je bil zahtevek za revizijo vložen v roku, ki ga določa druga poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Slednja namreč določa rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko naročnik spremeni ali dopolni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V primeru spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje skladno z drugo (in ne več prvo) povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj se zahtevek za revizijo nanaša »na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji«.

V tej zvezi gre pojasniti, da za presojo pravočasnosti v danem primeru ni ključno, ali je naročnik po objavi obvestila o javnem naročilu spreminjal določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tudi) v delih, ki jih v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj. Kot izhaja iz predhodno navedenega, se namreč rok desetih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo ne šteje le od objave obvestila o naročilu (3. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3) ali prejema povabila k predložitvi ponudb, temveč se skladno z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ta rok, kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, šteje tudi od objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3), kot tudi od objave informacij na Portalu javnih naročil v obliki odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov (po drugem odstavku 67. člena ZJN-3), saj so tudi te po svoji vsebini in namenu enake informacijam, ki so objavljene v obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Vendar pa je glede na drugo poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN pri tem treba upoštevati pogoj, »če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika«. Če je torej naročnik z informacijami spremenil ali dopolnil navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, so te lahko relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo; navedeno pa ne velja za informacije, s katerimi je naročnik navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila le pojasnil – na način, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018, 018-210/2018, 018-098/2022 in 018-105/2025).

V nadaljevanju je zato treba presoditi, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi v katerem koli delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila le-to spremenil ali dopolnil (torej ne nujno zgolj v delih, ki jih vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo in na katere se nanaša zavrženje zahtevka za revizijo). Za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, se upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Navedeno izhaja iz druge povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v kateri je določeno, da se s pojasnilom »odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji«, sprememba ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa sta podani, »če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija«. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera. Za presojo pravočasnosti v konkretnem primeru je tako treba razrešiti, ali iz vsebine informacij, objavljenih na Portalu javnih naročil, izhaja, da je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018 in 018-094/2018).

Da so bile prvotno objavljene določbe razpisne dokumentacije po objavi obvestila o javnem naročilu spremenjene, priznava že sam naročnik, ko v izpodbijanem sklepu navaja, da je 13. 5. 2026 »podal spremembo referenc ter tehničnih zahtev, keramike […]«, 14. 5. 2026 in 15. 5. 2026 pa termine za oddajo ponudb in postavljanje vprašanj. Da je naročnik (vsaj) z enim od odgovorov, objavljenim med 13. 5. 2026 in 15. 5. 2026, v obravnavanem primeru spreminjal oziroma dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, z vpogledom na Portal javnih naročil (razdelek Vprašanja, odgovori in pojasnila) ugotavlja tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je namreč objavil (najmanj) naslednje odgovore na vprašanje zainteresiranih gospodarskih subjektov:

»Objava 13.05.2026 08:41 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Naročnik naj pojasni, katera dela spadajo v navedbo v 2.4. členu pogodbe, saj lahko ta dela, ki niso definirana, vplivajo na končno ceno ponudnikov.

ODGOVOR


Člen 2.4 pogodbe se črta.

[…]

Objava 13.05.2026 08:45 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,

zakaj se pri referencah za vodjo del gradnje, vodjo del EI in vodjo del SI zahteva po dve referenci? Zahteva po dveh referencah je nesmiselna, predvsem zato ker obnavljamo en objekt. Naredite tako, da bo pri vseh kadrih zahtevana po ena referenca.

Hvala in lp.

ODGOVOR
Naročnik spreminja pri referencah za vodjo del gradnje, vodjo del EI in vodjo del SI iz dveh na eno referenco.

[…]

Objava 13.05.2026 08:48 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Spoštovani,
prosimo za dodatna pojasnila glede pozicije 7.3 Zlagalni stroj za velike kose perila.
Pri poziciji 7.3 Zlagalni stroj za velike kose perila je navedena poraba: Komprimiran zrak, Poraba : 520 Nl/h. Glede na zela majhno porabo komprimiranega zraka menimo, da je pri opisu pozicije 7.3 najverjetneje prišlo do neskladja.
Prosimo za ustrezno pojasnilo.
Lepo pozdravljeni,

ODGOVOR
V tehnični specifikaciji je pri navedbi porabe komprimiranega zraka za pozicijo 7.3 (Zlagalni stroj za velike kose perila) prišlo do napake.
Pravilna poraba komprimiranega zraka znaša približno 23.520 Nl/h.

[…]

Objava 13.05.2026 08:48 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Spoštovani,
keramika katera je navedena v opisu ni dobavljiva. prosimo, da navedente nabavni razred talne in stenske kermaike.

ODGOVOR
Izvajalec lahko dobavi keramiko drugega proizvajalca, vendar mora v tem primeru pripraviti primerjalno tabelo med projektiranim in ponujenim proizvodom, iz kater mora biti jasno razvidno, da je ponujeni proizvod primeren za predviden namen in da so karakteristike vsaj enakovredne projektiranim.«

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila z izpostavljenimi odgovori spremenil oziroma dopolnil, saj je znižal število zahtevanih referenc za vodjo del gradnje, vodjo del EI in vodjo del SI ter spremenil tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija tako v danem primeru zaključuje, da je naročnik z izpostavljenimi odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil dne 13. 5. 2026 – s katerimi je (nesporno) spremenil oziroma dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila – vanjo posegel na način, ki vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo. Glede na navedeno je treba rok iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN šteti od izpostavljenih odgovorov naprej, posledično pa gre ugotoviti, da je zahtevek za revizijo, vložen 25. 5. 2026, vložen v roku desetih delovnih dni od spremenjene oziroma dopolnjene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in je torej pravočasen. Ker je že ob upoštevanju ugotovljenega treba pritožbi ugoditi, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je naročnik tudi z ostalimi odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil dne 14. 5. 2026 in 15. 5. 2026, spreminjal oziroma dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj presoja navedenega ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo v spornem delu zavrgel kot nepravočasnega, saj je treba šteti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku, ki ga določa druga poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, torej pravočasno.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN še odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran