018-145/2025 Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj informacijske rešitve eV_VodnaKnjiga na platformi eVode«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Medius, računalniški inženiring in svetovanje, d.o.o., Tehnološki park 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 12. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavil dne 5. 8. 2025, pod št. objave JN006154/2025-EUe16/01, s popravkom in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 5. 8. 2025, pod št. objave 512032-2025, s popravkom.

Naročnik je dne 14. 10. 2025 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 13. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Solviks, programske rešitve in poslovno svetovanje, d.o.o., Počehova 59I, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal dopustno ponudbo; za ponudbo vlagatelja je ugotovil, da ni dopustna, ker
- ponudnik ne izpolnjuje drugega pogoja iz točke 2.9.4 Navodil glede nominiranega vodje del projektov;
- je ponudnik referenčna potrdila predložil na vsebinsko neustreznih obrazcih, iz katerih niso razvidni vsi zahtevani podatki;
- je ponudnik predložil ESPD obrazec v .xml obliki, ki je bil izpolnjen tako pomanjkljivo, da se šteje, kot da ni bil predložen.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 23. 10. 2025 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da
- naročnik ni ravnal pravilno, ko ga ni pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na ESPD obrazec in da s pravilno izpolnjenim ESPD obrazcem razpolaga;
- naročnik napačno razlaga in spreminja vsebino pogoja iz točke 2.9.4 Navodil glede nominiranega vodje del projektov in da nominiran kader pogoj izpolnjuje;
- ugotovitve naročnika o neustreznih referenčnih potrdilih niso utemeljene in da naročnik ne sme izločiti ponudnika, če ni nedvoumno prepričan, da ta ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik kršil načelo transparentnosti in vlagateljevo pravico do pravnega varstva v predpisanih rokih, saj ga ni obvestil o objavi odločitve o oddaji naročila po elektronski pošti, čeprav je to običajna in pričakovana praksa, ki zagotavlja, da ponudnik pravočasno izve za odločitev. Navaja, da je za odločitev naročnika izvedel po naključju, pri pregledu Portala javnih naročil.

Vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, saj bi moral ob pravilni presoji ponudb in v skladu z razpisanimi pogoji izbrati vlagateljevo ponudbo, ki je bila cenovno ugodnejša in tehnično ustrezna.

Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev v celoti razveljavi; zahteva, da se naročniku naloži, da vlagatelju omogoči dopolnitev ponudbe in ponovno presoja njeno dopustnost; zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 28. 10. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 13. 11. 2025 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Naročnik je dne 18. 11. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in jo zato zavrnil.

Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Ker je ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022).

Naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno med drugim zato, ker je vlagatelj v ponudbi predložil ESPD obrazec v .xml obliki, ki je bil izpolnjen tako pomanjkljivo, da ga naročnik ni mogel preveriti. Iz navedenega je štel, da ESPD obrazec ni bil predložen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, ob sklicevanju na šesti odstavek 79. člena ZJN-3, navaja, da lahko naročnik, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja, ponudnike kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD obrazcu. Zatrjuje, da ga naročnik po ugotovitvi pomanjkljivosti (bistveno pomanjkljiv ESPD obrazec) ni pozval k dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe. Navaja, da je v ponudbi pomotoma priložil ESPD obrazec v napačni datoteki (.xml brez vsebine) in da ima dokazilo o ustrezno izpolnjenem ESPD obrazcu v obliki .pdf. Navaja, da opisana pomanjkljivost ni vsebinska in da gre za tehnično napako pri nalaganju datoteke. Ob sklicevanju na peti odstavek 89. člena ZJN-3 zatrjuje, da mora naročnik dopustiti dopolnitev nepopolne ponudbe ali če je predložena dokumentacija napačna ali posamezni dokumenti manjkajo, kadar to ne spreminja cene ali bistvenih elementov ponudbe. V izkaz svojih navedb prilaga izpolnjen ESPD obrazec v obliki .pdf, kot je bil pripravljen na dan 8. 9. 2025 ter sliko zajema zaslona, iz katere izhaja, da je bila ta datoteka zadnjič spremenjena dne 8. 9. 2025, tj. dan preden je vlagatelj oddal ponudbo.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo očitke vlagatelja zavrača. Poudarja, da med njim in vlagateljem ni sporno, da je bil v ponudbi predložen ESPD obrazec brez vsebine. Navaja, da dejstvo, da je vlagatelj pri oddaji ponudbe storil (kot zatrjuje) »tehnično« napako in v sistem eJN oddal napačen ESPD obrazec, z vidika presoje dopustnosti ponudbe ni relevantno. Naročnik mora dopustnost ponudbe presojati na podlagi ponudbene dokumentacije, ki jo ponudniki do roka za prejem ponudb predložijo v sistem eJN.

Naročnik pojasnjuje, da vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe oz. manjkajoče dokumentacije, saj se z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila k temu ni zavezal, takšna obveznost pa ne izhaja niti iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-087/2023). Ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije poudarja tudi, da je priprava ponudbe v skladu z naročnikovimi zahtevami naloga in skrb ponudnika.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podpoglavju 2.8 ESPD poglavja 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: poglavje 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil:

»Naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme kot predhodni dokaz Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD). Obrazec ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Obrazec ESPD vključuje tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti dokazila, ki dokazujejo neobstoj razlogov za izključitev oziroma izpolnjevanje pogojev za sodelovanje.

V primeru skupne ponudbe […]

Gospodarski subjekt mora ESPD izpolniti skrbno in v njem navesti resnične podatke, […].

Gospodarski subjekt naročnikov obrazec ESPD (datoteka XML) uvozi na spletni povezavi: https://ejn.gov.si/espd in v njega neposredno vnese zahtevane podatke.

Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži svoj ESPD v razdelek: »Dokumenti«, del »ESPD - Ponudnik«, ESPD ostalih sodelujočih pa naloži v razdelek: »Sodelujoči«, del »ESPD – ostali sodelujoči«.

Ponudnik oz. vodilni ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži elektronsko podpisan ESPD v xml. obliki ali nepodpisan ESPD v xml. obliki, pri čemer se v slednjem primeru v skladu Splošnimi pogoji uporabe informacijskega sistema e-JN šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan.

[…].«.

Skladno s predhodno predstavljeno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so morali ponudniki za potrebe ugotavljanja sposobnosti v ponudbi (med drugim) predložiti ESPD obrazec, izpolnjen v delih, ki se nanašajo na razloge za izključitev, vpis v register, pogoje za sodelovanje, sklepne izjave (prim. podpoglavje 2.9.1. Razlogi za izključitev, podpoglavje 2.9.2. Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (76. člen ZJN-3), podpoglavje 2.9.3. Ekonomski in finančni položaj (76. člen ZJN-3), podpoglavje 2.9.4. Tehnična in strokovna sposobnost (76. člen ZJN-3) in podpoglavje 2.9.5. Drugi pogoji poglavja 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila (tretji odstavek 79. člena ZJN-3). Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, je pomembno, da ponudnik v ponudbi predloži ESPD obrazec z zahtevano vsebino, ne pa le, da predloži obrazec, ki je poimenovan ESPD, a je brez vsebine. Predložitev praznega ESPD obrazca, torej obrazca brez vsebine, pomeni, da je obrazec tako pomanjkljiv, da je učinek enak, kot da ne bi bil predložen (glej odločitev v zadevi št. 018-005/2020).

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji (relevantno za rešitev spornega vprašanja) v njej predložil ESPD obrazec v obliki .xml, ki ni izpolnjen oz. je brez vsebine. O tem, da v vlagateljevem ESPD obrazcu, ki ga je predložil v ponudbi, niso navedeni nobeni podatki, katerih vpis je naročnik zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, med vlagateljem in naročnikom ni sporno. Da je zaradi »bistveno pomanjkljivega ESPD obrazca« njegova ponudba pomanjkljiva, vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi izrecno priznava. Pri tem vlagatelj ne zatrjuje, da bi v ponudbi morebiti na drugem mestu podal vse izjave o neobstoju razlogov za izključitev in izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, v zvezi s katerimi je bila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevana predložitev ESPD obrazca ter hkrati tudi vse druge, v njem zahtevane informacije.

Kadar naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotovi, da je ponudba nepopolna, nejasna ali v določenih primerih celo napačna, so njegova možna ravnanja s tako ponudbo in omejitve pri tem določeni v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Kot je razvidno iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika. ZJN-3 naročniku daje možnost, da v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, ni pa tega dolžan storiti. Kljub temu diskrecijska presoja naročnika v zvezi z dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe ni popolna, saj mora naročnik vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov, strogo pa se mora držati tudi pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Takšna razlaga je skladna s sodno prakso Sodišča EU (prim. npr. sodbe v zadevah št. C-599/10 in C-336/12), iz katere izhaja, da mora naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oz. škodovala enemu ali več kandidatom, na katere je bila naslovljena.

V obravnavanem primeru je naročnik v podpoglavju 2.13. Ocenjevanje ponudb poglavja 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim citiral vsebino petega odstavka 89. člena ZJN-3, iz česar izhaja, da si je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila možnost dopolnjevanja ponudb v fazi pregleda in ocenjevanja sicer pridržal, vendar pa iz navedenega ne izhaja, da bi se k takemu ravnanju na kakršenkoli način (tudi) zavezal. Da bi bilo drugače, tudi vlagatelj ne zatrjuje.

Kot že pojasnjeno, predložitev praznega ESPD obrazca (brez vsebine) pomeni, da je obrazec tako pomanjkljiv, da je učinek enak, kot da ne bi bil predložen - za ponudbo, ki vsebuje tako pomanjkljivo izpolnjen ESPD obrazec gre zato ugotoviti, da je pomanjkljiva. Navedeno velja tudi v konkretnem primeru. Ker, glede na predstavljeno, naročnika k pozivanju vlagatelja na odpravo pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na ESPD obrazec, nista zavezovala niti dokumentacija v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila niti ZJN-3, prav tako pa specifičnih okoliščin, ki bi v tem konkretnem primeru lahko kazale na naročnikovo dolžnost pozivanja k dopolnitvi ponudbe, tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ker vlagatelja na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi ni pozval. Dalje naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja iz tega razloga ocenil za nedopustno in jo zavrnil.

Ugotovljenega ne spremeni sklicevanje vlagatelja na šesti odstavek 79. člena ZJN-3. Le-ta namreč naročniku daje možnost, da ponudnike med postopkom pozove na predložitev dokazil v zvezi z navedbami v (predloženem) ESPD obrazcu, v konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj v ponudbi predložil vsebinsko tako pomanjkljiv ESPD obrazec, da je učinek enak, kot da ne bi bil predložen.

Ob upoštevanju predstavljenega zaključka se navedbe vlagatelja o tem, da vsebine ESPD obrazca od dneva pred oddajo ponudbe dalje ni spreminjal in navedbe o razlogih za napako pri nalaganju datoteke v sistem eJN (ter s temi navedbami predložena dokazila) izkažejo za pravno nerelevantne, zato jih Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala.

Dalje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil načelo transparentnosti in njegovo pravico do pravnega varstva v predpisanih rokih, saj ga ni obvestil o objavi odločitve o oddaji naročila po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik sprejme odločitev v zvezi z oddajo naročila skladno z 90. členom ZJN-3 in o njej, skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, obvesti ponudnike tako, da podpisano odločitev objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. ZPVPJN v četrtem odstavku 25. člena določa, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev v zvezi z oddajo osem delovnih dni od prejema te odločitve, iz česar je razvidno, da ponudnik odločitev v zvezi z oddajo naročila prejme v smislu četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN s trenutkom, ko je objavljena na portalu javnih naročil. Drugačne obveznosti obveščanja ponudnikov ZJN-3 naročniku ne nalaga, prav tako se drugače ravnati naročnik ni zavezal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je v njej izrecno navedel, da bo »o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila obvestil vse ponudnike z objavo Odločitve na Portalu javnih naročil« in da se odločitev »šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil« (podpoglavje 2.16. Odločitev o oddaji naročila poglavja 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da naročniku, ki je izpodbijano odločitev objavil na portalu javnih naročil, kršitev, povezanih z načinom njene objave, ni mogoče očitati.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi druge kršitve naročnika pri sprejemu izpodbijane odločitve, in sicer napačno razlago in spreminjanje vsebine pogoja glede vodje del projektov, neutemeljenost ugotovitev o neustreznih referenčnih potrdilih ter kršitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, vendar le-teh Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko ni presojala. Ker je ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil že iz razloga, povezanega z ESPD obrazcem (kot pojasnjeno zgoraj), obravnava preostalih izpostavljenih očitkov vlagatelja (in z njimi povezanih dokaznih predlogov) ne bi več mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije oz. na položaj vlagatelja v tem postopku pravnega varstva.

Na podlagi predhodno navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev pri sprejemu izpodbijane odločitve, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran