018-010/2025 Občina Grosuplje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter mag. Zlate Jerman in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem opreme za merjenje hitrosti v cestnem prometu«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Intermatic inženiring & consulting d.o.o., d.o.o., Rojčeva ulica 24, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 3. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Najem opreme za merjenje hitrosti v cestnem prometu«, objavljen na portalu javnih naročil dne 21. 1. 2025, pod št. objave JN000310/2025-EUe16/01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 1.889,66 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 1. 2025, pod št. objave JN000310/2025-EUe16/01, in v Uradnem listu EU dne 21. 1. 2025, pod št. objave 41781-2025.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 2. 2025 vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev temeljnih načel javnega naročanja in 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Konkretno navaja sledeče:
1. Zahteva, da mora merilnik hitrosti posneti video zapis, je nezakonita.
2. Zahteva v zvezi z izvedbo vsaj 120 meritev v eni minuti, je nezakonita.
3. Naročnik zahteva, da so ponujeni merilniki hitrosti kompatibilni z obstoječimi ohišji, ki so v lasti naročnika oz. da ponudniki v ponudbeno ceno vključijo predelavo obstoječih ohišij na način, da bodo kompatibilna s ponujenimi merilniki hitrosti. Naročnik ni podal niti skice niti opisa ohišij, posledično vlagatelj ne more izpolniti naročnikove zahteve glede kompatibilnosti. Brez natančnih podatkov, ki se nanašajo na ohišja, trinožno stojalo in nosilec v vozilu, ni mogoče predložiti primerljive ponudbe. Naročnik je predvidel testiranje opreme, čeprav ni znano, s kakšnimi ohišji razpolaga naročnik. Ta zahteva je prilagojena tistemu ponudniku, ki je ohišja dobavil in ve, kakšna so. Naročnik ni dopustil, da bi ponudniki ponudili nova ohišja, čeprav so lahko stroški predelave ohišij višji od dobave novih ohišij.
4. Naročnik zahteva, da je merilnik mogoče vgraditi in uporabljati tudi na nosilcu v vozilu. Vlagatelj ponuja stacionarne merilnike in takšne, ki jih je mogoče uporabljati v vozilu. Naročnik bi moral dopustiti, da vlagatelj ponudi oba tipa merilnikov, kar bi bilo tudi za naročnika lažje, saj bi pridobil dva različna merilnika (stacionarnega in takšnega, ki ga je mogoče uporabljati v vozilu) za isto ceno, poleg tega naročniku ne bi bilo treba menjavati merilnikov. Naročnik ni pojasnil, koliko vozil ima, da potrebuje pet merilnikov, ki bodo stacionarni in »prednostni«.
5. Določba, s katero si je naročnik pridržal pravico, da v izvedbeni fazi kupi dodatne merilnike, ni oblikovana skladno s prvim odstavkom 95. člena ZJN-3.
6. Predmet javnega naročila je tudi najem strojne in programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov iz merilnikov hitrosti do uporabnika, v ponudbeni predračun pa ponudniki vpišejo le ceno najema strojne opreme, ne pa tudi cene za najem programske opreme. Naročnik ni določil, katero strojno opremo je treba dobaviti. Naročnik zahteva kompatibilnost ponujene strojne in programske opreme z obstoječo strojno in programsko opremo, vendar naročnik ni pojasnil, s kakšno programsko in strojno opremo razpolaga, zato vlagatelj ne razpolaga s potrebnimi informacijami, da bi lahko izpolnil naročnikovo zahtevo glede kompatibilnosti opreme. Vlagatelj predlaga možnost, da ponudi novo strojno in programsko opremo, saj bo tudi na ta način zadoščeno naročnikovi zahtevi.
7. Vlagatelj ne more podpisati izjave, navedene v okvirnem sporazumu, saj predmet javnega naročila ni jasno definiran. Vlagatelj ni seznanjen s storitvami, ki so predmet okvirnega sporazuma, območjem, kjer se bodo storitve izvajale, predvidenim načinom izvedbe storitev in vsemi ostalimi pogoji, ki se nanašajo na izvedbo storitev.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavijo relevantni deli določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, podredno pa, da se postopek javnega naročanja razveljavi v celoti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 11. 2. 2025 delno ugodil zahtevku za revizijo, in sicer v delu, ki se nanaša na video zapis ter na izvedbo vsaj 120 meritev v eni minuti, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je tudi delno ugodil vlagateljevi stroškovni zahtevi.
1. Naročnik vztraja pri zahtevi glede kompatibilnosti ponujenih merilnikov z obstoječimi ohišji in pojasnjuje, da je možen ogled obstoječih ohišij. Ohišja, s katerimi razpolaga naročnik, so kompatibilna z vsaj tremi merilniki, ki imajo tipsko odobritev na slovenskem trgu in tako omogočajo oddajo ponudbe več ponudnikom.
2. Naročnik vztraja pri zahtevi glede kompatibilnosti ponujene strojne in programske opreme s strojno in programsko opremo, ki se že uporablja. Če merilnik potrebuje kakršno koli strojno opremo (računalnik, modem, spominski modul…), mora biti ta kompatibilna z opremo, s katero razpolaga naročnik. Ponujena programska oprema mora biti kompatibilna s Programom Prekrškovni organ podjetja Inpores, d.o.o., in Windows enterprise. Oprema za obdelovanje prekrškov je lahko katerakoli, z licencami v trajanju najema.
3. Izjava iz tretjega odstavka 2. člena vzorca okvirnega sporazuma je stalnica v postopkih javnega naročanja. Ponudniki so jo dolžni podpisati, saj gre za sestavni del ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 2. 2025 podal predlog za začetek revizijskega postopka in se opredelil do navedb naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18. 2. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da predmet zadevnega javnega naročila, ki ga je naročnik podrobneje opredelil v Prilogi št. 2 »Opis predmeta javnega naročila«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, obsega:
a) najem petih samodejnih merilnikov hitrosti za nadzor prometa,
b) najem strojne in programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do uporabnika,
c) najem programske opreme za obdelavo podatkov,
d) usposabljanje uporabnika (redarjev) — če še niso usposobljeni za ponujeno opremo in
e) testiranje opreme.

Med strankama je sporno, ali je naročnik določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, oblikoval v skladu z določbami ZJN-3. Ker je naročnik zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na video zapis, in v delu, ki se nanaša na izvedbo vsaj 120 meritev v eni minuti, ugodil (in sicer je dopustil, da merilnik posname dve fotografiji oz. če tega ne omogoča, fotografijo in video zapis, ter umaknil zahtevo glede izvedbe vsaj 120 meritev v eni minuti), vlagatelj pa v vlogi z dne 14. 2. 2025 ne nasprotuje spremenjeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vsebinska presoja zakonitosti tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v revizijskem postopku ni več potrebna.

Med strankama pa ostaja sporno, ali je naročnik skladno z določbami ZJN-3 oblikoval (1) zahteve, vezana na ohišja, (2) zahtevo, vezano na uporabnosti merilnikov, (3) določbe glede možnosti najema dodatnih merilnikov, (4) zahteve glede strojne in programske opreme, ter (5) določbo tretjega odstavka 2. člena vzorca okvirnega sporazuma.

1. Glede zahtev, vezanih na ohišja

Iz Priloge št. 2 »Opis predmeta javnega naročila« izhaja, da naročnik naroča merilnike hitrosti, ki jih je mogoče vgraditi in uporabljati v (samostojnih in premičnih) ohišjih in da naročnik že razpolaga z ohišji. Naročnik zahteva, da so ponujeni merilniki hitrosti kompatibilni z že nameščenimi ohišji, ki so v lasti naročnika, pri čemer dopušča, da ponudniki obstoječa ohišja predelajo na način, da bodo kompatibilna s ponujenimi merilniki hitrosti, stroške predelave pa vključijo v ponudbeno ceno. Naročnik je v Prilogi št. 2 »Opis predmeta javnega naročila« predvidel testiranje oz. funkcionalni preizkus ponujene opreme, in sicer bo ponudnik (z najnižjo ponudbeno vrednostjo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila) po pozivu naročnika dolžan predložiti vsaj en ponujen merilnik hitrosti (skupaj s strojno in programsko opremo), ki se bo namestil v obstoječe ohišje.

Med strankama je nesporno, da naročnik že razpolaga z (21-timi) ohišji, v katera je mogoče namestiti merilnike hitrosti, in da je za uporabo merilnikov v ohišjih oz. za delujoč sistem merjenja hitrosti potrebna kompatibilnost ohišij in (ponujenih) merilnikov. Vlagatelj v postopku pravnega varstva namreč ne izpodbija naročnikove zahteve glede kompatibilnosti obstoječih ohišij s ponujenimi merilniki po vsebini, pač pa naročniku očita, da ni zagotovil dovolj informacij v zvezi z obstoječimi ohišji, ter da ne dopušča, da ponudniki potrebno kompatibilnost zagotovijo z novimi ohišji, saj so po navedbah vlagatelja lahko stroški predelave ohišij višji od dobave novih ohišij.

V zvezi s slednjimi očitki gre najprej pojasniti, da ohišja (v katera se namestijo merilniki hitrosti) niso predmet konkretnega javnega naročila – naročnik jih ne naroča, saj z njimi že razpolaga. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da se vlagatelj z očitki, da naročnik ne dopušča možnosti, da ponudniki zagotovijo potrebno kompatibilnost med merilniki in ohišji (v katera se namestijo merilniki) z dobavo novih ohišij, ne zavzema le za drugačno rešitev potrebne kompatibilnosti (brez katere ni mogoč delujoč sistem merjenja hitrosti), ampak se zavzema, da naročnik predmet javnega naročila spremeni (razširi) na način, da poleg merilnikov hitrosti pridobi tudi nova (s ponujenimi merilniki kompatibilna) ohišja.

Vlagatelj z zavzemanjem za takšno spremembo predmeta javnega naročila v postopku pravnega varstva po ZPVPJN ne more uspeti. ZJN-3 določa pravila o postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago sme nabaviti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, ne posega. Potrebe javnih naročnikov so namreč vezane na izvajanje njihovih nalog, ki so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo tako njihovo ustanovitev, organizacijo ter obseg izvrševanja poverjenih jim dejavnosti in/ali njihovega poslovanja. Oblikovanje potreb naročnika je tako že po naravi stvari vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje njihovih nalog in sodi v domeno naročnikovih avtonomnih poslovnih odločitev.

Ob navedenem je zato potrebno ugotoviti, da Državna revizijska komisija naročnikove odločitve, da bo meritve hitrosti izvajal z uporabo ohišij, s katerimi že razpolaga, in ne z novimi ohišji, ne more tehtati, saj gre pri opredelitvi potreb naročnika in posledično pri oblikovanju predmeta javnega naročila za avtonomno odločitev naročnika, v katero ne ponudnik ne Državna revizijska komisija ne moreta poseči. Tudi sicer pa ni mogoče pričakovati od naročnika, da ne uporabi obstoječe delujoče opreme in si priskrbi novo opremo zgolj zato, ker bi bilo to morebiti za določenega ponudnika (po njegovi oceni) ceneje oz. zato, da bi v postopku oddaje javnega naročila izboljšal položaj posameznega ponudnika.

Drugo pa je vprašanje, ali je naročnik gospodarskim subjektom zagotovil ustrezne tehnične informacije v zvezi z ohišji, s katerimi razpolaga. Vlagatelj namreč zatrjuje, da naročnik ni podal niti opisa niti skice obstoječih ohišij, čeprav so to nujni podatki za pripravo ponudb.

V zvezi z izpostavljenimi navedbami Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da zahteva glede kompatibilnosti po vsebini predstavlja tehnično specifikacijo, določeno v smislu zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, torej na način iz točke a) petega odstavka 68. člena ZJN-3. Naročnik lahko v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti določijo le takrat, kadar so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet javnega naročila, naročniki pa oddajo javno naročilo. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila (prim. npr. odločitvi v zadevah št. 018-167/2020 in št. 018-138/2022), v teh primerih ne zadošča, da naročnik zgolj splošno določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, temveč morajo biti parametri, ki se nanašajo nanje, dovolj natančni zaradi zadostitve dvojnemu namenu: 1. da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila in predloži ponudbo, ki bo zadostila potrebam in zahtevam naročnika v zvezi s predmetom naročila in 2. da lahko naročnik na podlagi medsebojne primerjave ponudb odda javno naročilo po objektivnih in preverljivih kriterijih. S temi parametri mora naročnik, tako kot z drugimi deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, seznaniti gospodarske subjekte na portalu javnih naročil (6. člen ZJN-3 in prva poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3).

Če naročnik opusti dovolj natančno določitev parametrov v smislu točke a) petega odstavka 68. člena ZJN-3, ima to po naravi stvari za posledico, da je na portalu javnih naročil gospodarskim subjektom zagotovil manj informacij od tistega obsega, ki ga določa ZJN-3, da jim ga mora zagotoviti, kar predstavlja kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zaradi česar naročnik ne more zagotoviti spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ker bodo ponudniki različno razumeli tehnične specifikacije in pripravili neprimerljive ponudbe, posledično pa naročnik tudi ne more zagotoviti konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Vpogled v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje revizijske navedbe, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel zgolj število obstoječih ohišij, medtem ko drugih podatkov, vezanih na obstoječa ohišja, naročnik ni navedel. Pritrditi gre smiselnim navedbam vlagatelja, da so podatki o ohišjih, s katerimi razpolaga naročnik, potrebni za pripravo ponudb in za oblikovanje ponudbene cene. Ponudniki lahko prevzamejo poslovno tveganje in pripravijo ponudbo, skladno z zahtevo glede kompatibilnosti, če jim naročnik v celoti predstavi ohišja (s katerimi morajo biti kompatibilni ponujeni merilniki). Ob upoštevanju dejstva, da naročnik zahteva merilnike hitrosti, ki bodo kompatibilni z obstoječimi ohišji oz. na stroške ponudnikov dopušča predelavo obstoječih ohišij na način, da bodo kompatibilna s ponujenimi merilniki, je že po naravi stvari jasno, da za pripravo ponudbe ne zadostuje samo podatek o skupnem številu ohišij, s katerim razpolaga naročnik, temveč morajo biti ponudniki seznanjeni z lastnostmi obstoječih ohišij, da lahko ocenijo, ali lahko ponudijo predmet javnega naročila, ki bo skladen z zahtevami naročnika, torej ali lahko ponudijo merilnike hitrosti, ki so kompatibilni z obstoječimi ohišji oz. da ocenijo, ali je mogoča predelava obstoječih ohišij na način, ki bo zagotavljal kompatibilnost ponujenih merilnikov s predelanimi obstoječimi ohišji, in da v tem primeru predvidijo obseg in vsebino del, potrebnih za predelavo obstoječih ohišij, ter posledično ocenijo stroške, potrebne s predelavo obstoječih ohišij. Ponudniki morajo biti seznanjeni z lastnostmi obstoječih ohišij tudi za potrebe izvedbe testiranja ponujene opreme, saj je naročnik predvidel, da se bo merilnik v okviru testiranja ponujene opreme namestil v obstoječe ohišje. Upoštevaje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel nobenih podatkov o obstoječih ohišjih (razen njihovega števila), vlagatelj tudi utemeljeno opozarja, da je gospodarski subjekt, ki je naročniku dobavil ohišja za merilnike hitrosti, seznanjan s tehničnimi lastnostmi ohišij in posledično razpolaga z več informacijami, relevantnimi za pripravo ponudbe, kot ostali gospodarski subjekti.

Navedenega ne spreminjajo naročnikove navedbe v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Četudi namreč naročnik razpolaga z ohišji, ki so kompatibilna z vsaj tremi merilniki, ki imajo tipsko odobritev za uporabo na slovenskem trgu, in posledično omogočajo sodelovanje več gospodarskim subjektom, kot to zatrjuje naročnik, to ne pomeni, da so gospodarski subjekti seznanjeni, s katerimi ohišji razpolaga naročnik in z informacijami o teh ohišjih. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da je možen ogled ohišij, o čemer je naročnik seznanil gospodarske subjekte z odgovorom na portalu javnih naročil dne 6. 2. 2025 ob 10.50 (kar je po vložitvi zahtevka za revizijo), pa gre pojasniti, da možnost ogleda ne razbremenjuje naročnika njegove dolžnosti, da ponudnikom preko portala javnih naročil posreduje dovolj natančne parametre, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa ga odda (točka a petega odstavka 68. člena ZJN-3), zlasti v primeru, kadar gre za podatke, katerih zbiranje in posredovanje je preprosto in ne potrebuje posebnega strokovnega znanja. Treba je namreč upoštevati, da je ogled praviloma povezan z določenimi stroški, ki so sorazmerni z oddaljenostjo sedeža ponudnika od lokacije ogleda. Zato bi bilo v primeru, ko naročnik razpolaga s potrebnimi podatki, od ponudnikov nesorazmerno zahtevati, naj jih pridobijo sami z ogledom (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-256/2012 in št. 018-138/2022).

Upoštevaje navedeno gre zato ugotoviti, da naročnik s tem, ko je gospodarske subjekte seznanil le s številom ohišij, ne pa tudi s podatki o obstoječih ohišjih, ni zagotovil obsega informacij v zvezi z obstoječimi ohišji, ki bi omogočal, da bi ponudniki pripravili ponudbe in oblikovali ponudbene cene ter da bi ob enakih izhodiščih pripravili primerljive ponudbe, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj s sklicevanjem na zahtevo glede kompatibilnosti ponujenih merilnikov z obstoječimi ohišji naročniku očita tudi, da gospodarskih subjektov ni seznanil z zadostnim obsegom informacij v zvezi s stojalom in nosilcem v vozilu.

Vlagatelj s sklicevanjem na zahtevano kompatibilnost merilnikov in obstoječih ohišij ne more uspeti z očitki o nezadostnem obsegu informacij glede trinožnega stojala in nosilca v vozilu, saj vlagatelj ne pojasni, zakaj bi zaradi te zahteve za pripravo ponudbe potreboval več informacij o trinožnem stojalu in nosilcu v vozilu. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer zahteval merilnike hitrosti, ki jih je mogoče uporabljati v samostojnem ohišju, premičnem ohišju, trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu, vendar pa je naročnik zahtevo glede kompatibilnosti vezal le na obstoječa ohišja, ne pa na trinožno stojalo in nosilec v vozilu. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako ne izhaja naročnikova zahteva, da morajo biti ponujeni merilniki kompatibilni s trinožnim stojalom in nosilcem v vozilu. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da vlagatelj ni navedel drugih razlogov, ki naj bi utemeljevali zaključek o nezadostnem obsegu informacij o trinožnem stojalu in nosilcu v vozilu, gre revizijske navedbe, vezane na obseg informacij o trinožnem stojalu in nosilcu v vozilu, zavrniti kot neutemeljene.

2. Glede funkcionalnosti merilnikov

Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik, upoštevaje, da vlagatelj ponuja stacionarne merilnike in takšne, ki jih je mogoče uporabljati na nosilcu v vozilu, za zagotovitev enakopravnega sodelovanja moral dopustiti, da vlagatelj ponudi oba tipa merilnikov, za ceno, kot bi izhajala iz ponudbe. Po mnenju vlagatelja je tudi za naročnika lažje, da za isto ceno dobi dva različna merilnika (stacionarnega in takšnega, ki ga je mogoče uporabljati na nosilcu v vozilu), saj snemanje merilnikov iz drogov in njihovo premeščanje ni enostavno.

V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej pojasniti, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3).

Naročnik je v Prilogi št. 2 »Opis predmeta javnega naročila« zahteval, da mora biti merilnik tehnično narejen tako, da ga je mogoče (1) vgraditi in uporabljati v samostojnem premičnem ohišju, (2) vgraditi in uporabljati v samostojnem stacionarnem ohišju, (3) uporabljati kot samostojni merilnik na trinožnem stojalu ter (4) vgraditi in uporabljati na nosilcu v vozilu. Ob tem je naročnik tudi zahteval, da je merilnik tehnično narejen tako, da ga lahko uporabnik vzame iz ohišja oz. vozila in ga krajši čas (do 8 ur) uporablja na trinožnem stojalu, po uporabi pa vrne v ohišje oz. vozilo.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik glede merilnikov hitrosti določil zahtevo glede delovanja ali funkcionalnosti, in sicer zahteva, da je merilnike hitrosti mogoče uporabljati v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi izhaja, da naročnik merilnikov hitrosti ne bo ves čas uporabljal na/v istem objektu (tj. stacionarnem ohišju, premičnem ohišju, trinožnem stojalu in nosilcu v vozilu), ampak bo merilnike hitrosti prestavljal iz enega objekta na/v drug objekt.

Sporna naročnikova zahteva sama po sebi omejuje konkurenco, saj onemogoča sodelovanje ponudnikom, ki ne morejo ponuditi merilnika hitrosti, ki bi omogočal uporabo v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu. Vendar navedeno še ne daje podlage za zaključek, da je naročnik oblikoval tehnične specifikacije v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. ZJN-3 namreč naročniku ne prepoveduje določitve tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, ampak prepoveduje zgolj določitev takšnih tehničnih zahtev, s katerimi se neupravičeno omejuje konkurenca. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija naročnikove zahteve glede same možnosti uporabe merilnikov in tako po vsebini ne nasprotuje naročnikovi zahtevi, da merilniki hitrosti omogočajo uporabo v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu. Vlagatelj se z zahtevkom za revizijo zavzema za drugačno rešitev oz. da naročnik cilj, ki ga zasleduje s to zahtevo (tj. uporabo merilnikov hitrosti na/v vseh 4 objektih), doseže na način, da namesto enega merilnika hitrosti, ki omogoča uporabo v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu, sprejme dva merilnika, pri čemer bi eden omogočal uporabo na nekaterih objektih (npr. v stacionarnem ohišju), drugi pa bi omogočal uporabo na drugih objektih (npr. v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu). Vlagatelj se torej zavzema, da naročnik dopusti, da ponudniki zahtevo glede možnosti uporabe merilnikov izpolnijo bodisi z enim merilnikom hitrosti bodisi z dvema merilnikoma hitrosti.

Naročnik se do revizijskih navedb v tem delu ni opredelil in tako ni pojasnil, zakaj zanj predlagana rešitev, ko bi namesto enega merilnika, ki omogoča uporabo v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu (oz. petih merilnikov, ki omogočajo uporabo v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu), sprejel dva merilnika, pri čemer bi eden omogočal uporabo v stacionarnem ohišju, drugi pa v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu (oz. deset merilnikov, pri čemer bi jih pet omogočalo uporabo v stacionarnem ohišju, drugih pet pa v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu), ni ustrezna. V okoliščinah konkretne zadeve, ko naročnik najema merilnike hitrosti, ki jih ne bo ves čas uporabljal v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu oz. na nosilcu v vozilu, ampak jih bo prestavljal iz enega objekta na/v drug objekt, in ko naročnik v postopku pravnega varstva ni zanikal, da bi bilo tudi s predlagano rešitvijo mogoče doseči zahtevano funkcionalnost, in ni zatrjeval, da zanj predlagana rešitev ne bi bila enakovredna zahtevani rešitvi, ni mogoče zaključiti, da zahtevane uporabnosti merilnikov hitrosti ni mogoče doseči tudi na s strani vlagatelja predlagan način. Posledično pa Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je naročnikova zahteva, da je merilnike mogoče vgraditi oz. uporabljati v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu, oblikovana skladno z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da navedeno ne pomeni, da naročnik ni upravičen zahtevati merilnikov hitrosti, ki jih je mogoče uporabljati v stacionarnem ohišju, v premičnem ohišju, na trinožnem stojalu in na nosilcu v vozilu, temveč le, da naročnik v tem postopku ni navedel nobenih okoliščin, ki bi izkazovale, da zahtevane funkcionalnosti merilnikov ne bi bilo mogoče doseči z drugačno rešitvijo.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je »razpis pomanjkljiv, ker ni jasno, koliko vozil ima sploh naročnik, da potrebuje 5 merilnikov, ki bodo tako stacionarni kot prednosti«, pa gre pojasniti, da število vozil, s katerimi razpolaga naročnik, upoštevaje, da naročnik (kot že pojasnjeno) ni zahteval kompatibilnosti merilnikov in nosilcev v vozilu, ni relevantno za pripravo primerljivih in dopustnih ponudb. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da vlagatelj tudi ni pojasnil, zakaj bi za pripravo ponudbe potreboval podatek o številu vozil, s katerimi razpolaga naročnik, gre izpostavljene revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

3. Glede najema dodatnih merilnikov

Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, da določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede najema dodatnih merilnikov hitrosti niso oblikovane skladno z določbo prvega odstavka 95. člena ZJN-3. ZPVPJN nudi pravno varstvo tistemu ponudniku, ki zaradi zatrjevanih kršitev ne more sodelovati v konkretnem postopku oddaje javnega naročila oziroma mu je sodelovanje oteženo (prim. prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Zatrjevane (domnevne) kršitve vlagatelju ne onemogočajo oz. otežujejo sodelovanja v postopku javnega naročanja, ampak so povezane z bodočimi hipotetičnimi naročnikovimi ravnanji, do katerih bi v prihodnosti lahko prišlo. Določba prvega odstavka 95. člena ZJN-3, kršitev katere vlagatelj očita naročniku, namreč ureja dopustne spremembe že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila oz. okvirnega sporazuma med njeno veljavnostjo brez izvedbe novega javnega naročila, zato lahko do kršitve te določbe po naravi stvari pride šele po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila oz. okvirnega sporazuma. Šele ko (in če) bi naročnik v izvedbeni fazi spremenil okvirni sporazum in bi poleg predvidenih petih merilnikov najel dodatne merilnike, bi se lahko odprlo vprašanje, ali je sprememba okvirnega sporazuma skladna z določbami 95. člena ZJN-3. V obravnavanem primeru, ko naročnik še ni sklenil okvirnega sporazuma, ampak šele izbira stranko okvirnega sporazuma, do kršitve 95. člena ZJN-3 tudi še ni moglo priti. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku (v trenutku obravnave predmetnega zahtevka za revizijo) ni mogoče očitati kršitve 95. člena ZJN-3.

4. Glede strojne in programske opreme

Predmet javnega naročila je (tudi) najem strojne in programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do uporabnika ter najem programske opreme za obdelavo podatkov (glej Prilogo št. 2 »Opis predmeta javnega naročila«). Naročnik je tudi v predračunu (Priloga št. 3 »Predračun«), v nasprotju z navedbami vlagatelja, predvidel vpis ponudbene cene za najem strojne opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do uporabnika (druga postavka predračuna), ponudbene cene za najem programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do uporabnika (tretja postavka predračuna) in ponudbene cene za najem programske opreme za obdelavo podatkov (četrta postavka predračuna).

Čeprav vlagatelj pravilno navaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno opredelil konkretne strojne opreme, ki je predmet javnega naročila, pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi smiselnim navedbam vlagatelja, da posledično naročnik ni zagotovil zadosti informacij glede vrste zahtevane strojne opreme. Že iz opisa predmeta javnega naročila, tj. najem strojne opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do uporabnika (oz. naročnika), izhaja, da so ponudniki dolžni ponuditi tisto strojno opremo, ki bo omogočala nadzor in upravljanje njihovih ponujenih merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do naročnika (oz. uporabnika). Od povprečno skrbnega in usposobljenega ponudnika merilnikov hitrosti se utemeljeno pričakuje, da je strokovnjak na svojem področju in bo sam vedel, katera strojna oprema je potrebna za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti, ki jih ponuja, ter za prenos podatkov z merilnikov hitrosti, ki jih ponuja, do naročnika (oz. uporabnika). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev pri tem, ko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno opredelil konkretne strojne opreme, ki so jo ponudniki dolžni ponuditi, s tem povezane revizijske navedbe pa gre zavrniti kot neutemeljene. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo v okviru odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil dne 6. 2. 2025 ob 10.50, primeroma naštel strojno opremo (in sicer, računalnik, modem, spominski modul, ipd.), vendar z navedenim odgovorom naročnik ni seznanil gospodarskih subjektov z dodatnimi oz. novimi informacijami oz. informacijami, s katerimi slednji ne bi bili že seznanjeni na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pred objavo tega odgovora.

Naročnik je v Prilogi št. 2 »Opis predmeta javnega naročila« zahteval, da je ponujena strojna in programska oprema kompatibilna s strojno in programsko opremo, ki jo uporabnik (oz. naročnik) že uporablja.

Vlagatelj v postopku pravnega varstva ne izpodbija naročnikove zahteve glede kompatibilnosti ponujene strojne in programske opreme z obstoječo strojno in programsko opremo po vsebini, pač pa naročniku očita, da ni zagotovil informacij v zvezi z obstoječo strojno in programsko opremo, ter predlaga, da naročnik spremeni »razpis« na način, da bo mogoče zahtevo glede kompatibilnosti izpolniti tudi z novo strojno in programsko opremo.

Upoštevaje, da je predmet javnega naročila najem strojne in programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do naročnika (oz. uporabnika), ne pa tudi strojna in programska oprema, s katero naročnik že razpolaga, se vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne zavzema le za drugačno rešitev potrebne kompatibilnosti, ampak se zavzema, da naročnik predmet javnega naročila spremeni (razširi) na način, da poleg strojne in programske opreme za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do naročnika najame še dodatno strojno in programsko opremo, s katero sicer že razpolaga. Vlagatelj se tako zavzema za spremembo predmeta javnega naročila oz. da naročnik naroči še nekaj več.

Ponoviti gre, da ZJN-3 ne posega v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, saj so potrebe javnih naročnikov vezane na izvajanje njihovih nalog, oblikovanje potreb pa sodi v domeno naročnikovih poslovnih odločitev. Državna revizijska komisija zato ne more tehtati naročnikove odločitve, ali bo naročil zgolj strojno in programsko opremo za nadzor in upravljanje merilnikov hitrosti ter prenos podatkov z merilnikov hitrosti do naročnika ali pa bo poleg te opreme naročil še drugo strojno in programsko opremo, s katero naročnik sicer že razpolaga. Tudi sicer pa ni mogoče pričakovati od naročnika, da spremeni oz. prilagodi svoje obstoječe stanje zgolj iz razloga, da bi bilo posameznemu ponudniku omogočeno ali olajšano sodelovanje v postopku javnega naročila.

V zvezi z revizijskimi očitki, da naročnik ni zagotovil zadosti informacij glede obstoječe strojne in programske opreme (s katero mora biti kompatibilna ponujena strojna in programska oprema), gre najprej ugotoviti, da naročnikova zahteva glede kompatibilnosti (ponujene strojne in programske opreme ter obstoječe strojne in programske opreme) predstavlja tehnično specifikacijo, določeno v smislu zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, torej na način iz točke a) petega odstavka 68. člena ZJN-3. Ponoviti gre, da lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 tehnične dokumentacije določi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet javnega naročila, naročniki pa oddajo javno naročilo. Naročnik je torej dolžan gospodarskim subjektom zagotoviti dovolj natančne parametre oz. informacije, na podlagi katerih lahko ponudniki oblikujejo ponudbo skladno z zahtevami naročnika.

Pritrditi gre navedbam vlagatelja, da so podatki o obstoječi strojni in programski opremi, s katero mora biti kompatibilna ponujena strojna in programska oprema, informacije, ki so nujno potrebne za pripravo dopustnih in primerljivih ponudb. Ponudniki morajo biti seznanjeni s ključnimi podatki o obstoječi strojni in programski opremi, da lahko ocenijo, ali lahko ponudijo predmet javnega naročila, ki bo skladen z zahtevami naročnika, torej ali lahko ponudijo strojno in programsko opremo, ki bo kompatibilna z obstoječo strojno in programsko opremo, in da lahko ocenijo, katero strojno in programsko opremo bodo ponudili in posledično stroške te opreme vključijo v ponudbeno ceno.

Naročnik glede obstoječe strojne opreme, kot to pravilno opozarja vlagatelj, ni podal nobenih podatkov. Naročnik gospodarskih subjektov ni seznanil, s katero strojno opremo razpolaga oz. s katero strojno opremo mora biti kompatibilna ponujena strojna oprema, in tako ni navedel ključnih informacij o strojni opremi, ki bi bili relevantni z vidika kompatibilnosti. Prav tako naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila gospodarskih subjektov ni seznanil s ključnimi informacijami o programski opremi, ki bi bile relevantne z vidika kompatibilnosti. V zvezi z naročnikovim navedbami, da mora biti ponujena programska oprema skladna s »Program Prekrškovni organ podjetja Inpores, d.o.o., in Windows enterprise« (o čemer je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo gospodarske subjekte tudi seznanil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 6. 2. 2025), gre pojasniti, da je naročnik dolžan predstaviti tiste lastnosti programske opreme, ki so relevantne za zagotovitev kompatibilnosti obstoječe programske opreme (tj. programa »Prekrškovni organ podjetja Inpores, d.o.o.«) s ponujeno programsko opremo.

Upoštevaje navedeno gre zato ugotoviti, da naročnik s tem, ko gospodarskih subjektov ni seznanil z informacijami o obstoječi strojni in programski opremi, relevantnimi z vidika kompatibilnosti ponujene strojne in programske opreme z obstoječo strojno in programsko opremo, ni zagotovil informacij v obsegu, ki bi omogočal pripravo dopustnih ponudb, posledično pa gospodarskim subjektom ni zagotovil enakih izhodišč za pripravo ponudb in oblikovanje ponudbene cene, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

5. Glede vzorca okvirnega sporazuma

Naročnik je zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo podpisan vzorec okvirnega sporazuma, s čimer potrdijo, da se strinjajo s pogodbenimi določili (glej točko II. 4. f) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). V tretjem odstavku 2. člena vzorca okvirnega sporazuma je navedeno:
»Izvajalec s podpisom tega okvirnega sporazuma potrjuje, da je v celoti seznanjen storitvami, ki so predmet tega okvirnega sporazuma; območjem, kjer se bodo storitve izvajale; predvidenim načinom izvedbe storitev in vsemi ostalimi pogoji, ki se nanašajo na izvedbo storitev. Izvajalec iz tega naslova ne bo imel do naročnika nobenih dodatnih zahtev«.

Vlagatelj zatrjuje, da ne more podpisati takšne izjave, ker predmet javnega naročila ni jasno definiran. Vlagatelj ni seznanjen s storitvami, ki so predmet okvirnega sporazuma, območjem, kjer se bodo storitve izvajale, načinom izvedbe storitve in ostalimi pogoji, ki se nanašajo na izvedbo storitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporna določba okvirnega sporazuma ne predstavlja zahteve, ki bi jo morali izpolnjevati ponudniki, da bi lahko sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, in kot takšna vlagatelju ne otežuje ali preprečuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila. Čeprav se sporna določba nanaša na izvedbeno fazo, pa so jo ponudniki dolžni upoštevati že pri oblikovanju ponudb. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. odločitve v zadevah št. 018-018/2015, 018-123/2017, 018-003/2023), da tudi obveznosti, ki jih bo moral prevzeti izbrani ponudnik, ko bo z naročnikom sklenil pogodbo, vplivajo na oblikovanje ponudbene cene, ta pa je bistveni sestavni del ponudbe. Šele ko je gospodarski subjekt seznanjen z obveznostmi, ki jih prevzema, lahko bodoče obveznosti in tveganja z njimi vkalkulira v ponudbeno ceno. Zato morajo biti določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tudi tiste, ki vsebujejo napoved vsebine bodočega obligacijskega razmerja, oblikovane v skladu z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zahteva, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako.

Državna revizijska komisija sicer ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da niso znane »storitve, ki so predmet tega okvirnega sporazuma«, saj je predmet okvirnega sporazuma opredeljen v prvem odstavku 2. člena okvirnega sporazuma, in sicer je predmet okvirnega sporazuma najem opreme za merjene hitrosti v cestnem prometu, kot je opredeljen v Prilogi št. 2. Res pa je, da naročnik v zvezi z zahtevama glede kompatibilnosti ni zagotovil informacij, relevantnimi z vidika kompatibilnosti. Pritrditi pa gre navedbam vlagatelja, da naročnik gospodarskih subjektov ni seznanil z območjem, kjer se bodo storitve izvajale in s predvidenim načinom izvedbe storitev, prav tako na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče ugotoviti, kateri naj bi bili »vsi ostali pogoji, ki se nanašajo na izvedbo storitev«, zaradi česar si lahko gospodarski subjekti sporno določbo razlagajo različno. Navedenega ni pojasnil naročnik niti v postopku pravnega varstva, saj je navedel zgolj, da je sporna določba stalnica v postopkih oddaje javnega naročila in da jo je ponudnik dolžan podpisati. Četudi bi bila sporna določba stalnica v postopkih javnega naročanja, to še ne omogoča zaključka, da je določba oblikovana skladno z načelom transparentnosti in da so vsi gospodarski subjekti seznanjeni z enakim pomenom sporne določbe. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik določbe tretjega odstavka 2. člena vzorca okvirnega sporazuma ni oblikoval skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), saj lahko gospodarski subjekti pri oblikovanju ponudb različno razlagajo sporno določbo, kar vpliva na neprimerljivost predloženih ponudb.

6. Sklepno

V povzetku vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati naročnikove kršitve določb ZJN-3, (1) ko gospodarskih subjektov ni seznanil z informacijami o obstoječih ohišjih, relevantnimi z vidika kompatibilnosti ponujenih merilnikov z obstoječimi ohišji, (2) pri oblikovanju zahteve glede uporabnosti merilnikov, (3) ko gospodarskih subjektov ni seznanil z informacijami o obstoječi strojni in programski opremi, relevantnimi z vidika kompatibilnosti obstoječe strojne in programske opreme s ponujeno strojno in programsko opremo in (4) pri oblikovanju tretjega odstavka 2. člena vzorca okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo, v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, ugodila tako, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Ugotovljenih kršitev pri oblikovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ni mogoče sanirati z milejšim ukrepom (tj. z delno razveljavitvijo postopka in da se naročniku naloži odprava kršitev), saj je v konkretnem primeru rok za prejem ponudb že potekel (naročnik sicer ni prejel nobene ponudbe), naročnik pa po poteku roka za prejem ponudb, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, ne sme več spreminjati in dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj, če se bo odločil izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, pri oblikovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravna v skladu z ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naj upošteva tudi ugotovitve, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.196,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za predlog za začetek revizijskega postopka v višini 750 točk (tretja točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 549,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 47,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 34,77 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 14. 2. 2025, saj v konkretnem primeru ta strošek ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Z omenjeno vlogo je vlagatelj podal predlog za začetek revizijskega postopka (ki je bil potreben v postopku pravnega varstva) in se opredelil do navedb naročnika. Stroški za pripravo slednjega dela vloge z dne 14. 2. 2025 niso bili potrebni, saj vlagateljeve navedbe niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.779,77 EUR. Upoštevaje, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel v pretežnem delu, in upoštevaje, da je naročnik vlagatelju že priznal stroške v višini 4.890,11 EUR, je Državna revizijska komisija odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 1.889,66 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran