018-156/2024 Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije
Številka: 018-156/2024-4Datum sprejema: 10. 1. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata ter Sama Červeka in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja infrastrukture za arhivske prostorske podatke ter integracija z drugo programsko opremo sistema e-ARH.si (B-PN4 Prostorski podatki)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IGEA, svetovanje in storitve s področja nepremičnin, infrastrukture in prostora, d.o.o., Podpeška cesta 1, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije, Poljanska cesta 40, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 1. 2025
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti – splošno področje na Portalu javnih naročil objavil dne 29. 8. 2024, pod št. objave JN006118/2024-SL1/01.
Dne 25. 9. 2024 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 9. 2024, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Flycom Technologies d.o.o., Celovška cesta 520, Ljubljana Šentvid. To odločitev je z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve« z dne 2. 10. 2024, istega dne objavljenim na Portalu javnih naročil, razveljavil, postopek pa vrnil v fazo ocene in pregleda ponudb. Dne 14. 11. 2024 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo ponovno oddal ponudniku Flycom Technologies d.o.o., Ljubljana Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je pojasnil, da je prejel dve dopustni ponudbi ter da je bila ponudba izbranega ponudnika glede na merilo ekonomsko najugodnejša.
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 21. 11. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve in oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ni ravnal skladno s 84. in 89. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3) ter temeljnimi načeli javnega naročanja. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijana odločitev pa razveljavi; zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika, saj slednji ni uspel izkazati izpolnjevanja referenčnega pogoja gospodarskega subjekta in izpolnjevanja referenčnega pogoja imenovanega vodje projekta ter programerja.
Vlagatelj, ob citiranju podtočke 1. točke C. Tehnična in strokovna sposobnost dela Pogoji za sodelovanje poglavja 7. Preverjanje sposobnosti iz dokumenta Navodila ponudnikom (v nadaljevanju: točka C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja v delu, da se kot referenčni projekt prizna zgolj projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke, ki ima primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika, kot so opredeljene v dokumentu Tehnične specifikacije. V poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije je naročnik navedel, da obstoječi sistem omogoča tudi »vpogled s strani zainteresirane javnosti, in sicer Spletni tematski prostorski pregledovalnik in Metapodatkovni sistem slovenske javne arhivske službe (SJAS)«. Vlagatelj poudarja, da gre pri predmetnem javnem naročilu za nadgradnjo infrastrukture, ki je pri naročniku že postavljena in zelo jasno opisana. Iz opisa referenčnih poslov izbranega ponudnika, izvedenih za štiri referenčne naročnike, ni razvidno, ali rešitev zagotavlja vpogled s strani javnosti v obliki spletnega tematskega prostorskega pregledovalnika in vpogled zainteresirane javnosti preko metapodatkovnega sistema za arhivske podatke. Vlagatelj navaja, da je navedeno preveril s pregledom javno dostopnih spletnih strani navedenih referenčnih naročnikov in da javno dostopnega spletnega tematskega prostorskega pregledovalnika in metapodatkovnega sistema, ki bi ga izdelal izbrani ponudnik, nobeden od njih nima (vlagatelj predlaga tudi vpogled v javno dostopne strani referenčnih naročnikov). Omenjene lastnosti oz. zmogljivosti so za naročnika pomembne, zaradi česar jih je naročnik tudi zahteval v okviru referenčnega pogoja. Ambicija projekta je namreč povezava sistema za vodenje arhivskih prostorskih podatkov z javnosti dostopno Virtualno arhivsko čitalnico (VAČ), ki je namenjena pregledu razpoložljivih arhiviranih podatkov, javnosti omogočiti uporabnikom prijazen pregled arhivskih prostorskih podatkov preko izboljšane celostne grafične podobe in uporabniške izkušnje javnega Spletnega tematskega pregledovalnika in javnosti omogočiti pregled pomembnih podatkov o arhiviranih prostorskih podatkih preko Metapodatkovnega sistema slovenske javne arhivske službe (SJAS).
Vlagatelj zatrjuje, da ob upoštevanju predmeta javnega naročila izbrani ponudnik referenc s primerljivimi lastnostmi nima. Ker iz opisa predloženih referenc ne izhaja izpolnjevanje referenčnega pogoja, naročnik ni ravnal pravilno in skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ocenil, da so reference izbranega ponudnika ustrezne. S tem je kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Če naročnik meni, da določene značilnosti iz tehničnih specifikacij niso nujno potrebne za izkazovanje »primerljivosti«, bi moral to vnaprej opredeliti, v fazi pregleda ponudb pa le-teh ne sme ocenjevati »manj strogo« kot je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s prakso Sodišča EU in Državne revizijske komisije mora naročnik ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil.
Ker je enake referenčne posle izbrani ponudnik predložil tudi v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja za vodjo projekta ter programerja, enako kršitev kot zgoraj, vlagatelj naročniku očita tudi v tem delu. Še več – število referenc kadrov (vodje in programerja) je predstavljalo merilo za izbor najugodnejšega ponudnika, v okviru katerega je naročnik izbranemu ponudniku dodelil 30 dodatnih točk, zato bi moral naročnik resničnost navedb in izpolnjevanje referenčnih zahtev pregledati z vso dolžno skrbnostjo.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo dne 25. 11. 2024, skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN, posredoval izbranemu ponudniku, le-ta pa svoje izjasnitve do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, ni podal.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 9. 12. 2024 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).
Naročnik zavrača vlagateljevo tolmačenje referenčnega pogoja in pojma »primerljive lastnosti«. Navaja, da vlagateljeve interpretacije ni mogoče razumeti drugače, kot tako, da bi morali biti v celoti izpolnjeni prav vsi elementi obstoječega stanja sistema za upravljanje arhivskih prostorskih podatkov, kot so opredeljeni v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije. Takšna razlaga, po zatrjevanju naročnika presega smisel in namen pogoja za sodelovanje in uvaja nerazumno stroge zahteve, ki jih dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne določa, bila pa bi tudi v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj pogoja ne bi izpolnjeval praktično noben ponudnik.
Naročnik meni, da navedbe vlagatelja o namenih in ambicijah naročnika pri oblikovanju predmetnega pogoja temeljijo na vlagateljevih subjektivnih ocenah in špekulacijah, ki jih ni podkrepil z nobenimi relevantnimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Prav z namenom preprečitve takšnih iracionalnih interpretacij je naročnik že v obrazcu Izjava, s katerim se dokazuje izpolnjevanje predmetnega pogoja, dodatno opredelil, kakšne reference bo štel kot ustrezne oz. primerljive – projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke mora zajemati vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za a) učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov ali b) integracijo naprednih programskih rešitev. Iz navedenega obrazca nikjer ne izhaja, da mora imeti referenčni projekt primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika, kot izhaja iz poglavja II. dokumenta Tehnične specifikacije. Navedeno je posledica dejstva, da je pojem »primerljive lastnosti« naročnik v tem delu, v izogib nejasnostim, konkretiziral, za izpolnjevanje pogoja pa so morale biti izpolnjene zgornje zahteve. Dejstvo, da je naročnik vsebino reference natančneje določil v obrazcu za referenco ne pomeni nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na to, da ponudniki reference izkazujejo z obrazcem Izjava, je jasno, da morajo pri tem upoštevati konkretno opredelitev reference, ki je zapisana na tem obrazcu (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-096/2012).
Naročnik je obrazec Izjava, ki ga je predložil izbrani ponudnik, skrbno preučil in preveril pri referenčnih naročnikih v obliki referenčnih potrdil. Ugotovil je, da priglašeni referenčni posli v celoti izpolnjujejo zahteve iz obrazca Izjava.
Naročnik poudarja, da tudi, če omenjenega pojma oz. zahteve ne bi dodatno opredelil v obrazcu Izjava, zahteve v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-094/2024). V konkretnem primeru iz opisov referenčnih poslov in referenčnih potrdil nedvoumno izhaja, da se v veliki meri vsebinsko prekrivajo s poglavjem II. dokumenta Tehnične specifikacije, zato bi bilo možno utemeljeno in dopustno šteti, da so primerljivi – zajemali so namreč razvoj in/ali nadgradnjo infrastrukture in integracijo programskih rešitev za prostorske podatke, podobno kot omogoča obstoječi sistem. Takšne funkcionalnosti, ob upoštevanju osnovnih metod logičnega razmišljanja, po mnenju naročnika zadoščajo za zaključek, da imajo referenčni posli »primerljive lastnosti«.
Nazadnje naročnik poudarja, da bi morala biti, ob upoštevanju interpretacije razlage referenčnega pogoja, za katero se zavzema vlagatelj, kot nedopustna ocenjena tudi ponudba vlagatelja, saj tudi pri njem niso izpolnjene prav vse lastnosti obstoječega stanja sistema za upravljanje arhivskih prostorskih podatkov, kot izhajajo iz poglavja II. dokumenta Tehnične specifikacije in jih v nadaljevanju našteje. Naročnik meni, da s svojimi trditvami tako vlagatelj ne izpodbija le ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika, pač pa zatrjuje tudi neustreznost svoje ponudbe, s tem pa dejansko izpodbija svojo aktivno legitimacijo.
Iz enakih razlogov naročnik zavrača vlagateljev očitek, da izbrani ponudnik domnevno ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje za kader, določenih v podtočki 2. točke C. Tehnična in strokovna sposobnost dela Pogoji za sodelovanje poglavja 7. Preverjanje sposobnosti iz dokumenta Navodila ponudnikom (v nadaljevanju: točka C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in meril iz poglavja 8. Ocenjevanje ponudbe. Naročnik izpostavlja tudi, da je vlagatelj v tem delu povsem pavšalen in ne navede, kateri kader izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjeval pogojev in meril oz. na kateri kader se očitek nanaša. Naročnik vztraja, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z referenčnimi pogoji in merili.
Naročnik je dne 10. 12. 2024 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.
Vlagatelj se je dne 13. 12. 2024 z vlogo opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).
Vlagatelj zatrjuje, da so brezpredmetne navedbe naročnika, da bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja in da noben ponudnik ne bi izpolnjeval pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če bi ga razlagali na način, kot je zapisan. Če je naročnik pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da ne more prejeti nobene dopustne ponudbe, mora naročnik to pripisati sebi. Zgolj zato, ker bi (pravilno) tolmačenje pogoja pomenilo, da ga ne more izpolniti noben ponudnik, po mnenju vlagatelja naročnik v fazi pregleda ponudb pogoja ne more razlagati drugače, kot izhaja iz samega besedila. Naročnik, ki pogoje za sodelovanje razlaga drugače, kot jih je navedel v dokumentaciji, ravna v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti. Vlagatelj se strinja, da s pojmom »primerljive lastnosti« ni mogoče razumeti, da gre za tehnično enak sistem, se pa navedeno gotovo razume v smislu, da želi naročnik sistem s primerljivimi funkcionalnostmi (npr. shranjevanje, upravljanje, prikazovanje in predpomnjenje prostorskih podatkov; omogočanje vpogleda s strani javnosti skozi spletni tematski programski pregledovalnik in metapodatkovni sistem), ki so nameščene na opremi naročnika, v delovanju in povezane z vsaj eno rešitvijo. Vlagatelj vztraja, da je v zahtevku za revizijo izkazal, da referenčni posli izbranega ponudnika ne omogočajo vpogleda s strani javnosti skozi spletni tematski prostorski pregledovalnik in metapodatkovni sistem, zato izbrani ponudnik ni izkazal primerljivih funkcionalnosti. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da je slednji v obrazcu Izjava konkretneje določil vsebino referenčnega posla, saj zahtevana vsebina zelo jasno izhaja iz dokumenta ePRO Navodila ponudnikom, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni nejasna. Vlagatelj izrecno poudarja, da tudi, če bi se Državna revizijska komisija postavila na stališče, da je naročnik za gospodarski subjekt opredelil nejasen pogoj za sodelovanje in posledično upoštevala pogoj, kot je naveden v obrazcu Izjava, slednjega ni mogoče razširiti tudi na kadrovski pogoj, še manj pa na reference kadra v okviru meril, saj je naročnik jasno določil, da se dodatno točkujejo le referenčni posli, kot so opredeljeni v točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj še izpostavlja, da ni dovolj, da se referenčni posli izbranega ponudnika »v veliki meri vsebinsko prekrivajo z drugim poglavjem Tehničnih specifikacij«, saj to ne zagotavlja nobene pravne varnosti in omogoča arbitrarno ravnanje, v kolikor bi bilo naročnikom prepuščeno, da se sami odločijo, kdaj je referenčni pogoj »pretežno izpolnjen« in kdaj ne. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v izpodbijani odločitvi ocenil, da je njegova ponudba dopustna, argumenti naročnika, s katerimi želi prikazati nasprotno, pa niso relevantni.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za sodelovanje iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tehnična in strokovna sposobnost gospodarskega subjekta) in pogoj za sodelovanje iz točke C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tehnična in strokovna sposobnost kadra) ter posledično, da je njegova ponudba dopustna in ekonomsko najugodnejša glede na merila.
Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo tudi na tehnično in strokovno sposobnost. V postopek javnega naročanja lahko naročnik vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne (med drugim) tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3).
Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Zahteva lahko zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (prva in druga poved desetega odstavka 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik tehnično usposobljenost (med drugim) izkaže s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (točka b) in z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f).
Ker ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev pogojev, je naročnik tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila določiti posamezne vsebinske zahteve oz. referenčne kriterije (vsebinske, vrednostne, časovne, ipd.), ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila. Zahteve za referenčni posel mora opisati na način, da bo ta obsegal storitev, primerljivo predmetu javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-233/2016, 018-083/2017, 018-250/2017, 018-050/2018, 018-160/2021), je referenca po svoji naravi namreč dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. V vsakem konkretnem postopku je od naročnika in posamezne opredelitve zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila odvisno, na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, zlasti pa, kateri od sodelujočih gospodarskih subjektov mora razpolagati z referencami in na kakšen način oz. v kakšnem obsegu. Presoja, ali ponudnik s predložitvijo zahtevanih dokazil izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebinsko opredeli referenčne zahteve.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik referenčni pogoj oz. zahteve v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo gospodarskega subjekta določil v točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Gospodarski subjekt je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb, kvalitetno in v skladu s pogodbenimi določili uspešno izvedel vsaj tri (3) projekte razvoja in/ali nadgradnje infrastrukture in integracije programskih rešitev za prostorske podatke ali podobne projekte.
Naročnik bo kot referenčni projekt priznal projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke, ki ima primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika (gl. Tehnična specifikacija, poglavje 2). Projekt mora zajemati vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov, ali integracijo naprednih programskih rešitev, ki omogočajo harmonizacijo in dostopnost prostorskih podatkov različnim uporabnikom in sistemskim aplikacijam. Rešitev, ki je vzpostavljena v projektu mora niti nameščena na opremi naročnika, v rednem delovanju in integrirana z vsaj eno zunanjo rešitvijo.
[…]
Dokazilo: Izpolnjen obrazec – Izjava (točka 1.3. REFERENCE)
[…].«
V obrazcu Izjava, ki so ga morali ponudniki predložiti v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik v točki 1.3 Reference (skladno s točko 7.C.1: Tehnična in strokovna sposobnost obrazca ePRO - Navodila ponudnikom) navedel:
»Gospodarski subjekt je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb, kvalitetno in v skladu s pogodbenimi določili uspešno izvedel vsaj tri (3) projekte razvoja in/ali nadgradnje infrastrukture in integracije programskih rešitev za prostorske podatke ali podobne projekte.
Naročnik bo kot referenčni projekt priznal projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke.
Projekt mora zajemati vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za:
- učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov
- ali integracijo naprednih programskih rešitev,
ki omogočajo harmonizacijo in dostopnost prostorskih podatkov različnim uporabnikom in sistemskim aplikacijam. Rešitev, ki je vzpostavljena v projektu mora niti nameščena na opremi naročnika, v rednem delovanju in integrirana z vsaj eno zunanjo rešitvijo.
[…].«
Glede na predhodno predstavljeno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki, da bi se jim priznala tehnična in strokovna sposobnost, izkazati uspešno preteklo izvedbo vsaj treh projektov »razvoja in/ali nadgradnje infrastrukture in integracije programskih rešitev za prostorske podatke ali podobne projekte« (v nadaljevanju: referenčni projekt), pri čemer je izrecno določil, da
- bo kot referenčni projekt priznal (le) tisti »projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke, ki ima primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika (g. Tehnične specifikacije, poglavje 2)«;
- mora projekt obsegati vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za: a) učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov ali b) ali integracijo naprednih programskih rešitev, ki omogočajo harmonizacijo in dostopnost prostorskih podatkov različnim uporabnikom in sistemskim aplikacijam;
- da mora biti rešitev, ki je vzpostavljena v projektu, nameščena na opremi naročnika, v rednem delovanju in integrirana z vsaj eno zunanjo rešitvijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenega jasno in nedvoumno izhaja zahteva naročnika, da mora imeti infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika, ki je opisana v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije. V slednjem je naročnik podal opis obstoječega stanja sistema za upravljanja arhivskih prostorskih podatkov, ki omogoča shranjevanje, upravljanje, prikazovanje in predpomnjenje prostorskih podatkov ter pojasnil, da njegovo infrastrukturo za prostorske podatke
- z vidika podatkovno-storitvenega nivoja nadgrajujeta dve aplikativni rešitvi, ki omogočata vpogled s strani zainteresirane javnosti (Spletni tematski prostorski pregledovalnik in Metapodatkovni sistem slovenske javne arhivske službe (SJAS));
- z vidika strojne opreme sestavlja osem virtualnih strežnikov, ki poleg lastnih diskov v določeni meri koristijo tudi skupno podatkovno polje;
- z vidika programske opreme sestavlja operacijski sistem, podatkovni nivo s produkcijsko podatkovno bazo PostgreSQL + PostGIS (verzija 12) in testno podatkovno bazo PostgreSQL + PostGIS (verzija 12), storitveni nivo (Java izvajalno okolje, Tomcat, GeoServer, GeoWebCache z navedbo verzij in instanc), aplikacijski nivo (Java izvajalno okolje, Tomcat, HAProxy, GeoNetwork, SDI Admin, Pregledovalnik, z navedbo verzij in instanc), DMZ (HAProxy z navedbo verzijo), diskovje OCFS, ki ga uporablja storitveni in aplikacijski nivo infrastrukture.
Naročnik je arhitekturo strojne in programske opreme sistema za upravljanje z arhivskimi podatki SJAS predstavil tudi v sliki (Slika 1).
Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, kot izpostavlja, v obrazcu Izjava, katerega predložitev s strani ponudnikov je predvidel v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, res ni navedel zahteve po tem, da mora imeti infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke, s katero razpolaga naročnik (naročnik je namreč v obrazcu Izjava navedel le, da bo »kot referenčni projekt priznal projekt, ki je vključeval razvoj ali nadgradnjo infrastrukture za prostorske podatke«, ni pa pripisal tudi »ki ima primerljive lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika (g. Tehnične specifikacije, poglavje 2)«, kot je to storil v točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa hkrati ugotavlja, da zahteva naročnika po »primerljivih lastnostih« referenčnih infrastruktur za prostorske podatke jasno in nedvoumno izhaja (že) iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Odsotnost te zahteve v obrazcu Izjava zato ne povzroča nejasnosti v zvezi s tem, kakšne referenčne projekte morajo izkazati ponudniki oz. da morajo referenčni projekti izkazati tudi izpolnitev zahteve, ki v obrazcu sicer ni bila navedena (prim. smis. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-096/2012, ki jo izpostavlja tudi naročnik).
V obravnavanem primeru med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila priglasil štiri referenčne projekte, izvedene za štiri referenčne naročnike. Prav tako med njima ni sporno, da je izbrani ponudnik za vsakega od referenčnih projektov izpolnil tabelo v obrazcu Izjava, v kateri je navedel (med drugim) naročnika, ime in izvajalca referenčnega posla ter podal opis posla (kratek opis projektnih ciljev, uporabljenih tehnologij, obsega del in doseženih rezultatov).
Dalje med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da so referenčni projekti, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, ustrezni in skladni z naročnikovimi zahtevami v smislu same vsebine projektov (tj. da gre za projekte razvoja in/ali nadgradnje infrastrukture za prostorske podatke, ki obsegajo vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov ali integracijo naprednih programskih rešitev). Je pa med njima sporno, ali je imela infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnih projektov, »primerljive lastnosti« kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika.
Vlagatelj namreč zatrjuje, da infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru priglašenih referenčnih projektov izbranega ponudnika, ne omogoča vpogleda zainteresirane javnosti preko dveh aplikativnih rešitev, ki jih je naročnik navedel v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije (Spletni tematski prostorski pregledovalnik in Metapodatkovni sistem slovenske javne arhivske službe (SJAS), kar po njegovem zatrjevanju pomeni, da referenčni projekti niso bili izvedeni na infrastrukturi za prostorske podatke, primerljivi naročnikovi in posledično niso ustrezni. Naročnik ne nasprotuje navedbam vlagatelja, da infrastruktura, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru priglašenih referenčnih projektov izbranega ponudnika, vpogleda zainteresirane javnosti preko teh dveh aplikativnih rešitev ne omogoča, a vztraja, da so priglašeni referenčni posli izbranega ponudnika ustrezni.
Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da mora naročnik, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU, št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot v času, ko naročnik te ponudbe presoja, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Posledično je namen te zahteve zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja, preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila (prim. npr. sodbi Sodišča EU v zadevah št. C 324/14 in C-76/16). Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.
Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da mora naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če je posamezna zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Če je posamezna zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zapisana jasno, jo je potrebno razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb namreč v svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oz. nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvo poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3) ter kršitev prej omenjenih temeljnih načel javnega naročanja.
Da bi bilo mogoče odgovoriti na sporno vprašanje, je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, na kakšen način je zahtevo glede »primerljivih lastnostih« infrastrukture za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta in infrastrukture za prostorske podatke naročnika, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik.
Kot že opisano, iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik ponudnike v zvezi z zahtevo po »primerljivih lastnostih« infrastrukture, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, napotil na poglavje II. dokumenta Tehnične specifikacije, v katerem je podal opis obstoječega stanja sistema za upravljanja arhivskih prostorskih podatkov. V navedenem poglavju je naročnik, kot tudi že opisano, pojasnil, kaj njegova infrastruktura za prostorske podatke obsega z vidika
- strojne opreme (virtualni strežniki),
- programske opreme (operacijski sistem, podatkovni nivo z dvema bazama, storitveni nivo, aplikacijski nivo) ter
- prostorsko-storitvenega nivoja (dve aplikativni rešitvi, ki omogočata vpogled s strani zainteresirane javnosti).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru zahteve po »primerljivih lastnostih« infrastruktur za prostorske podatke iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da bi morala imeti infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, popolnoma vse lastnosti (torej identične lastnosti) kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika, opisane v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije. Čeprav iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da se sam zavzema za drugačno razlago (tj. da mora imeti referenčna infrastruktura vse lastnosti, kot so opisane v tem poglavju), pa v opredelitvi do navedb naročnika sledi naročniku v tem, da pojma »primerljive lastnosti« ni mogoče razumeti na način, da se zahteva izvedbo projekta na tehnično enakem sistemu, kot ga ima naročnik. Ali bi bila sicer določitev sporne zahteve na tak način (torej izvedba referenčnega posla na infrastrukturi, s popolnoma enakimi lastnostmi kot infrastruktura naročnika) skladna z določbami ZJN-3 in kako bi na to vplivalo zatrjevanje naročnika, da je ne bi izpolnjeval praktično noben ponudnik, v konkretnem primeru ni relevantno, zato s tem povezanih navedb Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala.
Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru obravnavane zahteve, kljub temu, da je lastnosti svoje infrastrukture za prostorske podatke v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije podrobno in obsežno predstavil z vidika strojne opreme (virtualni strežniki), programske opreme (operacijski sistem, podatkovni nivo z dvema bazama, storitveni nivo, aplikacijski nivo) in prostorsko-storitvenega nivoja (dve aplikativni rešitvi, ki omogočata vpogled s strani zainteresirane javnosti), niti v okviru točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti v dokumentu Tehnične specifikacije ni določil, katere lastnosti njegove infrastrukture za prostorske podatke, opisane v navedenem poglavju so tiste, ki jih mora imeti infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, da se bo štelo, da ima zahtevane »primerljive lastnosti« oz. odsotnost katerih od navedenih lastnosti bo pomenila, da teh »primerljivih lastnosti« nima. Da bi naročnik določil, da bi bilo za presojo »primerljivih lastnosti« (posebej) relevantno vprašanje, ali infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, obsega aplikativni rešitvi, ki omogočata vpogled s strani zainteresirane javnosti (Spletni tematski prostorski pregledovalnik in Metapodatkovni sistem slovenske javne arhivske službe (SJAS)), na kateri svoj očitek opira vlagatelj, iz predstavljenih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne izhaja.
Da bi naročnik pojem »primerljive lastnosti« konkretiziral v obrazcu Izjava, v katerem naj bi, kot zatrjuje, dodatno opredelil, kakšne reference bo štel kot ustrezne oz. primerljive, ne drži. V navedenem obrazcu je naročnik, tako kot že v sami točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vsebinsko konkretiziral le, da mora projekt (tj. razvoj in/ali nadgradnja infrastrukture in integracije programskih rešitev za prostorske podatke ali podobne projekte) po vsebini obsegati vzpostavitev, nadgradnjo ali optimizacijo tehnološke platforme za: a) učinkovito upravljanje, shranjevanje in analizo prostorskih podatkov ali b) ali integracijo naprednih programskih rešitev, ki omogočajo harmonizacijo in dostopnost prostorskih podatkov različnim uporabnikom in sistemskim aplikacijam, s tem pa (v nasprotju z njegovim zatrjevanjem) pojma »primerljive lastnosti« ni v ničemer konkretiziral.
Ugotovljene odsotnosti konkretizacije pojma »primerljive lastnosti« ne spremenijo navedbe vlagatelja o domnevnih pomembnosti spornih lastnosti za naročnika glede na ambicije predmetnega javnega naročila, saj vlagatelj tega z ničemer ne izkaže, navedbe pa opira zgolj na svoje subjektivno prepričanje, ki za presojo določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more biti relevantno.
Iz navedenega izhaja, da je naročnik zahtevo po »primerljivih lastnostih« infrastrukture za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, opredelil ohlapno in pomensko odprto. Kot predhodno že ugotovljeno, namreč naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da je morala imeti infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnih projektov prav vse oz. enake lastnosti kot infrastruktura za prostorske podatke naročnika, opisana v poglavju II. dokumenta Tehnične specifikacije, prav tako pa ni določil niti, katere so tiste lastnosti njegove infrastrukture za prostorske podatke iz poglavja II. dokumenta Tehnične specifikacije, ki jih mora obsegati infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, da se bo štelo, da ima »primerljive lastnosti« oz. odsotnost katerih lastnosti iz tega poglavja bo pomenila, da infrastruktura za prostorske podatke primerljivih lastnosti nima.
Ob predhodno ugotovljenem, bi razlagati sporno zahtevo na način, za katerega si (tudi) prizadeva vlagatelj (tj. da mora infrastruktura za prostorske podatke, ki se je razvijala ali nadgrajevala v okviru referenčnega projekta, obsegati aplikativni rešitvi, ki omogočata vpogled s strani zainteresirane javnosti, da bi bile izkazane zahtevane »primerljive lastnosti« z infrastrukturo za prostorske podatke naročnika) v konkretnem primeru pomenilo nedovoljeno spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb.
Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da ne bi bilo pravilno ravnanje naročnika, ki bi ponudbe ocenjeval »manj strogo«, ker bi sporno zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagal »ob upoštevanju osnovnih metod logičnega razmišljanja« in na tej podlagi presojal, v kolikšni meri se referenčni projekti »prekrivajo« z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa poudarja (kot predhodno že pojasnjeno), da ohlapno opredeljenih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je obravnavana, ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča.
V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčnih projektov, ki jih je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, v okviru katerih je razvijal ali nadgrajeval infrastrukture za prostorske podatke, četudi ti morebiti ne obsegajo aplikativnih rešitev, ki omogočajo vpogled s strani zainteresirane javnosti (tj. Spletnega tematskega prostorskega pregledovalnika in Metapodatkovnega sistema slovenske javne arhivske službe (SJAS)), ni mogoče šteti za neskladnih z zahtevo naročnika o »primerljivih lastnostih« infrastruktur iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da so referenčni projekti, ki jih je v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, ustrezni.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da iz smiselno enakih razlogov, kot jih navaja v zvezi z (ne)izpolnjevanjem referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje kadrovskih referenčnih pogojev iz točke C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tehnična in strokovna sposobnost kadra).
S tem v zvezi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Gospodarski subjekt, mora biti kadrovsko sposoben izvesti predmet naročila in mora razpolagati z:
a) vsaj enim vodjem projekta,
ki ima izkušnje na področju vodenja projektov implementacije in razvoja programskih rešitev ali informacijskih sistemov z znanjem slovenskega jezika na ravni B2 (Skupni evropski jezikovni okvir – SEJO).
Nominirani vodja projekta je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb sodeloval pri vsaj enem (1) referenčnem projektu kot ga naročnik zahteva v točki 7.C.1 »Tehnična in strokovna sposobnost« v vlogi vodje projekta.
[…]
b) vsaj enim programerjem,
ki ima izkušanje s programiranjem z informacijsko tehnologijo, ki bo uporabljena pri razvoju rešitve.
Nominirani programer je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb sodeloval pri vsaj enem (1) referenčnem projektu kot ga naročnik zahteva v točki 7.C.1 »Tehnična in strokovna sposobnost« v vlogi programerja z informacijsko tehnologijo, ki bo uporabljena pri razvoju rešitve, in je predmet javnega naročila.
[…]
Dokazilo: Izpolnjen obrazec - Izjava (točka 1.4. PODATKI O KADRU).
[…].«
Kot izhaja iz predstavljene vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, se je naročnik v zvezi z opredelitvijo referenčnega projekta v referenčnem pogoju v točki C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skliceval na opredelitev referenčnega projekta, kot jo je določil v točki C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta v ponudbi za vodjo projekta, A.Ž. in programerja, M.V. v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila priglasil iste štiri referenčne projekte, kot jih je priglasil v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (navedeno med vlagateljem in naročnikom ni sporno). Ker je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, da priglašenim referenčnim projektom ni mogoče odreči skladnosti z zahtevo naročnika o »primerljivih lastnostih« infrastruktur iz točke C.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ugotavlja, da iz enakih razlogov naročniku tudi v tem delu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da so referenčni posli, ki jih je v izkaz izpolnjevanja kadrovskega referenčnega pogoja iz točke C.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, ustrezni.
Naročniku, ki je pri ocenjevanju ponudb po merilih, skladno z določbami poglavja 8. Ocenjevanje ponudb, upošteval priglašene referenčne projekte nominiranega vodje del in nominiranega programerja in izbranemu ponudniku dodelil (vse) točke iz naslova (dodatnih) referenc za kader, iz navedenega ni mogoče očitati niti ravnanja v nasprotju z navedenim poglavjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Ker je predmet presoje v konkretnem primeru zakonitost ravnanja naročnika pri oceni dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, kar je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, ne pa tudi ocena dopustnosti ponudbe vlagatelja, Državna revizijska komisija ravnanja naročnika v slednjem delu ni presojala.
V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbami ZJN-3, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva – vplačane takse.
Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.
Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.