018-152/2025 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba svetovalnih storitev, katerih cilj je podpora pri pripravi in izvedbi celovite strategije za izboljšanje bonitetnih ocen Republike Slovenije v obdobju dveh let«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cygnum Capital Advisory Limited, 130-132 Buckingham Palace Road, SW1W 9SA, London (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 1. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je izvajal odprti postopek oddaje javnega naročila »Izvedba svetovalnih storitev, katerih cilj je podpora pri pripravi in izvedbi celovite strategije za izboljšanje bonitetnih ocen Republike Slovenije v obdobju dveh let«, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4. 7. 2025, pod št. objave JN005210/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnemu listu EU istega dne, pod št. objave 433730-2025. V omenjenem postopku je naročnik z dokumentom »Odločitev o neoddaji javnega naročila« z dne 7. 8. 2025 odločil, da se javno naročilo ne odda, saj zaradi preseganja zagotovljenih sredstev nobena od dveh ponudb, prejetih v okviru omenjenega postopka, ni dopustna.

Po zaključenem odprtem postopku je naročnik, sklicujoč se na b) točko prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), začel z izvedbo oddaje javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji, v okviru katerega obvestila o javnem naročilu ni objavil. Vlagatelj je na podlagi dokumenta »Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila storitev po konkurenčnem postopku s pogajanji z oznako JN-61293« z dne 29. 8. 2025 dne 2. 9. 2025 oddal ponudbo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o neoddaji javnega naročila« z dne 28. 10. 2025, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 4. 11. 2025, pod št. objave JN008637/2025-ODL/01, odločil, da se javno naročilo ne odda (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila). Pojasnil je, da je pri pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da v njej ni dokazil v zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izključitev ter izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje, kot so bila določena v 10.1. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe z dne 29. 8. 2025 in (enako že) v 8. točki razpisne dokumentacije predhodnega odprtega postopka, zato je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo manjkajočih dokazil in ga opozoril na posledice za primer, da vlagatelj ne bo ravnal, kot izhaja iz poziva. Dalje je pojasnil, da je po prejemu vlagateljeve dopolnitve ponudbe ugotovil, da vlagatelj ni predložil vseh zahtevanih potrdil, in sicer potrdil iz kazenske evidence (Disclosure and Barring Service) za ponudnika in vsako osebo, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem (predložil je potrdila iz civilne sodne evidence (Registry Trust)) in dokazil ali izjav o znanju angleškega jezika na ravni B2 glede na Skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) članov svetovalne ekipe. Ker prejeta dokumentacija ni bila popolna, je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije in ponudba kot taka ni dopustna; ponudnika je izločil iz nadaljnjega postopka.

Zoper odločitev o neoddaji naročila je vlagatelj dne 14. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, št. dosjeja JN: RV000002/2025 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V njem zatrjuje, da je do roka za oddajo ponudb predložil ponudbo v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila; da ga je naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe in da je predložil del zahtevanih dokazil. Zatrjuje, da je naročnik kljub temu ocenil, da njegova ponudba ni popolna. Navaja, da zahtevku za revizijo prilaga vsa zahtevana potrdila, ki v celoti izpolnjujejo zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer potrdila o nekaznovanosti, ki so uradna dokazila iz kazenske evidence Združenega kraljestva, izdana s strani pristojnega organa (Disclosure and Barring Service), za ponudnika in vse relevantne osebe, ter izjave članov svetovalne ekipe o znanju angleškega jezika na ravni B2, skladno s Skupnim evropskim referenčnim okvirom za jezike (CEFR).

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s sprejemom izpodbijane odločitve kršil:
- 89. člen ZJN-3, saj bi mu moral omogočiti dopolnitev ponudbe z dokazili, katerih vsebino je mogoče objektivno preveriti,
- načelo sorazmernosti (5. člen ZJN-3), saj naročnik ni upošteval, da je pomanjkljivost formalne narave in da bi jo bilo mogoče brez vpliva na enakopravnost ponudnikov naknadno odpraviti,
- načelo gospodarnosti in učinkovitosti (4. člen ZJN-3), saj je zavrnitev ponudbe zaradi formalne nepopolnosti nesorazmerna glede na cilj postopka.

Vlagatelj meni, da bi naročnik moral dopustiti naknadno predložitev dokazil, saj gre za objektivno preverljive podatke, ki ne vplivajo na vsebino ponudbe. S tem bi bilo zagotovljeno spoštovanje načel enakopravne obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; da se ugotovi, da je njegova ponudba dopustna oz. da se naloži naročniku, da njegovo ponudbo ponovno preveri ob upoštevanju predloženih dokazil; zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 26. 11. 2025 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Pojasnjuje potek predhodnega odprtega postopka in potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Pojasnjuje, da je po pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da v njej ni dokazil v zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izključitev ter izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje, zahtevanih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker ni šlo za očitne ali nebistvene napake oz. pomanjkljivosti formalne narave, ki bi jih bilo mogoče naknadno odpraviti brez vpliva na enakopravnost ponudnikov, kot sedaj zatrjuje vlagatelj, je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo manjkajočih dokazil v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, poučil pa ga je tudi o posledicah neravnanja skladno z njegovim pozivom. Ker je po prejemu vlagateljevih pojasnil ugotovil, da le-ta ni predložil vseh zahtevanih dokazil (tj. potrdil iz kazenske evidence in dokazil o znanju jezika), njegova dokumentacija ni bila popolna in ni izpolnjevala zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, njegova ponudba pa ni bila dopustna.

Naročnik še navaja, da je vlagatelj skupaj z zahtevkom za revizijo predložil manjkajoča dokazila, a da jih ne more upoštevati, saj so bila predložena po poteku roka, določenega v pozivu na dopolnitev ponudbe, zato očitke vlagatelja o kršitvi 89. člena ZJN-3 zavrača. Zavrača tudi vlagateljeve očitke o kršitvi načela sorazmernosti in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter pojasnjuje, da je dolžan pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila spoštovati določbe ZJN-3, torej tudi vsa temeljna načela javnega naročanja (ne le tista, ki jih izpostavlja vlagatelj). Pri pozivanju k dopolnjevanju ponudbe je naročnik dolžan slediti določbi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ob povzemanju vsebine prvega odstavka 75. člena ZJN-3, prvega, tretjega in četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 in določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik navaja, da je bil vlagatelj seznanjen z zahtevo po predložitvi dokazil iz točke 10.1 razpisne dokumentacije in da je omenjeni izsek iz razpisne dokumentacije ponovno priložil tudi pozivu na dopolnitev ponudbe. Naročnik navaja, da iz določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti javnega naročanja ter prakse Državne revizijske komisije izhaja, da lahko naročnik posameznega ponudnika pozove k dopolnitvi dokazil, s katerimi dokazuje izpolnjevanje istega pogoja, le enkrat, poziv pa mora biti jasen in celovit.

Vlagatelj se do navedb naročnika v navedeni odločitvi ni opredelil.

Naročnik je dne 26. 11. 2025, dne 27. 11. 2025 in dne 19. 12. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna oz. ko je ponudnika izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Kadar naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotovi, da je ponudba nepopolna, nejasna ali v določenih primerih celo napačna, so njegova možna ravnanja s tako ponudbo in omejitve pri tem določeni v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik je v točki 10.1 Ponudbena dokumentacija poglavja 10. Ponudba v dokumentu Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) jasno in nedvoumno določil, da ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti: »1. Izpolnjen obrazec »Predračun«, 2. Izpolnjena in podpisana Izjava o resničnosti navedb v obrazcu »ESPD«, ki je bil oddan v predhodnem odprtem postopku, 3. Vsa dokazila v zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izločitev in pogojev za sodelovanje kot je navedeno v 8. točki razpisne dokumentacije predhodnega odprtega postopka:
a) Potrdila iz kazenske evidence za ponudnika in vsako osebo, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem. […].
b) Potrdilo o plačanih davkih ali prispevkih za socialno varnost […].
c) Potrdilo, da ponudnik ni uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja […].
d) Potrdilo, da pri ponudniku v zadnjih treh letih nista bili ugotovljeni najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek […].
e) Izjava o uspešno izvedenem svetovanju vsaj eni državi z namenom podpore pri pripravi in izvajanju bonitetnih strategij, namenjenih izboljšanju bonitetnih ocen […].
f) Izjava vsakega člana svetovalne ekipe o uspešno izvedenem svetovanju vsaj eni storitvi svetovalnega dela na področju priprave in izvedbe bonitetnih strategij za državo z visoko bonitetno oceno […].
g) Dokazilo o doseženi izobrazbi […] in dokazilo ali izjava o znanju angleškega jezika na vseh treh ravneh (razumevanje, govorjenje, pisanje) na stopnji B2 glede na Skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR).«.

Naročnik je določil tudi: »Ponudnik v ponudbi priloži dokumente, ki so navedeni v tej točki.«,

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na obvezno vsebino ponudbene dokumentacije ni sporna.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je naročnik vlagatelja, po pregledu njegove ponudbe, z dopisom »Poziv k dopolnitvi ponudbe za Izvedbo svetovalnih storitev, katerih cilj je podpora pri pripravi in izvedbi celovite strategije za izboljšanje bonitetnih ocen Republike Slovenije v obdobju dveh let« z dne 25. 9. 2025 obvestil, da ponudbeni dokumentaciji niso predložena vsa zahtevana dokazila iz točke 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer »dokazila v zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izključitev ter izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje, kot so bila določena v 8. točki razpisne dokumentacije predhodnega odprtega postopka.«. Pozval ga je, da ponudbo dopolni s predložitvijo manjkajočih dokazil in opozoril, da bo, v primeru, da vlagatelj dokazil v roku ne bo predložil, njegovo ponudbo obravnaval kot nedopustno, vlagatelja pa izločil iz nadaljnjega postopka. V prilogi dopisa je naročnik vlagatelju posredoval tudi izsek iz točke 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj se je na poziv naročnika odzval in v svoji dopolnitvi predložil več dokazil. Po pregledu dopolnitve ponudbe je naročnik ugotovil, da vlagatelj v njej »ni predložil potrdil iz kazenske evidence za ponudnika in vsako osebo, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, kot to zahteva v ZJN-3 in kot je bilo navedeno v dokumentih obeh postopkov za oddajo predmetnega naročila«, saj »je predložil potrdila iz civilne sodne evidence (Registry Trust) in ne iz kazenske evidence (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ima DBS – Disclosure and Barring Service – potrdila)«, prav tako pa niso bila predložena zahtevana »dokazila ali izjave o znanju angleškega jezika na ravni B2 glede na Skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) članov svetovalne ekipe.«. Iz navedenih razlogov je njegovo ponudbo označil za nedopustno, ponudnika pa izločil iz nadaljnjega postopka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj na eni strani zatrjuje, da je do roka za oddajo ponudb predložil ponudbo, v skladu z razpisno dokumentacijo (a tega vpogled v njegovo ponudbo ne potrjuje, saj se v njej ne nahajajo dokazila, ki jih je naročnik zahteval v točki 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), na drugi strani pa med njim in naročnikom ni sporno, da ga je naročnik pozval na dopolnitev pomanjkljive ponudbe. Med njima prav tako ni sporno, da vlagatelj vseh zahtevanih dokazil na poziv naročnika ni predložil. Da vseh zahtevanih dokazil v dopolnitvi vlagatelj ni predložil oz. da ni predložil tistih dokazil, katerih nepredložitev mu v odločitvi o neoddaji javnega naročila očita naročnik, potrjujejo tudi vlagateljeve navedbe in dokazila iz zahtevka za revizijo, saj navaja, da je naročniku v roku »predložil del zahtevanih dokazil« in da zahtevku za revizijo »sedaj predl[aga] vsa zahtevana dokazila […]«).

Je pa med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je v posledici predstavljenega (in med strankama nespornega) dejanskega stanja ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Kot je razvidno iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika. ZJN-3 naročniku daje možnost, da v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, ni pa tega dolžan storiti.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagatelja izrecno pozval na dopolnitev ponudbe oz. na predložitev manjkajočih dokazil. Vlagatelj, kljub temu, da je bil v pozivu na dopolnitev (ki je bil po presoji Državne revizijske komisije jasen in celovit) izrecno opozorjen na pomanjkljivost ponudbe, le-te ni odpravil. Ponudbo je sicer dopolnil z večjim številom dokazil iz točke 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar pa ne z vsemi dokazili, kot je zahteval naročnik - da vlagatelj tudi po pozivu na dopolnitev ni predložil potrdil iz kazenske evidence in dokazil o znanju jezika med strankama, kot že ugotovljeno, ni sporno. Ponudba vlagatelja je bila tako tudi po prejemu dopolnitve še vedno pomanjkljiva, zahteva naročnika glede predložitve dokazil iz točke 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila neizpolnjena, ravnanje vlagatelja pa ne v celoti skladno s prejetim pozivom na dopolnitev ponudbe.

Ker vlagatelj, kot ugotovljeno, na poziv naročnika ni predložil (vseh) manjkajočih dokazil in ker četrta poved petega odstavka 89. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, gospodarski subjekt izključiti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku že iz navedenega razloga ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je vlagatelja vsled opisanega izključil iz postopka oddaje javnega naročila. Ugotovljenega ne spremeni okoliščina, da je vlagatelj manjkajoča dokazila predložil v zahtevku za revizijo, saj je vlagatelj, ki ponudbe ni ustrezno pripravil niti dopolnil, z njimi v tej fazi prepozen.

V kolikor vlagatelj z navedbami, da bi mu moral naročnik dopustiti naknadno predložitev dokazil, zatrjuje, da bi ga moral naročnik po prejemu njegove dopolnitve še enkrat pozvati k dopolnitvi ponudbe, Državna revizijska komisija pojasnjuje naslednje - v obravnavanem primeru vlagatelj ponudbi ni predložil dokazil, ki jih je naročnik zahteval v točki 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ga je naročnik, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, pozval na dopolnitev ponudbe, opozoril pa ga je tudi na posledice za primer, da ne bo ravnal skladno s pozivom. Vlagatelj na poziv naročnika ponudbe ni dopolnil z vsemi dokazili, zahtevanimi v točki 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija poudarila že v svojih številnih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-235/2016, 018-117/2018, 018-141/2022, 018-107/2023, 018-081/2025), večkratno pozivanje k dopolnjevanju ponudbe v istem delu ni dopustno, saj lahko sicer postopek dopolnjevanja ponudbe preide v nedopustna pogajanja in favoriziranje ponudnika, ki ni izpolnil svoje dolžnosti skrbne priprave ponudbe (s slednjim v zvezi prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022, 018-043/2024). Ob tem, da je naročnik vlagatelja enkrat že pozval k odpravi pomanjkljivosti oz. predložitvi manjkajočih dokazil iz točke 10.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku, ki vlagatelja, ki ni predložil v celoti s pozivom skladne dopolnitve ponudbe, ni še enkrat pozval k odpravi (enake) pomanjkljivosti, kršitve določb ZJN-3 ni mogoče očitati.

V zvezi z očitkom vlagatelja o naročnikovi kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) Državna revizijska komisija posebej opozarja še na že večkrat zavzeto stališče (npr. odločitve v zadevah št. 018-090/2015, 018-101/2021, 018-114/2024), skladno s katerim omenjeno načelo ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa. Le-ta se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev, ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo zagovorniki javnega interesa, med katere vlagatelj ne spada. Ker se že po naravi stvari ponudnik v zahtevku za revizijo praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev omenjenega načela, Državna revizijska komisija navedb vlagatelja (in s tem povezanih navedb naročnika) v tem delu ni obravnavala.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran