018-032/2026 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija centralne kotlovnice, hladilne strojnice in prezračevalnih naprav v SB Nova Gorica« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IMP, d.d., družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo, Dunajska cesta 7, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 3. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-50/2025-2718-10.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 25. 11. 2025 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 8. 12. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009552/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 813231-2025; naročnik je zatem objavil še dva popravka.

Naročnik je 3. 2. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009552/2025-ODL/01 objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-50/2025-2718-10, s katero je ponudnike obvestil, da javno naročilo oddaja ponudniku GITRI, inženiring, gradbeništvo in storitve d.o.o., Drabosnjakova ulica 9E, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil dopustno in po merilih najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je 13. 2. 2026 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vsa nadaljnja ravnanja naročnika, vlagatelju pa povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker:
- iz primerjave podatkov v ponudbi (tj. v obrazcu št. 2 »Prijava drugih udeležencev« in v rekapitulaciji) ni povsem jasno, katera dela naj bi opravil partner Inštalacije Žagar d.o.o. (ta naj bi glede na navedbe v obrazcu št. 2 »Prijava drugih udeležencev« izvedel strojne inštalacije v vrednostnem deležu 73,62 % od skupnega posla, po rekapitulaciji pa strojne instalacije predstavljajo 80,86 % vseh del, kar torej pomeni, da ta subjekt ne bo izvedel vseh strojnih inštalacij) oziroma podizvajalec Komunala Novo mesto d.o.o. (ta naj bi glede na navedbe v obrazcu št. 2 »Prijava drugih udeležencev« izvajal vodenje elektro del in elektro inštalacije v vrednostnem deležu 13 % od skupnega posla, po rekapitulaciji pa elektro inštalacije predstavljajo 14,17 % vseh del, kar pomeni, da bo del elektro inštalacij izvajal nekdo drug);
- obrazec ESPD podizvajalca Komunala Novo mesto d.o.o. v nasprotju z zahtevami naročnika ne vsebuje navedbe niti enega člana organov nadzora v družbi (vlagatelj pri tem poimensko našteva člane nadzora), naročnik pa tako zaradi nepopolnih podatkov ni mogel preveriti obstoja razlogov za izključitev za ta gospodarski subjekt;
- je izbrani ponudnik samovoljno posegal v ponudbeni predračun s tem, ko je popravljal formule, s čimer je ravnal v nasprotju z ZJN-3 in izrecnimi določili razpisne dokumentacije, kjer je naročnik določil, da se v vsebino predračuna ne sme posegati. Izbrani ponudnik naj bi s svojim samovoljnim posegom v predračun nadomestil voljo naročnika ter sam določil in vnesel formulo, ki bi morala biti po njegovem mnenju zapisana, čeprav takšne volje ni niti preveril pri naročniku niti takšna volja ni razvidna iz kateregakoli dela razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 23. 2. 2026. Pojasnjuje, zakaj je glede na zahteve naročnika ustrezna predstavitev deleža in vrste del, ki jih bosta izvedla partner in podizvajalec, pri čemer kot ključno izpostavlja, da ni bilo zahtevano vpisati vrednosti po postavkah, ampak zgolj skupno vrednost v absolutnem znesku oziroma delež in (splošen) opis del. Meni, da je pravilno izpolnil obrazec ESPD podizvajalca s tem, ko je v točki II/b navedel (zgolj) informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta (B. K.) in v III. delu izpolnil oziroma označil, da niso podani razlogi za izključitev. Podrejeno opozarja, da morebitne pomanjkljivosti kvečjemu lahko predstavljajo formalne pomanjkljivosti, glede katerih lahko naročnik ponudnika pozove na dopolnitev, ter še dodatno, da tudi če bi obstajali razlogi za izključitev podizvajalca (pa ne obstajajo), bi ga naročnik moral pozvati na zamenjavo podizvajalca. Izbrani ponudnik končno še pojasnjuje, da je bilo skladno z navodili naročnika treba preveriti pravilnost nastavljenih formul in izračunavanja ponudbene cene, s tem v zvezi pa je ponudnik podal izjavo, da je to storil. To pomeni, da je izbrani ponudnik zgolj sledil navodilom naročnika, ter s tem poskrbel, da je bila njegova ponudba odraz pravilnih količin in pravilnih cen, o tem pa je (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) tudi obvestil naročnika. Vlagatelju očita, da formul in seštevkov v svoji ponudbi očitno ni preverjal, čeprav je izjavil, da jih je – izbrani ponudnik zato sumi, da je vlagatelj podal lažno izjavo, ki predstavlja prekršek po določbi 5. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3.

Naročnik je 4. 3. 2026 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Pojasnjuje, da ni zahteval podrobnejše navedbe po posameznih vrstah ali postavkah prevzetih del, to pa tudi ni običajna praksa v postopkih javnega naročanja. Izbrani ponudnik je vrednostni delež partnerja in podizvajalca zapisal v okviru medsebojnih dogovorov, pri čemer so v rekapitulaciji zajeta tudi dela, ki jih bo izvedel izbrani ponudnik sam, sodijo pa v okvir teh del. Glede ESPD podizvajalca oziroma manjkajočih podatkov o članih organa nadzora naročnik ugotavlja enako kot vlagatelj (tj. da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih dokazil, na podlagi katerih bi lahko naročnik preveril, ali obstaja izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3), se pa sklicuje na prvi odstavek 28. člena ZPVPJN (skladno s katerim naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedbe v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila) ter na drugi odstavek 28. člena ZPVPJN (ki med drugim določa, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral), ter pojasnjuje, da je v postopku pravnega varstva izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo ustreznega obrazca ESPD, na podlagi prejetega pa je preveril nekaznovanost vseh članov upravnega, vodstvenega in nadzornega organa podizvajalca, s čimer je v celoti ugotovil dejansko stanje, ki je pomembno za presojo (ne)obstoja izključitvenega razloga. Ker izključitveni razlogi niso bili podani in ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, je zahtevek za revizijo tudi v tem delu označil za neutemeljenega. Glede poseganja v ponudbeni predračun naročnik meni, da iz razloga, ker je izbrani ponudnik pravilno izračunal in pravilno preveril vse formule v predračunu, ponudba ne more biti nedopustna, saj je naročnik to izrecno zahteval. Navodilo, da »ponudnik ne sme spreminjati vsebine obrazca »Predračun – popisi del«« se nanaša na prepoved vsebinskega spreminjanja besedila postavk in opredeljenih količin, kar potrjuje tudi naslednji stavek iz razpisne dokumentacije (»Opisi se ne smejo spreminjati, ponudnik pa mora k posamezni postavki pripisati cena na enoto v EUR brez DDV«):

Naročnik je 5. 3. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 5. 3. 2026. Vztraja pri svojem zahtevku, prereka vse navedbe naročnika ter utemeljuje, zakaj je naročnikova odločitev napačna in nezakonita. Pri tem kot bistveno navaja, da:
- je v razpisni dokumentaciji naročnik od ponudnikov zahteval za vsakega udeleženca navedbo deleža prevzetih del v izvedbo ter vrsto prevzetih del, v obravnavanem primeru pa na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni imel možnosti se seznaniti, katera dela dejansko prevzema kateri od subjektov;
- je napačno stališče naročnika o tem, da je treba zahtevek za revizijo zavrniti na podlagi 28. člena ZPVPJN, saj se po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila presoja v trenutku, ko je bila sprejeta, v tistem trenutku pa naročnik zagotovo ni izpolnil vseh obveznosti po ZJN-3;
- določb 28. člena ZPVPJN ni mogoče tolmačiti na način, da je preverjanje razlogov za izključitev mogoče v fazi odločanja o zahtevku za revizijo;
- naročnik obstoja vseh razlogov za izključitev ni preverjal prej, vlagatelju pa zato ni bila dana možnost argumentirano in v celoti izpodbijati naročnikovo ugotovitev o tem, da nobena od oseb nadzornega organa ni v položaju, zaradi katerega bi moral naročnik ugotoviti obstoj razloga za izključitev.

Državna revizijska komisija je vlagatelju posredovala vlogo izbranega ponudnika; vlagatelj se je do te vloge opredelil z vlogo z dne 13. 3. 2026, pri čemer je poudaril, da se opredeljuje le do tistih navedb izbranega ponudnika, ki niso bile povzete v zavrnitvi zahtevka za revizijo. Kot zgrešeno označuje posplošeno pojasnjevanje izbranega ponudnika, da naj bi partner Inštalacije Žagar d.o.o. izvajal 73,62 % del, vsa dela, ki jih bo izvajal, pa bo izvajal na strojnih inštalacijah, pri čemer pa ne prevzema vseh del na strojnih inštalacijah (smiselno enako navaja vlagatelj tudi glede podizvajalca). Iz ponudbe naj ne bi izhajalo, da bo vsak od teh dveh subjektov izvedel le del strojnih oziroma elektro inštalacij. Ravno nasprotno naj bi namreč izhajalo, da naj bi prevzela celoten obseg teh del. Poudarja, da je pri izpolnjevanju obrazca ESPD podano jasno navodilo, da je treba navesti tudi vse člane organov nadzora. Vlagatelju tudi ni povsem jasno, kako si je mogoče izjavo, da je ponudnik preveril pravilnost formul, razlagati kot pooblastilo za spreminjanje ali nadomeščanje formul oziroma za kakršenkoli poseg v ponudbeni predračun, ki je bil sicer izrecno prepovedan. Izjava, da je nekdo nekaj preveril, ne vsebuje nobenega zaključka o tem, da so formule in izračuni pravilni, prav tako ne nalaga obveznosti morebitnega opozorila v primeru ugotovitve, da formule niso ustrezne. Ponudniki ne morejo sami nadomestiti ali domnevati volje naročnika. Tega ne morejo narediti niti v primeru, če o tem naročnika obvestijo, saj bi stališče, kot ga želi uveljaviti izbrani ponudnik, lahko pomenilo, da bi bilo ponudnikom dovoljeno posegati v predračun po lastni volji, če le o tem obvestijo naročnika. Če je izbrani ponudnik čutil potrebo (obveznost storiti kaj takega iz razpisne dokumentacije zagotovo ne izhaja) seznanjati naročnika s svojimi ugotovitvami, bi to lahko storil, vendar bi naročnika lahko na to zgolj opozoril, nikakor pa ni imel podlage za spreminjanje formul ali vnašanje formul v prazne celice.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je naročnik utemeljeno in skladno z ZJN-3 ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku javno naročilo tudi oddal.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (drugi odstavek 89. člena ZJN-3).

Naročnik lahko, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.


1. Obseg del podizvajalca in partnerja v skupni ponudbi

Zahteve v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), pri čemer je v točkah »3.11 Skupna ponudba« in »3.12 Ponudba s podizvajalci« med drugim navedel:

»Za vsakega partnerja se izpolni obrazec št. 2 »Prijava drugih udeležencev«.

[…]

V primeru, da bo ponudnik pri izvedbi tega javnega naročila sodeloval s podizvajalci, mora v ESPD navesti vse podizvajalce ter opis in vrednost del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev.«

V obrazcu št. 2 »PRIJAVA DRUGIH UDELEŽENCEV« je naročnik previdel tudi vpis:
- »vrednostn[ega] delež[a] v % ali v EUR z DDV od skupnega posla, ki ga bo opravil gospodarski subjekt« in
- »[p]redmet nalog, ki jih bo delal«.

Med strankama ni sporno dejstvo, da sta v ponudbi izbranega ponudnika predložena izpolnjena obrazca št. 2 za partnerja izbranega ponudnika Inštalacije Žagar d.o.o. (z navedbo vrednostnega deleža 73,62 % od skupnega posla, pri čemer je kot predmet nalog, ki jih bo delal, navedeno »strojne inštalacije«) in za podizvajalca Komunala Novo mesto d.o.o. (z navedbo vrednostnega deleža 13 % od skupnega posla, pri čemer je kot predmet nalog, ki jih bo delal, navedeno »vodenje elektro del, elektro inštalacije«), ter da glede na rekapitulacijo del strojne inštalacije vrednostno predstavljajo 80,86 % vseh del, elektro inštalacije pa 14,17 % vseh del.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo pravilno ugotavlja, da glede na predstavljene podatke v ponudbi izbranega ponudnika partner Inštalacije Žagar d.o.o. ne bo izvedel vseh strojnih inštalacij oziroma podizvajalec Komunala Novo mesto d.o.o. ne bo izvedel vseh elektro inštalacij. Nerazumljivo pa je pri tem ravno nasprotno stališče vlagatelja v vlogi z dne 13. 3. 2026, kjer zatrjuje, da »[…] iz ponudbe izhaja, da naj bi [partner in podizvajalec] prevzela celoten obseg del«, saj tega ne potrjuje predstavljena vsebina ponudbe izbranega ponudnika. Posledično tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naj bi »[…] izbrani ponudnik dejansko v svoji vlogi spremenil obseg del, ki ga prevzema vsak od subjektov […]«.

Ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku o tem, da »izbrani ponudnik pri pripravi svoje ponudbe ni ravnal v skladu z izrecnimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije in ni navedel vrste del, ki jih bo izvedel vsak od izpostavljenih gospodarskih subjektov«. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni najti zahteve, skladno s katero bi morali ponudniki za vsako od postavk v popisu del navesti, kdo izmed (morebitnih) partnerjev ali podizvajalcev naj bi jo izvedel, za kar se v bistvu zavzema vlagatelj; citirane določbe razpisne dokumentacije (upoštevaje pri tem vsebino obrazca št. 2) omogočajo ugotovitev, da je naročnik zahteval kratek opis dela javnega naročila oziroma navedbo predmeta nalog, ki naj bi jih posamezni udeleženi gospodarski subjekt izvajal, čemur je izbrani ponudnik tudi po presoji Državne revizijske komisije v celoti zadostil. Državna revizijska komisija zato očitek vlagatelja o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu zavrača kot neutemeljenega.


2. Poseganje v ponudbeni predračun

V točki »3.10 Obrazec »Predračun – popisi del«« razpisne dokumentacije je med drugim navedeno:

»Ponudnik ne sme spreminjati vsebine obrazca »Predračun – popisi del« in mora izpolniti vse postavke, in sicer na največ dve decimalni mesti. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetno postavko ponuja po ceni nič (0) EUR, enako velja tudi v primeru, če ponudnik posamezno postavko pusti prazno ali vnese »/« ali kakršen koli drugi znak.

Opisi se ne smejo spreminjati, ponudnik pa mora k posamezni postavki pripisati ceno na enoto v EUR brez DDV. Formule za »ceno skupaj v EUR brez DDV« so nastavljene in se avtomatsko izračunajo.

[…]

V primeru, da bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, bo ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.«

V rekapitulaciji ponudbenega predračuna (v datoteki »Predračun - popisi del.v2.1.xlsx«) je še navedeno:

»Ponudnik izjavlja, da je preveril pravilnost nastavljenih formul in izračunavanja ponudbene cene!«

Naročnik je na Portalu javnih naročil 15. 1. 2026 ob 10.39 objavil:

»Opozorilo za ponudnike:

V Predračunu - popisi del: zavihek KOTLI / Poz. 1 Kotel toplovodni 1760 kW, je ugotovljena računska napaka, in sicer:
Skupna vsota (celica F170) ne zajema vseh postavk, ampak samo prvih 13 od skupno 27. Rezultat tega je napačni skupni seštevek Poz. 1.
Ponudnike pozivamo, da formulo v celici F170 popravijo tako, da se bo glasila: "=SUM(F10:F168)".
V kolikor ponudnik formule v tej celici ne bo popravil v skladu z zgornjimi navodili, bo računsko napako na opisan način odpravil naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb.«

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V obravnavanem primeru je s citiranim opozorilom naročnik dopolnil razpisno dokumentacijo.

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi dokument »ZADEVA: opomba glede formul v popisih«, v katerem naročniku sporoča, da je v dokumentu »Predračun – popisi del.v2.l« našel še dve dodatni napaki v formulah, in sicer v celicah F94 in F112 zavihka »Gradbena in razna dela«, ki ju je popravil skladno z navodilom v zavihku »Rekapitulacija« (citirano zgoraj).

Med strankam sicer ni sporno, da ponudbeni predračun (v datoteki »Predračun - popisi del.v2.1.xlsx«) v zavihku »Gradbena in razna dela«:
- v celici F94 (v stolpcu »Vrednost (€)«) ne vsebuje nobene formule in torej tudi ne formule, ki bi zmnožila ceno na enoto in količino za postavko »35 Meritve zbitosti tamponske podlage in izdaja poročila s strani pooblaščene institucije«;
- v celici F112 (»SKUPAJ BETONSKA IN AB DELA«) vsebuje formulo, ki sešteva le vrednosti pod »ARMATURA OSTALO«, ne pa tudi vrednosti pod »BETONI«.
O vsem navedenem se je z vpogledom v obrazec ponudbenega predračuna prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Dalje sta si stranki enotni (in kar je razvidno tudi iz vpogleda v ponudbeni predračun izbranega ponudnika), da je v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika v celici F94 vpisana vrednost 575,00 EUR (kar skladno s formulo, ki jo je vpisal izbrani ponudnik v to celico, predstavlja zmnožek cene na enoto 575,00 EUR, vpisane v celici E94, in količine 1 iz celice D94), v celici F112 pa vrednost 16.041,85 EUR (kar skladno s formulo, ki jo je vpisal izbrani ponudnik v to celico, predstavlja seštevek vseh postavk iz razdelka »IV. Betonska in AB dela« (tj. vrednosti iz celic F100, F102, F104, F108 in F110).

Med strankama torej ni sporno, da sta v formulah (matematičnih operacijah), ki jih je naročnik nastavil v ponudbenem predračunu (popisih del), obstajali že opisani napaki, kot tudi, da je izbrani ponudnik ti dve napaki odpravil že v času oddaje ponudbe s tem, ko je vpisal manjkajočo formulo oziroma vnaprej določeno napačno formulo spremenil v pravilno, ter tako v tem delu oddal ponudbo brez računske napake, o tem pa v ponudbi tudi seznanil naročnika. Vlagatelj pa naročniku očita, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika iz razloga, ker naj bi ta v nasprotju z naročnikovim navodilom dodal oziroma spremenil formuli v celicah v popisih del, obravnavati kot nedopustno, saj meni, da takšen poseg v navedeni obrazec skladno z določbami razpisne dokumentacije v konkretnem primeru ni bil dovoljen.

Res je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru zgoraj citirane točke 3.10 ponudnikom prepovedovala spreminjanje vsebine obrazca »Predračun – popisi del«, kot to zatrjuje vlagatelj. Vendar pa se Državna revizijska komisija v tej zvezi ne more strinjati s stališčem vlagatelja (ki po vsebini smiselno izhaja iz njegovih navedb), da bi bilo treba omenjeno naročnikovo prepoved razlagati na način, da so prepovedani vsakršni posegi oziroma posegi, s katerimi ponudnik popravi napačno ali manjkajočo formulo, ki je namenjena matematičnim izračunom.

Po presoji Državne revizijske komisije in kot to utemeljeno izpostavlja tudi naročnik je namreč treba omenjeno prepoved razumeti na način, da v obrazcu ponudbenega predračuna ni dovoljeno posegati v vsebino zahtev, ki izhajajo iz zaklenjenih polj oziroma celic obrazca, ne pa na način, da v navedena polja oziroma celice ni dovoljeno vpisati npr. pravilne manjkajoče matematične formule (in s tem v ponudbenem predračunu preprečiti nastanek računskih napak). Drugače povedano to v konkretnem primeru pomeni, da v zaklenjenih celicah obrazca ponudbenega predračuna ni dovoljeno npr. spreminjati količin in enot mere, ki jih je določil naročnik, prav tako ni dovoljeno spreminjati opisa ter vsebine postavk na način, da bi ponudniki s tem postavljali drugačne zahteve, dodatne pogoje ali ponujali blago, storitve oziroma gradnje z drugačnimi tehničnimi specifikacijami, kot jih je zahteval naročnik (smiselno prim. v tej zvezi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-146/2024).

Prepoved spreminjanja vsebine obrazca »Predračun – popisi del« po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru torej ne more pomeniti, da ponudnik v celico – v primeru, da je to tehnično mogoče – ne sme vpisati pravilne matematične formule, s tem pa odpraviti napake naročnika in hkrati preprečiti, da bi bila njegova ponudba obremenjena z računskimi napakami; navedeno je navsezadnje tudi skladno z navodilom, skladno s katerim so morali ponudniki preveriti pravilnost nastavljenih formul in izračunavanja ponudbene cene ter o tem podati izjavo. Nasprotno stališče glede razlage določbe, ki se nanaša na spreminjanje obrazca »Predračun – popisi del«, za katerega se zavzema vlagatelj, je namreč logično povsem nevzdržno, saj bi pomenilo, da bi moral na eni strani naročnik izločiti ponudnika, ki je v ponudbeni predračun vpisal manjkajočo formulo in s tem v ponudbi preprečil nastanek računskih napak, na drugi strani pa bi moral – v primeru, če bi želel v tem postopku oddati predmetno naročilo – drugega ponudnika, ki manjkajoče formule v obrazec predračuna ni vpisal oziroma ni popravil napačne formule, pozvati k odpravi računskih napak, nastalih prav zaradi te iste manjkajoče oziroma napačne formule (smiselno prim. v tej zvezi sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3). S takšnim ravnanjem bi naročnik povzročil neenakopravno obravnavo ponudnikov, katerih ponudbe bi bile v primerljivem položaju, končni cilj pa je, da ponudbe z računskimi napakami niso obremenjene.

Na podlagi navedenega se zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati z navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik samovoljno spreminjal dele obrazca ponudbenega predračuna, posledično pa da njegova ponudba ni izpolnila obveznih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in bi jo moral naročnik kot nedopustno izločiti iz postopka, ne pa je upoštevati pri ocenjevanju. Državna revizijska komisija očitek vlagatelja o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu zavrača kot neutemeljenega.


3. ESPD podizvajalca

Skladno s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za določena kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 s sprem.) ali za primerljiva kazniva dejanja, ki so jih izrekla tuja sodišča.

Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-3 zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz tega člena kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona, pri čemer lahko skladno z drugim odstavkom 77. člena ZJN-3 zahteva le dokazila, določena v 77. in 78. členu ZJN-3, v primeru uporabe zmogljivosti drugih subjektov pa lahko gospodarski subjekt uporabi vsa ustrezna sredstva za dokaz naročniku, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo javnega naročila. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz prvega odstavka 75. člena tega zakona, naročnik sprejme izpis iz ustrezne evidence, kakršna je kazenska evidenca in izpis ni starejši od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, ali je pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev [točka a) tretjega odstavka 77. člena ZJN-3]; če država članica ali tretja država takih dokumentov in potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Na podlagi devetega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko naročnik podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, namesto v uradni evidenci preveri tudi v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah. V enotnem informacijskem sistemu lahko naročnik podatke o nekaznovanosti preveri le v primeru, če mu ponudnik omogoči dostop do sistema in če, glede na določbo desetega odstavka 77. člena ZJN-3, poskrbi, da so podatki iz kazenske evidence na voljo.

V skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3 lahko naročnik kot dokazilo, da gospodarski subjekt ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (da torej on ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb sprejme tudi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD. ESPD v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Na podlagi šestega odstavka 79. člena ZJN-3 lahko naročnik – če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja – ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD. Na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3; naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom tega zakona.

Razloge za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 in način izkazovanja njihovega neobstoja je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil v poglavju »4. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI«, kjer je med drugim navedel:

»[…]Ob predložitvi ponudbe bo naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, v skladu z 79. členom ZJN-3, sprejel enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), ki predstavlja lastno izjavo, kot predhodni dokaz v zvezi s tč. 4.1 te dokumentacije.

Gospodarski subjekt mora v obrazcu ESPD navesti vse informacije, na podlagi katerih bo naročnik potrdil ali pridobil druge informacije v nacionalni bazi podatkov, ter v predmetnem obrazcu podati soglasje, da dokazila pridobi naročnik.

[…]

Za navedbe, ki jih ni možno ali jih naročnik ne uspe preveriti v uradnih evidencah državnih organov ali organov lokalnih skupnosti, si naročnik pridržuje pravico, da zahteva dodatne informacije ali (stvarna) dokazila o izpolnjevanju pogojev in po potrebi zahteva pooblastilo za pridobitev določenih podatkov.

Gospodarski subjekt lahko dokazila o neobstoju razlogov za izključitev iz točke 4.1. te dokumentacije in dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje predloži tudi sam. Naročnik si pridržuje pravico do preveritve verodostojnosti predloženih dokazil pri podpisniku le-teh.

Za skupne ponudbe in ponudbe s podizvajalci je potrebno upoštevati še točki 3.11 (Skupna ponudba) in 3.12 (Ponudba s podizvajalci) te dokumentacije.

[…]

4.1.1 Gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, ali za primerljiva kazniva dejanja, ki so jih izrekla tuja sodišča.

V kolikor je gospodarski subjekt v položaju iz zgornjega odstavka, lahko naročniku v skladu z devetim odstavkom 75. člena ZJN-3 najkasneje do roka za predložitev ponudb predloži dokazila, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

DOKAZILO:
Izpolnjen obrazec »ESPD« (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek A: Razlogi, povezani s kazenskimi obsodbami«) za vse gospodarske subjekte v ponudbi. V kolikor je odgovor gospodarskega subjekta v tem delu pritrdilen, mora v navedena polja vpisati podatke, ki jih zahteva ESPD. V primeru da gospodarski subjekt uveljavlja popravni mehanizem, skupaj s pritrdilnim odgovorom na vprašanje glede sprejema ukrepov, s katerimi dokazuje svojo zanesljivost ("samočiščenje"), opiše kršitve in ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

Izpolnjen obrazec »ESPD« (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek D: Nacionalni razlogi za izključitev«) za izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 v zvezi s kršitvijo temeljnih
pravic delavcev (196. člen KZ-1). V kolikor je odgovor gospodarskega subjekta v tem delu pritrdilen in uveljavlja popravni mehanizem, kršitve in ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju navedenega razloga za izključitev, navede v obrazcu št. 10 »Izjava gospodarskega subjekta« (točka b).

Ponudnik lahko potrdila iz Kazenske evidence priloži tudi že sam v ponudbi. Tako predložena
potrdila ne smejo biti starejša od 4 mesecev, šteto od roka za predložitev ponudb.«

V točki »3.12 Ponudba s podizvajalci« je med drugim navedeno:

»[…] Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi izpolnjene obrazce ESPD za vsakega podizvajalca, s katerim bo sodeloval pri naročilu.

[…]

V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz tč. 4.1 te dokumentacije, bo naročnik podizvajalca zavrnil. […]«

Tudi v točki »3.9 Obrazec »ESPD«« je naročnik določil, da mora biti v ponudbi priložen izpolnjen in podpisan ESPD obrazec za vse gospodarske subjekte, ki v kakršnikoli vlogi nastopajo v ponudbi. Državna revizijska komisija pristavlja, da tudi skladno z »Navodil[om] za uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD za ponudnika«, dostopnim na spletni strani https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/navodila-in-obrazci.html gospodarski subjekt v Oddelku B obrazca ESPD navede podatke o svojih zakonitih zastopnikih (prenos upravičenja z zakonom ali aktom družbe) oziroma osebah, ki so članice njegovega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali imajo pooblastilo za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, vključno s podatkom o enotni matični številki občana (EMŠO), pri čemer je pojasnjeno, da je podatek o EMŠO potreben za preveritev razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 v slovenski uradni evidenci.

Naročnik v postopku pravnega varstva pritrjuje vlagatelju v tem, da v ponudbi izbranega ponudnika vsebovan obrazec ESPD podizvajalca Komunala Novo mesto d.o.o. ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, saj ne vsebuje navedbe članov nadzornega organa, v posledici česar naročnik tudi ni preveril teh podatkov pred oddajo naročila izbranemu ponudniku, kot mu to nalaga ZJN-3. Vendar pa naročnik kljub tej ugotovitvi zahtevku za revizijo ni ugodil, ampak je tekom predrevizijskega postopka izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, po prejeti dopolnitvi (z ustrezno izpolnjenim ESPD podizvajalca) in preveritvi neobstoja izključitvenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 tudi za člane nadzornega organa podizvajalca pa zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, sklicujoč se pri tem na določbi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (kjer zatrjuje, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila) in drugega odstavka 28. člena ZPVPJN, skladno s katero mora naročnik pri odločanju opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da se v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku zaradi naknadno nastalih okoliščin zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik tako ne more na podlagi dejanj, opravljenih šele v postopku pravnega varstva, zagovarjati neutemeljenosti zahtevka za revizijo, ki se je jasno nanašal na neskladnost ponudbe izbranega ponudnika z zahtevo naročnika in (posledično) opustitev dolžnega naročnikovega ravnanja s preverbo neobstoja vseh razlogov za izključitev. V tem smislu zato tudi ni utemeljeno stališče naročnika, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila, saj njegova ravnanja v postopku pravnega varstva (poziv na dopolnitev ponudbe in ustrezna preverba neobstoja izključitvenih razlogov) in navedbe nakazujejo ravno nasprotno. Naročnik tako ni zgolj upošteval revizijskih navedb, ampak je na podlagi predhodne ugotovitve utemeljenosti navedb in storjene kršitve le-to poskušal že sanirati z dejanji v postopku pravnega varstva. Kot nerelevantno se v obravnavanem primeru izkaže tudi naročnikovo sklicevanje na določbo drugega odstavka 28. člena ZPVPJN, saj naročnik za ugotovitev v zahtevku za revizijo zatrjevanih dejstev v tem delu (tj. glede neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami v razpisni dokumentaciji in glede opustitve naročnika preverbe neobstoja izključitvenih razlogov) niti ni bilo treba opraviti dejanj, ki jih je naročnik opravil v postopku pravnega varstva (kot že pojasnjeno pa tudi sicer za naročnika sploh ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika v spornem delu ni bila skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da pred odločitvijo o oddaji naročila ni v celoti preveril neobstoja izključitvenih razlogov). Dejanja, ki jih je naročnik opravil, so bila namreč, kot že navedeno, posledica predhodne ugotovitve utemeljenosti revizijskih očitkov, pri tem pa ne gre spregledati, da je tudi izbrani ponudnik opravil dopolnitev ponudbe (šele) v postopku pravnega varstva, kar ni dopustno, saj v zvezi s takšno odločitvijo o oddaji naročila in naknadnimi ravnanji vlagatelju pravno varstvo ni bilo zagotovljeno. Naročnikove navedbe, izhajajoče iz po pozivu prejete dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika tekom predrevizijskega postopka in temu sledeče preveritve neobstoja vseh (še do tedaj nepreverjenih) izključitvenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 v posledici navedenega ne morejo biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato jih Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala.


4. Sklepno

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno kljub predloženemu nesporno z zahtevami razpisne dokumentacije neskladnim obrazcem ESPD podizvajalca in izbranemu ponudniku po neustrezni preveritvi neobstoja izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 predmetno javno naročilo tudi oddal, kršil prvi in drugi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-50/2025-2718-10.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik lahko pri tem upošteva tudi že opravljena dejanja, ki jih je izvedel v tem postopku pravnega varstva, vendar pa, kot navedeno, mora biti zato sprejeta ustrezna (nova) odločitev in zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogah z dne 5. 3. 2026 ter 13. 3. 2026 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 25.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 73,20 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 5. 3. 2026, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ter za sestavo vloge z dne 13. 3. 2026, s katero se je opredelil do navedb izbranega ponudnika, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 31.661,20 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

V zvezi s predlogom izbranega ponudnika, ki ga je podal v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, in sicer da naj Državna revizijska komisija zoper vlagatelja uvede postopek o prekršku zaradi lažne izjave, Državna revizijska komisija še pripominja, da lahko o tem, ali je ponudnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 109. člena ZJN-3). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 23. 2. 2026 priglasil povrnitev stroškov pravnega varstva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe izbranega ponudnika niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zato zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj priglašeni stroški niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- vlagatelj – po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik – po pooblaščencu,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran