018-156/2025 Občina Kočevje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev sončnih elektrarn na javnih stavbah v občini Kočevje«, na podlagi pritožb, ki ju je vložil vlagatelj EPEU, obnovljivi viri, d.o.o., Lesna ulica 2, 3230, Šentjur, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica mag. Nataša Mlakar Sukič, Opekarniška cesta 15c, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), 12. 1. 2026

odločila:

1. Pritožba z dne 1. 12. 2025 se zavrne kot neutemeljena.

2. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

3. Pritožba z dne 22. 12. 2025 se zavrne kot neutemeljena.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti v skladu z 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 6. 11. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008718/2025-SL1/01, z enim popravkom.

Vlagatelj je dne 21. 11. 2025, po preteku roka za prejem ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem predlaga razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Naročniku očita omejujoče pogoje javnega naročila, ki diskriminatorno in neenakopravno obravnavajo ponudnike, prekratek rok za prejem ponudb ter prekratek rok za izvedbo javnega naročila.

Vlagatelj je istega dne na naročnika naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da je zahtevek za revizijo lahko vložil šele malo čez polnoč, tj. dne 21. 11. 2025, kar je sicer po roku za vložitev zahtevka za revizijo, ki se je iztekel dne 20. 11. 2025, pri čemer kot razlog za zamujeno dejanje navaja težave z internetno povezavo ter delovanjem portala eRevizija. Dodaja, da je iz tega razloga zahtevek za revizijo poslal tudi priporočeno po pošti znotraj zakonskega roka, tj. dne 20. 11. 2025.

Naročnik je dne 25. 11. 2025 vlagatelja pozval k predložitvi pooblastila za zastopanje v postopku pravnega varstva.

Naročnik je dne 26. 11. 2025 s sklepom zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo zahtevo za vračilo stroškov postopka pravnega varstva pa zavrnil. Navaja, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, saj je bilo obvestilo o naročilu objavljeno dne 6. 11. 2025, zahtevek za revizijo pa je bil vložen (šele) dne 21. 11. 2025, torej po izteku desetih delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu. Glede ustreznosti vloženega zahtevka za revizijo priporočeno po pošti naročnik navaja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da zahtevka za revizijo ni mogel oddati zaradi tehničnih težav portala eRevizija. Nadalje še navaja, da zahtevek za revizijo ne vsebuje pooblastila za zastopanje, čeprav iz njegove vsebine izhaja, da vlagatelj nastopa po pooblaščencu. Dodaja, da je vlagatelja pozval k dopolnitvi s predložitvijo pooblastila, vendar vlagatelj do izteka roka, v katerem je naročnik skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN dolžan odločiti o zahtevku oziroma ga zavreči, zahtevka za revizijo ni dopolnil z manjkajočim pooblastilom.

Vlagatelj je dne 28. 11. 2025 zahtevek za revizijo dopolnil z manjkajočim pooblastilom za zastopanje.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj dne 1. 12. 2025 vložil pritožbo. Ob povzemanju navedb naročnika iz sklepa o zavrženju, izpostavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo med drugim zavrgel zaradi domnevnega pomanjkanja pooblastila za zastopanje, čeprav ga je vlagatelj po prejemu poziva na dopolnitev v predpisanem roku naročniku posredoval.

Glede zavrženja zahtevka za revizijo iz razloga, ker je bil zahtevek za revizijo vložen po preteku roka, vlagatelj zatrjuje, da je bil zahtevek za revizijo vložen v zakonskem roku, ki se šteje od dneva objave popravka razpisne dokumentacije. Ob tem vlagatelj še izpostavlja, da je za morebitne napake, povezane z oddajo zahtevka za revizijo, odgovoren predvsem tehnični sistem portala eRevizija in težave v delovanju internetne povezave. Vlagatelj v nadaljevanju opisuje tehnične težave, s katerimi se je soočil ob vložitvi zahtevka za revizijo, ter iz tega razloga predlaga vrnitev v prejšnje stanje, t.j. v stanje pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 3. 12. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, ter pritožbo vlagatelja z dne 1. 12. 2025 zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 26. 11. 2025.

Vlagatelj je dne 12. 12. 2025 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, poimenovano »Prošnja za vpogled v spis Državne revizijske komisije in pritožba zoper zavrnitev pravice do vpogleda«.


Državna revizijska komisija je dne 15. 12. 2025 naročnika pozvala, da v skladu drugim odstavkom 53. člena ZPVPJN, v roku treh delovnih dni od prejema tega poziva, posreduje še zahtevek za revizijo, ki naj bi ga vlagatelj poslal naročniku priporočeno po pošti skupaj s poštno ovojnico. Državna revizijska komisija je naročniku hkrati odstopila vlogo vlagatelja z dne 12. 12. 2025, v delu »Pritožba zoper zavrnitev pravice do vpogleda«, ker je bila po vsebini uperjena zoper kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ki se lahko izpodbijajo le z zahtevkom za revizijo, zahtevek za revizijo pa mora skladno z 28. členom ZPVPJN najprej obravnavati naročnik.

Naročnik je dne 16. 12. 2025 Državni revizijski komisiji posredoval pojasnilo, da s strani vlagatelja zahtevka za revizijo priporočeno po pošti ni prejel in posledično z njim ne razpolaga. Državna revizijska komisija je zato dne 16. 12. 2025 pozvala vlagatelja, da glede zatrjevanega dejstva, da naj bi dne 20. 11. 2025 zahtevek za revizijo skupaj z dokazili naročniku poslal tudi priporočeno po pošti, posreduje potrdilo o oddani poštni pošiljki. Vlagatelj se na poziv Državne revizijske komisije ni odzval.

Naročnik je dne 17. 12. 2025 s sklepom zavrgel vlogo vlagatelja, poimenovano »Prošnja za vpogled v spis Državne revizijske komisije in pritožba zoper zavrnitev pravice do vpogleda« z dne 12. 12. 2025, v delu pritožbe zoper zavrnitev pravice do vpogleda, ki mu je bila odstopljena v reševanje, iz razloga, ker vloga (zahtevek za revizijo) ni bila vložna na predpisan način preko portala eRevizija.

Vlagatelj je dne 18. 12. 2025 na sedežu Državne revizijske komisije opravil vpogled v spis zadeve, ki ga vodi Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju vloge vlagatelja z dne 12. 12. 2025 je vlagatelj dne 22. 12. 2025 vložil pritožbo.

Naročnik je dne 23. 12. 2025 s sklepom zavrgel pritožbo vlagatelja z dne 22. 12. 2025.

Naročnik je dne 19. 12. 2025 in 5. 1. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil še preostalo dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, skupaj s pritožbo vlagatelja z dne 22. 12. 2025 zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 17. 12. 2025.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in predrevizijskem postopku, dosjeja predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, portala eRevizija ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v vsebinsko obravnavo, morajo biti, skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN, izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, med drugim pogoj, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. V nasprotnem primeru naročnik zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zavrže s sklepom.

Med vlagateljem in naročnikom je v pritožbenem postopku sporno, ali je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pravočasen.

Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj s kršitvami, ki jih uveljavlja v zahtevku za revizijo z dne 21. 11. 2025, prepozen, saj je bilo obvestilo o naročilu objavljeno dne 6. 11. 2025, zahtevek za revizijo pa je bil vložen (šele) dne 21. 11. 2025, torej po izteku desetih delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu. Ker je naročnik v predmetnem postopku določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 20. 11. 2025, ko je bil zadnji dan, ko bi lahko vlagatelj preko portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da je zahtevek za revizijo pravočasen, saj je naročnik dne 12. 11. 2025 objavil popravek, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil v zakonskem roku, ki šteje od dneva objave popravka.

Roke za vložitev zahtevka za revizijo določa 25. člen ZPVPJN. V predmetnem postopku pravnega varstva je zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Prvi odstavek navedenega člena določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Drugi odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

Upoštevaje navedeno je rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ne glede na vrsto postopka, deset delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Vendar, kot izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, le-ta določa omejitev, skladno s katero zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo) ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb oziroma prijav za sodelovanje, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb oziroma prijav za sodelovanje, ki je krajši od desetih delovnih dni. V slednjih primerih se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave »obvestila o naročilu« (oziroma obvestila o javnem naročilu, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 52. člena ZJN-3), iz česar izhaja tudi, da je vložitev zahtevka za revizijo v teh primerih vezana na obvestilo o javnem naročilu in ne na morebitna obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.

Državna revizijska komisija je vpogledala na Portal javnih naročil in ugotovila, da naročnik v obravnavanem primeru izvaja naročilo male vrednosti v skladu s 47. členom ZJN-3. Nadalje je ugotovila, da je naročnik predmetno obvestilo o javnem naročilu št. JN008718/2025-SL1/01 objavil dne 6. 11. 2025, iz podtočke »Rok za prejem ponudb« točke »B.6 Roki« dela obvestila »B Postopek« ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa izhaja, da je bil rok za prejem ponudb določen dne 18. 12. 2025 ob 12:00 uri. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da znaša obdobje med dnevom objave obvestila o javnem naročilu in rokom za prejem ponudb osem delovnih dni. Iz Portala javnih naročil izhaja tudi, da je naročnik dne 12. 11. 2025 objavil popravek (JN008718/2025-SL1/01-P01), s katerim je podaljšal rok za ogled in rok za sprejem ponudnikovih vprašanj, dne 10. 11. 2025, 11. 11. 2025, 12. 11. 2025 in 13. 11. 2025 pa je objavil pojasnila vezana na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru potrebno v zvezi z rokom za vložitev zahtevka za revizijo upoštevati omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZVPJN, zaradi česar je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel deseti delovni dan od dneva objave obvestila o javnem naročilu, to je dne 20. 11. 2025, kot to pravilno ugotavlja tudi naročnik v izpodbijanem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo. Kot že navedeno (prim. pa tudi odločitev Državne revizijske komisije npr. v zadevi 018-172/2020), je štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb vezano na objavo obvestila o naročilu (oziroma obvestila o javnem naročilu, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 52. člena ZJN-3) in ne na objavo obvestila o dodatnih informacijah, popravek ali obvestilo o informacijah, ki so bil objavljene na Portalu javnih naročil, kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov in predstavljajo dopolnitev ali spremembo navedb v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročila v obvestilu o javnem naročilu z dne 6. 11. 2025 določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (osem delovnih dni), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno za določitev roka za vložitev zahtevka za revizijo upoštevati drugi odstavek 25. člena ZPVPJN, v skladu s katerim je bil torej rok za vložitev zahtevka za revizijo deset delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložil dne 21. 11. 2025 (11 delovni dan), gre slediti naročniku, da je vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen.

Na drugačno odločitev Državne revizijske komisije ne morejo vplivati neizkazane navedbe vlagatelja, da naj bi bile težave pri vložitvi zahtevka za revizijo povezane s tehničnimi težavami portala eRevizija. Iz vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo namreč izhaja, da so se dne 20. 11. 2025 na lokaciji, kjer je vlagatelj (oziroma pooblaščenka) vlagal zahtevek za revizijo, pojavile težave z internetno povezavo, kar je vlagatelj dokazoval z izjavo informatika, iz katere izhaja, da je bila internetna linija operaterja na naslovu, kjer je vlagatelj poizkušal vložiti zahtevek za revizijo prek portala eRevizija, v času ko je bilo zahtevek za revizijo potrebno vložiti, dne 20. 11. 2025, stabilna, prisotne pa so bile težave z brezžično povezavo (Wi-Fi), ki so vplivale na nezmožnost prenosa podatkov med računalnikom in modemom.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZPVPJN sicer predvideva situacijo, ko se zaradi tehničnih težav portala eRevizija pred iztekom posameznega roka (ki tudi podaljšajo rok za vložitev zahtevka za revizijo) zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ampak se ta vloži neposredno na naslovnikovem (tj. naročnikovem) naslovu ali priporočeno po pošti, pri čemer gre za »začasno ureditev«, saj mora vlagatelj, po ponovni vzpostavitvi delovanja portala eRevizija, zahtevek za revizijo posredovati tudi prek tega portala, kjer se postopek nadaljuje (glej šesti odstavek 13.a člena ZPVPJN). Vendar pa je navedena možnost pridržana le za situacije, ko se pojavijo motnje v delovanju informacijskega sistema eRevizija, preko katerega je potrebno v skladu s 24. členom ZPVPJN vložiti zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi z vpogledom na portal eRevizija preverila, ali iz obvestil, objavljenih na portalu izhaja, da so bile dne 20. 11. 2025 možne motnje v delovanju portala, in ugotovila, da je bilo zadnje obvestilo o možnih motnjah delovanja portala eRevizija objavljeno dne 10. 9. 2025, kot to navaja tudi naročnik v izpodbijanem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo. V posledici navedenega je zato Državna revizijska komisija pritrdila naročniku, da vlagatelj ni uspel dokazati, da zahtevka za revizijo ni mogel pravočasno oddati zaradi tehničnih težav portala eRevizija. Težave, ki jih vlagatelj navaja v zvezi z internetno povezavo na svoji lokaciji (oziroma lokaciji pooblaščenke), pa ne predstavljajo in ne dokazujejo motenj v delovanju portala eRevizija.

Državna revizijska komisija upoštevaje navedeno v nadaljevanju ni ugotavljala, ali držijo navedbe vlagatelja, da je zahtevek za revizijo naročniku poslal dne 20. 11. 2025 priporočeno po pošti (čeprav vlagatelj teh navedb kljub pozivu Državne revizijske komisije ni dokazal), saj iz predhodno ugotovljenega izhaja, da ni nastopila okoliščina iz šestega odstavka 13.a člena ZPVPJN, ki bi upravičevala oziroma narekovala vložitev zahtevka za revizijo priporočeno po pošti.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo prepozno in da zato ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, da ga sprejme v vsebinsko (meritorno) obravnavo, zato je pritožbo vlagatelja z dne 1. 12. 2025 skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija še dodaja, da v pritožbenem postopku tudi ni ugotavljala, ali je vlagatelj pravočasno dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo pooblastila za zastopanje, saj to ne bi več vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru pritožbe z dne 1. 12. 2025 predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje, v stanje pred zamudo roka za vložitev zahtevka za revizijo.

ZPVPJN instituta vrnitve v prejšnje stanje ne ureja. Za vprašanja, ki jih ZPVPJN ne ureja, se skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP). Vendar pa je ob tem treba pojasniti, da čeprav ZPVPJN enakega ali podobnega instituta, kot je predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz ZPP, ne ureja, to še ne pomeni, da se je mogoče opreti na prvi odstavek 13. člena ZPVPJN in se sklicevati na ZPP za dovolitev tega instituta. Obveznost uporabe pravnega pravila iz subsidiarnega zakona nastane le, kadar primarni zakon nekega ravnanja ne ureja ali ga ne ureja dovolj natančno, pri čemer podrednih pravil subsidiarnega zakona ni mogoče uporabiti tako, da bi bila njihova uporaba v nasprotju s primarnim zakonom. Vsled navedenega je odstop od uporabe pravnih pravil, ki jih določa ZPP, možen tudi v primerih, v katerih iz določb ZPVPJN izhaja, da glede na specialne zakonske določbe v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila nekaterih določb ZPP ni mogoče uporabiti oziroma jih ni mogoče uporabiti v celoti. Odsotnost izrecne ureditve instituta v ZPVPJN torej ni mogoče avtomatično razlagati kot napotitev na ureditev v ZPP, saj lahko opustitev dela ureditve že sama po sebi pomeni posebno ureditev po ZPVPJN (prim. npr. sklep VSRS I Up 39/2025).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da vlagatelj predlog za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja glede nepravočasno vloženega zahtevka za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot je Državna revizijska komisija v obrazložitvi tega sklepa že pojasnila, so roki za vložitev zahtevka za revizijo določeni v 25. členu ZPVPJN. Zahtevek za revizijo je pravočasen, če je vložen v rokih, kot jih določajo prvi, drugi, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 25. člena ZPVPJN. Navedene določbe opredeljujejo roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so jasni in kratki (tudi zaradi posebne narave postopka pravnega varstva, ki mora zagotavljati hitro in učinkovito pravno varstvo v postopkih javnega naročanja), upravičenec pa s potekom roka izgubi pravico do uveljavljanja pravnega varstva. Edina možnost podaljšanja tega roka je urejena v šestem odstavku 13.a člena ZPVPJN, v skladu s katerim se lahko v primeru, če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. S takšno ureditvijo je ZPVPJN možnost podaljšanja rokov izrecno pridržal za primere tehničnih težav oziroma nedelovanja portala eRevizija, medtem ko drugih možnosti podaljšanja rokov ni predvidel in jih zato tudi ni uredil. Navedeno predstavlja posebno ureditev postopka pravnega varstva po ZPVPJN, v kateri vrnitev v prejšnje stanje ni predvidena in je zato tudi ni mogoče uporabiti v obliki, ki jo predvideva ZPP.

Glede na navedeno ter upoštevaje, da je Državna revizijska komisija tudi že zavzela stališče, da instituta vrnitve v prejšnje stanje v skladu z ZPVPJN ni mogoče uporabiti v pritožbenem postopku (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-165/2025), kar toliko bolj velja za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija zaključuje, da instituta vrnitve v prejšnje stanje v obravnavanem postopku pravnega varstva v skladu z ZPVPJN, ni mogoče uporabiti.

Ker mora Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, ki ni dopusten, zavreči (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN v povezavi s peto alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), vsaj enako oziroma celo toliko bolj velja to za vlogo, s katero se uveljavlja institut, ki glede na ureditev ZPVPJN ne obstaja in torej ni dopusten. Državna revizijska komisija je zato na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavrgla predlog vlagatelja za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 12. 2025.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v vlogi z dne 12. 12. 2025 v delu »Pritožba zoper zavrnitev pravice do vpogleda« zatrjuje, da je naročnik njegovo zahtevo za vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročanja neutemeljeno zavrnil, saj ni opravil popolnega pregled ponudb.

Naročnik je dne 17. 12. 2025 vlogo vlagatelja z dne 12. 12. 2025, ki jo je po vsebini obravnaval kot zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 5. 12. 2025, objavljeno na portalu javnih naročil dne 7. 12. 2025 (št. objave na Portalu javnih naročil JN008718/2025-ODL/01), s sklepom zavrgel. Navaja, da zahtevek za revizijo ni bil vložen na predpisan način, saj je vlagatelj vlogo vložil preko elektronske pošte, ki jo je naslovil na Državno revizijsko komisijo (elektronsko pošto pa posredoval v vednost naročniku) in ne preko portala eRevizija kot to določa prvi odstavek 24. člena ZPVPJN. Ob tem je naročnik ugotovil tudi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje potrdila o plačilu takse, vendar vlagatelja k dopolnitvi ni pozival, ker mora naročnik prejeti zahtevek za revizijo zavreči že iz razloga, ker ni bil vložen na predpisan način.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju z dne 17. 12. 2025 je vlagatelj dne 22. 12. 2025 vložil pritožbo. Navaja, da je naročnik napačno uporabil določbe ZPVPJN, saj vloga, ki jo je vložil dne 12. 12. 2025, ne predstavljala zahtevka za revizijo, temveč zahtevo za vpogled. V nadaljevanju zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda in predlaga, da mu naročnik omogoči vpogled.

O vpogledu je naročnik odločil dne 23. 12. 2025 in ga zavrnil.

Čeprav prvi odstavek 26. člena ZPVPJN načina vložitve zahtevka za revizijo izrecno ne določa kot enega izmed procesnih pogojev, ki ga naročnik preveri v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, pa je takšen preizkus del preizkusa procesne predpostavke, ki se nanaša na pravočasnost zahtevka za revizijo. Za pravočasnost zahtevka za revizijo namreč ne zadošča, da je ta vložen na kakršen koli način, pač pa mora biti v zahtevanem roku vložen na ustrezen, predpisan način.

V skladu s 24. členom ZPVPJN se zahtevek za revizijo vloži prek portala eRevizija, razen če za drugačno vložitev obstajajo okoliščine, ki so izrecno opredeljene v ZPVPJN. Kot je Državna revizijska komisija v obrazložitvi tega sklepa že pojasnila, šesti odstavek 13.a člena ZPVPJN določa, da če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka (ali elektronsko, če ima naslovnik ustrezen informacijski sistem). Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje. Sedmi odstavek 13.a člena ZPVPJN pa določa, da kadar je v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih sredstev naročnik opredeli v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija.

Iz citiranih določb izhaja, da ZPVPJN določa dve situaciji, ko se zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija. V prvem primeru se zahtevka za revizijo ne vloži prek portala eRevizija zaradi tehničnih težav portala eRevizija pred iztekom posameznega roka. V drugem primeru pa se zahtevka za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ko gre za varovanje posebno občutljivih informacij, o čemer naročnik vnaprej seznani ponudnike.

V obravnavanem primeru je vlagatelj zahtevek za revizijo dne 12. 12. 2025 vložil preko elektronske pošte, ki jo je naslovil na Državno revizijsko komisijo, zato gre ugotoviti, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil na način, predpisan v 24. členu ZPVPJN, pri čemer okoliščine iz šestega oziroma sedmega odstavka 13.a člena ZPVPJN, ki bi upravičevale oz. narekovale vložitev zahtevka za revizijo priporočeno po pošti niso nastopile.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil na elektronski naslov Državne revizijske komisije in ne prek portala eRevizija, zahtevek za revizijo zavrgel. Za navedeno ima naročnik podlago v tretjem odstavku 26. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN in s 24. členom ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 22. 12. 2025 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da ni posebej preizkušala, ali obstojijo vse ostale procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo. Že navedeno zadošča, da je Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve očitke, saj neodvisno od ugotovitev ne bi bilo nobenega vpliva na končno odločitev, vlagateljevo pritožbo z dne 22. 12. 2025 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi z dne 1. 12. 2025 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo z dne 1. 12. 2025 zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.




Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran