018-117/2024 Občina Tržič
Številka: 018-117/2024-11Datum sprejema: 16. 10. 2024
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja prizidka k Osnovni šoli Križe, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki« - sklop 1, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila partnerja v skupni ponudbi CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto in Gorenjska gradbena družba, projektiranje, inženiring, gradnja in vzdrževanje objektov visoke in nizke gradnje d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ju zastopa Odvetniška družba Herlec Plevnik o.p., d.o.o., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič (v nadaljevanju: naročnik), 16. 10. 2024
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 4. 7. 2024, pod št. objave JN004678/2024 -EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu EU, pod št. objave 398251-2024.
Naročnik je 28. 8. 2024 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-0068/2024-51 z dne 27. 8. 2024, s katero je predmetno javno naročilo v izpodbijanem sklopu 1 (gradbeno obrtniška dela z elektro in strojnimi inštalacijami) oddal v izvedbo ponudniku Marles Hiše Maribor d.o.o., Limbuška cesta 2, Limbuš (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik v sklopu 1 prejel dve dopustni ponudbi (vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika) ter da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od vlagateljeve ponudbe.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 4. 9. 2024 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo naročnika, predvsem v pogodbo o skupni ponudbi ter bančna potrdila izbranega ponudnika, pri čemer naj se mu omogoči, da v petih delovnih dneh od vpogleda dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj tudi predlaga, naj se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da so morali ponudniki predložiti podatke o ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditskih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v okviru ponudbe predložil neresnične podatke o lastniških deležih svojih družbenikov, pri čemer iz predloženega obrazca izhajajo drugačni podatki (Invera Investments Cooperatief TWO U.A. - 81, 9 % delež lastništva in Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o. - 18,1 % delež lastništva) kot izhajajo iz portala Ajpes in Ebonitete (kjer sta navedena deleža 81 % in 19 %). Ob upoštevanju razpisne dokumentacije, sleherni neresnični podatek konstituira nedopustnost ponudbe, zato bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik ponudbo oddal z dvema dejanskima partnerjema oziroma podizvajalcema (Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o., Križe in Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično sodelovanje d.o.o., Muta), pri čemer zanju ni predložil zahtevanih listin (ESPD obrazca, zavarovalne pogodbe, potrdila poslovnih bank, izkaza o boniteti, izjave podizvajalca itd.). V zvezi z navedenima subjektoma torej ni bila izvedena presoja izključitvenih razlogov in preverba ostalih pogojev ter esencialnih izjav. Vlagatelj pojasnjuje, da navedeno sodelovanje izhaja iz nekaterih delov popisa del, ki jih povzema. Zatrjuje, da je naročnik z navedenim opustil skrben pregled ponudbe izbranega ponudnika, s čimer je ravnal v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na dopis Direktorata za javno naročanje št. 430-77/2016/7 z dne 30. 3. 2016 in ga povzema. Predlaga tudi zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh navedenih družb in izbranega ponudnika. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-183/2020-31 in zatrjuje, da je uspel izkazati dvom v ustreznost ponudbe izbranega ponudnika oziroma dvom glede izpolnjevanje pogojev za sodelovanje izbranega ponudnika, pri čemer je naročnik vsaj preuranjeno sprejel odločitev, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Vlagatelj še navaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi iz razloga, ker je nedovoljeno in nepooblaščeno spreminjal specifikacijo naročila oziroma vsebino predračuna. 1). V dokumentu 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1 je naknadno dodal stolpca H in I. 2). V dokumentu 20003-30-PZI-22-OqK-P2-PO-rev1 je naknadno dodal vrednosti v stolpcu G. 3). V dokumentu 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1 je naknadno dodal stolpca G in H. 4). V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 je naknadno dodal vrstice 44, 45, 46, 48 in 50, pri čemer je spremenil formule za seštevek (F59, F61, F62, F63). 5). V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P2-PO-rev1 je naknadno dodal vrstici 44 in 47, pri čemer je spremenil formule za seštevek (F56, F58, F59 in F60). 6). V dokumentu 20003-30-PZI-22-OqK-P2-PO-rev1 je dodal vrednosti v stolpcu G. 7). V dokumentu 20003-30-PZI-33-OqK-P1-PO-rev1 je preimenoval zavihek rekapitulacija. 8). V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 je spremenil formulo za seštevek. Opozarja, da je izbrani ponudnik (predvsem v dokumentu 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1) za iste postavke navedel različne cene in vrednosti, pri čemer je nedovoljeno in v nasprotju z razpisno dokumentacijo posegel v vnaprej pripravljene dokumente. Ponudbe izbranega ponudnika zato ni mogoče objektivno preveriti. Prikazane vrednosti posameznih postavk ne ustrezajo zmnožkom prikazanih cen na enoto in vnaprej določenih količin, prav tako tudi skupna vrednost ne ustreza vsoti vrednosti posameznih postavk. Ob navedenem, poudarja vlagatelj, ne gre za morebitno računsko napako temveč za bistvena neskladja v ponudbenih cenah, ki se odražajo v skupni vrednosti ponudbe. Vlagatelj na koncu še očita naročniku, da mu je kršil pravico do vpogleda v pogodbo o skupni ponudbi in bančna potrdila izbranega ponudnika. Zatrjuje, da zato ni mogel preveriti, ali s strani izbranega ponudnika predložena pogodba o skupni ponudbi vsebuje vse sestavne dele iz točke 5.1 razpisne dokumentacije, ravno tako ni mogel preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnil pogoj št. 8 (Plačilna sposobnost) in pogoj št. 9 (Boniteta poslovanja). Poleg tega bančna potrdila niso skladna z zahtevami naročnika, saj iz njih izhaja, da sta imela partnerja izbranega ponudnika v zadnjih dvanajstih mesecih več kot tri dni blokirane transakcijske račune, da niso bila predložena vsa potrdila o vseh odprtih TRR računih ter da se potrdila ne nanašajo na zahtevano obdobje, temveč na krajše obdobje. Predlaga, da se mu omogoči vpogled v oba navedena dela ponudbe izbranega ponudnika, iz previdnosti pa tudi predlaga, naj to stori Državna revizijska komisija (ki naj vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo, zlasti v oba navedena dela).
Izbrani ponudnik se je z dokumentom z dne 10. 9. 2024 izjasnil o vlagateljevih navedbah. Priznava, da je pri izračunu poslovnega deleža družbenikov prišlo do napačnega seštevka, kar je privedlo do očitne in nebistvene napake. Pojasnjuje, da imata družbenika poslovna deleža sestavljena iz več osnovnih vložkov, ki jih je pri izračunu celotnih poslovnih deležev potrebno sešteti. Pri tem izračunu je prišlo do napake, ki pa ni bistvena, saj je odstopanje od dejanskega stanja pri obeh družbenikih manjše od 1 %, poleg tega navedeno ne vpliva na ustreznost njegove ponudbe. Zavrača tudi navedbe, ki se nanašajo na družbi Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o., Križe in Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično sodelovanje d.o.o., Muta. Zatrjuje, da z navedenima družbama ne nastopa na predmetnem javnem naročilu, zato zanju ni bil dolžan predložiti nobenih listin. V elektronski datoteki 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1, v zavihku I (Splošno) predstavljata stolpca G in H tržno pridobljeno ponudbo družbe Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično sodelovanje d.o.o., ki jo je pridobil z namenom zagotovitve najnižje cene za posamezne postavke predmetnega javnega naročila. Namen vnosa navedene ponudbe je bila izključno primerjava tržno pridobljenih ponudb, pri čemer je slednja zaradi obsežne dokumentacije in nepazljivosti ostala v navedeni elektronski datoteki. Enako velja za stolpca H in J, ki predstavljata tržno pridobljeno ponudbo družbe Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o. v zavihku P1_REK v elektronski datoteki 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1, pri čemer sta bila ta dva stolpca skrita. Pojasnjuje, da si je v navedenih primerih pridobil tržne ponudbe za posamezne postavke in opravil njihovo analizo, pri čemer je zaradi nepazljivosti spregledal po dva stolpca in ju zato ni odstranil. Pri tem, zatrjuje izbrani ponudnik, ni posegel v naročnikovo dokumentacijo, storjen spodrsljaj, ki ima naravo očitne in nebistvene napake, pa nima vpliva na vsebinsko pravilnost ponudbe. Navaja, da so bili sporni stolpci dodani zgolj za primerjavo s tržnimi cenami, ki jih je pozabil izbrisati in predstavljajo očitno oziroma nebistveno napako. Zato ni nobenega dvoma o njegovi volji v zvezi s podanimi cenami na enoto. Poleg tega zavrača očitke, da je predložil dve ponudbi, saj je njegova volja glede ponujene cene jasno razvidna iz popisov del in iz predračunskega obrazca. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na dodajanje vrstic in popravka formul, pri čemer pojasnjuje, da takšni posegi ne predstavljajo nedopustnega posega v naročnikove obrazce, kar izhaja tudi iz preteklih odločitev Državne revizijske komisije (izbrani ponudnik se sklicuje na odločitvi v zadevah št. 018-144/2018 in 018-089/2021). Pojasnjuje, da ni spreminjal vsebine postavk ali količin, saj je z namenom odprave nejasnosti in napak pri formulah popravil formule za seštevek cen na enoto in količin. Navaja še, da je o napakah v formulah obvestil naročnika, ki je nato ponudnike pozval k soglasju za odpravo le-teh. Izbrani ponudnik na koncu še navaja, da je naročnik vlagatelju posredoval zahtevano ponudbeno dokumentacijo, pri čemer je varoval njegove poslovne skrivnosti.
Naročnik je z dokumentom št. 430-0068/2024-64 z dne 18. 9. 2024 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da bo z izbranim ponudnikom za posamezni sklop sklenil pogodbo pod odložnim pogojem predložitve podatkov o svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditskih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb in gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njimi povezane družbe. Pri tem je določil, da lahko navedene podatke ponudnik predloži že v ponudbi. Izbrani ponudnik je izpolnjen in podpisan obrazec (Izjava o lastniških deležih) predložil v ponudbi in v njem navedel, da znaša delež lastništva družbenika Invera Investments Cooperatief TWO U.A. 81,9 %, delež lastništva družbenika Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o. pa 18,1 % . Naročnik se strinja z vlagateljem in izbranim ponudnikom, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da znaša dejanski delež lastništva družbenika Invera Investments Cooperatief TWO U.A. 81 %, delež lastništva družbenika Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o. pa 19 %. Navaja, da se dejanski deleži obeh družbenikov od deležev, navedenih v ponudbi, nebistveno razlikujejo ter da sta oba družbenika navedena tako v ponudbi, kakor tudi v javnih evidencah (Ajpes in portal Ebonitete). Navedena razlika ne vpliva na sam namen Izjave o lastniških deležih, ki se nanaša na zagotavljanje transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj. Minorna razlika v zapisanih odstotkih lastništva tako predstavlja očitno nebistveno napako, ki jo je naročnik lahko spregledal. Podatki o lastniških deležih so razvidni in objektivno preverljivi pred rokom za oddajo ponudb in bi bili lahko predmet dopolnjevanja ponudbe (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-208/2012). Naročnik nadalje navaja, da izbrani ponudnik nastopa z enim partnerjem (družba Kovinar - Gradnje ST, d.o.o.) in z enim podizvajalcem (družbo MGPE montažno podjetje Grosuplje d.o.o.), pri čemer je za navedena gospodarska subjekta predložil vse zahtevane dokumente, prav tako iz ponudbe izhaja tudi, kakšen delež razpisanega posla prevzemata v ponudbi. V obravnavanem primeru ni dvoma, da sodelujeta le navedeni družbi, tega dejstva pa ne more spremeniti niti očitna nebistvena napaka izbranega ponudnika v dokumentih 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1 in 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1, kjer sta pomotoma ostala pomožna zapisa »Miktra« in »Jazbec«. Nazive in naslove obeh subjektov je vlagatelj očitno predvideval, poleg tega je na podlagi iskalnika za zapis »Jazbec« v uradni evidenci Ajpes le-ta ponudil 300 zadetkov. V ponudbi izbranega ponudnika, zatrjuje naročnik, družbi Miktra d.o.o. in Elektro Jazbec d.o.o. ne nastopata. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je izbrani v predračunskem obrazcu dodatno dopolnil nekatera polja, dodal prazne vrstice oziroma posledično popravil formulo za seštevek ter v enem dokumentu preimenoval zavihek rekapitulacije, vendar ob tem zatrjuje, da gre za nebistvene očitne napake. 1. V dokumentu 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1 je izbrani ponudnik v stolpcih H in I res vpisal besedo »JAZBEC« ter vnesel dodatne formule, vendar navedeno ne vpliva na vsebino ponudbenega predračuna, ki ga je pripravil (v stolpcih A-E) niti ne vpliva ali se povezuje s formulami za izračun vrednosti posameznih postavk in skupnega zneska, izračunanega v stolpcu F. V spornih postavkah je vpisano »naziv#REF«, kar kaže na to, da je izbrani ponudnik pozabil izbrisati vsebino stolpcev H in I. 2. V dokumentu 20003-30-PZI-22-OqK-P2-PO-rev1 je izbrani ponudnik v dveh zavihkih (2.1_I.SPL_, ».1_II.1_GEOD_DELA), v stolpcu G res vpisal po eno številko, vendar navedeno ne vpliva na vsebino ponudbenega predračuna, ki ga je naročnik pripravil v stolpcih A-D niti ne vpliva ali se povezuje s formulami za izračun vrednosti posameznih postavk in skupnega zneska, izračunanega v stolpcu F, prav tako ne vpliva niti na vpisano ceno v stolpcu E. 3. V dokumentu 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1 je izbrani ponudnik na zavihku I. SPLOŠNO, v stolpcih G in H navedel besede »MIKTRA« in več števk, vendar navedeno ne vpliva na vsebino ponudbenega predračuna, ki ga je naročnik pripravil v stolpcih A-D niti ne vpliva ali se povezuje s formulami za izračun vrednosti posameznih postavk in skupnega zneska, izračunanega v stolpcu F, prav tako ne vpliva niti na vpisano ceno v stolpcu E. 4. V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 je izbrani ponudnik dodal dodatne vrstice 44, 45, 46, 48 in 50 in spremenil formulo seštevka v vrsticah F59 (Skupaj - Obrtniška dela), F61 (Skupaj), F62 (DDV 22%) in F63 (Skupaj z DDV 22%), vendar je dodal zgolj prazne vrstice in formulo seštevka v vrstici Skupaj - Obrtniška dela, pri čemer je to storil na način, da kljub vnosu dodatnih praznih vrstic seštevek še vedno obsega vrednost posameznih del III.1 - III.12 poglavja III (Obrtniška dela) in posledično tudi formulo za skupno vrednost, vrednost DDV in vrednost z DDV. 5. V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P2-PO-rev1 je izbrani ponudnik na zavihku1_REK dodal vrstici 44 in 47 in spremenil formulo seštevka v vrsticah F56 (Skupaj - Obrtniška dela), F58 (skupaj) in F59 (DDV 22 %) in F60 (Skupaj z DDV 22 %), vendar je dodal zgolj prazne vrstice in formulo seštevka v vrstici Skupaj - Obrtniška dela, pri čemer je to storil na način, da kljub vnosu dodatnih praznih vrstic seštevek še vedno obsega vrednost posameznih del III.1 - III.12 poglavja III (Obrtniška dela) in posledično tudi formulo za skupno vrednost, vrednost DDV in vrednost z DDV. 6. V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 je izbrani ponudnik na zavihku 1_III.4_STA, v polju G123, popravil formulo, s čimer je popravil s strani naročnika nepravilno in vnaprej določeno matematično operacijo (formulo seštevka). Naročnik navaja, da je pri pregledu in ocenjevanju ponudb navedeno napako ugotovil tudi sam, in k odpravi te napake pozval tudi vlagatelja. 7. V dokumentu 20003-30-PZI-33-OqK-P1-PO-rev1 je izbrani ponudnik zavihek P1_REK res preimenoval v P1_REK(2), vendar je iz imena zavihka razvidno, da gre za zavihek P1_REK. Navaja še, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer mu v obrazec Pogodba o skupni ponudbi vpogleda ni omogočil, ker jo je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Prav tako mu ni omogočil vpogleda v potrdila bank, ker so ta označena kot zaupna v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 91/21, s spremembami).
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 9. 2024 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do naročnikovih navedb. Navaja, da mu naročnik ni posredoval vloge, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil o zahtevku za revizijo, pri čemer poziva Državno revizijsko komisijo, naj mu omogoči vpogled v celoten spis oziroma da mu posreduje vsaj vlogo naročnika, s katero je pozval izbranega ponudnika naj se opredeli do zahtevka za revizijo in izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika. Navaja še, da med relevantnimi deležniki ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil neresnične podatke o lastniških deležih družbenikov in zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja razmejitev med bistvenimi in/ali nebistvenimi podatki. Ker so v zvezi s tem predloženi neresnični podatki, gre v primeru izbranega ponudnika za nepravilno ponudbo oziroma ničnost pogodbe. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbi, ki se nanaša na sodelovanje dveh podizvajalcev - družb Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o., Križe ter Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično svetovanje d.o.o., Muta. Glede naročnikovih navedb, ki se nanašajo na vsaj 300 subjektov z nazivom Jazbec pa navaja, da slednje zgolj potrjuje njegove navedbe, da izbrani ponudnik sodeluje z subjektom, ki ni ustrezno nominiran ter za katerega niso predložene zahtevane listine. Vlagatelj še navaja, da med njim in naročnikom tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik nedovoljeno posegel v naročnikovo specifikacijo in da je v iste postavke vnesel različne cene. Zato ponudbe izbranega ponudnika ni možno objektivno preveriti, saj je predložil variantno ponudbo oziroma celo dve ponudbi. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja bistvena napaka, saj prikazane vrednosti posameznih postavk ne ustrezajo zmnožkom prikazanih cen na enoto in vnaprej določenih količin. Iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti prave ponudbene volje glede ponudbene cene (20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1, razdelek I. splošno: rekapitulacija - splošno: 1.828,00 EUR / 1.604,00 EUR ter posledičen vpliv na ceno v zavihku rekapitulacija 4/1.3.2. popis materiala in del v vrsticah F25(=`I. Splošno`!F36) in F37 (F37=F34+F25). Vlagatelj na koncu vztraja pri navedbah in dokaznih predlogih, ki se nanašajo na vpogled v spis in dokumentacijo izbranega ponudnika.
Naročnik se je dne 25. 9. 2024 opredelil do vlagateljevih navedb. Vztraja na pravilnosti in zakonitosti svoje odločitve.
Državna revizijska komisija je vlagatelju (skladno z načelom kontradiktornost) 30. 9. 2024 posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 10. 9. 2024, s katero se je izjasnil o navedbah, podanih v zahtevku za revizijo in ga pozvala, da se lahko do vloge opredeli v roku treh delovnih dni od njenega prejema. Vlagatelj se je do vloge izbranega ponudnika opredelil 3. 10. 2024. Navaja, da je izbrani ponudnik nesporno pridobil tržni ponudbi podjetij Miktra d.o.o. in Elektro Jazbec d.o.o., zato ni dvoma o tem, da gre za sodelovanje s tretjimi osebami. Vlagatelj predlaga, da izbrani ponudnik ter družbi Miktra d.o.o. in Elektro Jazbec d.o.o. predložijo celotno korespondenco v zvezi s povpraševanjem in podajo tržne ponudbe. Zatrjuje še, da je izbrani ponudnik namerno posegel v naročnikovo dokumentacijo (Excel dokument), saj je bilo potrebno pri vnosu podatkov nedovoljeno in nepooblaščeno odkleniti zaklenjene dokumente. Poleg tega ne gre slediti navedbam izbranega ponudnika, da naj bi ponudbi pridobil z namenom oddaje najcenejše konkurenčne ponudbe, saj je bila tržna ponudba družbe Miktra očitno nižja. Ponudba izbranega ponudnika pa je zaradi načina nedovoljenih posegov tudi objektivno nepreverljiva.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz več razlogov: 1. ker je v okviru ponudbe predložil neresnične podatke o lastniških deležih svojih družbenikov, 2. ker je ponudbo oddal (še) z dvema partnerjema oziroma podizvajalcema, pri čemer zanju ni predložil zahtevanih listin in 3. ker je spreminjal specifikacijo naročila oziroma vsebino ponudbenega predračuna. Poleg tega očita naročniku, da mu je kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo navaja, da mu je naročnik sicer omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar mu je pri tem odrekel vpogled v pogodbo o skupni ponudbi in bančna potrdila izbranega ponudnika. Navaja, da zato ni mogel preveriti, ali s strani izbranega ponudnika predložena pogodba o skupni ponudbi vsebuje vse sestavne dele iz točke 5.1 razpisne dokumentacije, ravno tako ni mogel preveriti, ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj št. 8 (Plačilna sposobnost) in pogoj št. 9 (Boniteta poslovanja). Poleg tega vlagatelj tudi očita naročniku, da bančna potrdila niso skladna z zahtevami naročnika, saj iz njih izhaja, da sta imela partnerja izbranega ponudnika v zadnjih dvanajstih mesecih več kot tri dni blokirane transakcijske račune, da niso bila predložena vsa potrdila o vseh odprtih TRR računih ter da se potrdila ne nanašajo na zahtevano obdobje, temveč na krajše obdobje.
ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, da naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v vse njene dele, razen v tiste, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt v postopkih javnega naročanja ne more označiti kot poslovno skrivnost, so določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Kaj šteje za poslovno skrivnost je sicer določeno v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, s spremembami) in v prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19).
Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi ni presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika še v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-110/2015, 018-078/2016, 018-232/2017, 018-068/2018, 018-101/2019, 018-183/2021, 018-057/2024, 018-091/2024, 018-110/2024) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija sama vpogledala v nerazkrite dele ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je namreč glede pogodbe o skupni ponudbi, bančnih potrdil in BON obrazcev konkretiziral sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivali na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča EU (sodba v zadevi C-450/06, Varec SA), ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov. Poleg tega je vlagatelj v konkretnem primeru tudi sam predlagal, naj vpogled v sporne nerazkrite dele ponudbe izbranega ponudnika opravi Državna revizijska komisija.
Navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena. Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda (peti odstavek 89. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja razlika med bistvenimi in nebistvenimi podatki, prav tako v njej ni določeno, katere in kakšne pomanjkljivosti ponudbe bo naročnik lahko spregledal. Ker tudi ZJN-3 ne določa, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, je treba v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primeru, ugotavljati, ali je določeno napako mogoče opredeliti kot (ne)bistveno.
Naročnik je pravila, ki se nanašajo na oddajo skupne ponudbe navedel v točki 5.1 (Skupna ponudba) točke 5 (Način oddaje ponudbe) razpisne dokumentacije.
V prvem odstavku točke 5.1 je postavil naslednje zahteve:
»Ponudbo lahko odda skupina gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Naročnik od slednjih v fazi oddaje ponudbe ne zahteva določene pravne oblike. V ponudbi mora skupina gospodarskih subjektov predložiti s strani zakonitih zastopnikov vseh sodelujočih v skupni ponudbi podpisan sporazum oziroma pogodbo, iz katere izhajajo sledeče informacije:
- imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila,
- pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe, komunikacijo z naročnikom ter podpis pogodbe,
- navedbo vseh partnerjev (naziv in naslov partnerja, zakonitega zastopnika, matična številka, davčna številka, številka transakcijskega računa,
- obseg posla (natančna navedba vrste in obsega del ter vrednost in delež v celotni ponudbi), ki ga bo opravil posamezni gospodarski subjekt v skupni ponudbi in odgovornosti posameznega subjekta v skupni ponudbi,
- način plačila izvedenih del posameznih partnerjev v skupini,
- izjava, da so vsi gospodarski subjekti v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,
- izjava, da so vsi gospodarski subjekti v skupni ponudbi seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije in
- navedba, da gospodarski subjekti odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno za izvedbo celotnega naročila.«
Državna revizijska komisija je vpogledala v s strani izbranega ponudnika predloženo Pogodbo o skupni ponudbi. Navedena pogodba je sklenjena med družbama Marles hiše Maribor d.o.o., Limbuška cesta 2, Maribor (kot vodilnim partnerjem) in Kovinar - Gradnje ST, d.o.o., Spodnji Plavž 26, Jesenice (kot partnerjem). Pogodba o skupni ponudbi vsebuje: 1. podatke o nosilcu posla, 2. pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter pogodbe in komunikacijo z naročnikom, 3. navedbo obeh partnerjev ter podatke o njunih zakonitih zastopnikih, matičnih številkah, identifikacijskih številkah za DDV ter številkah transakcijskih računov, 4. navedbo vrste in obsega ter delež del, ki ga bo opravil vsak izmed obeh nominiranih partnerjev ter njuno odgovornost - ti podatki izhajajo iz prilog k pogodbi, 5. način plačila izvedenih del, 6. izjavo, da sta oba soponudnika seznanjena z navodili in razpisnimi pogoji ter merili in da z njimi soglašata ter da sta partnerja seznanjena tudi s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije ter 7. navedbo, da oba partnerja naročniku odgovarjata neomejeno solidarno za izvedbo celotnega javnega naročila.
Iz predložene pogodbe sicer nista razvidni tudi vrednosti s strani obeh partnerjev prevzetih del. A iz razloga, ker so v Pogodbi o skupni ponudbi (v prilogi k navedeni pogodbi) natančno navedeni deleži in opisi del, ki ju prevzemata vsak izmed obeh nominiranih soponudnikov, identični opisi prevzetih del (s ponujenimi cenami) pa so naveden tudi v posameznih postavkah ponudbenega predračuna (popisa del), je mogoče navedeni vrednosti izračunati s pomočjo enostavne matematične operacije. Ob navedenem oziroma iz razloga, ker so iz ponudbe razvidni tudi podatki o vrednosti del, ki sta ju prevzela nominirana partnerja, je ponudba skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami iz zgoraj citirane točke razpisne dokumentacije oziroma bi lahko navedena pomanjkljivost predstavljala kvečjemu nebistveno napako, ki jo je naročnik (skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3) lahko spregledal.
Naročnik je v Pogoju 8 (Plačilna sposobnost) točke 4.2.1 (Poslovna in finančna sposobnost) postavil naslednjo zahtevo:
»Gospodarski subjekt ni imel blokiranih transakcijskih računov v zadnjih dvanajstih mesecih za več kot tri dni od objave tega Javnega naročila.«
V ta namen je naročnik od ponudnikov zahteval, da predložijo »potrdila poslovnih bank vseh odprtih računov ali drugo ustrezno dokazilo«.
V Pogoju 9 (Boniteta poslovanja) točke 4.2.1 (Poslovna in finančna sposobnost) pa je naročnik postavil naslednjo zahtevo:
»Gospodarski subjekt mora imeti tekočo bonitetno oceno po pravilih Basel II vsaj SB6.«
Naročnik je od ponudnikov zahteval, da v zvezi s tem predložijo »S.BON-1/P ali S.BON-1 ali drugo enakovredno dokazilo«.
Državna revizijska komisija je vpogledala v predložena potrdila poslovnih bank izbranega ponudnika, pri čemer je podatke o številu transakcijskih računov obeh partnerjev preverila s pomočjo Registra transakcijskih računov, ki ga vodi Ajpes. Pri tem je ugotovila, da sta nominirana partnerja predložila bančna potrdila vseh transakcijskih računov. Iz (vseh) potrdil izhaja, da soponudnika v obdobju od 4. 7. 2023 do 4. 7. 2024 nista imela blokiranih transakcijskih računov. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v oba BON obrazca izbranega ponudnika (vodilni partner je predložil Bonitetno poročilo S.BON-1, partner pa Bonitetno poročilo S:BON-1/P) in ugotovila, da sta nominirana soponudnika izpolnila tudi zahtevano boniteto poslovanja. Ob navedenem Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom, da sta imela partnerja izbranega ponudnika v zadnjih dvanajstih mesecih več kot tri dni blokirane transakcijske račune, da niso bila predložena vsa potrdila o vseh odprtih TRR računih, da se potrdila ne nanašajo na zahtevano obdobje, ter da nominirana partnerja nista izpolnila zahtevane bonitete poslovanja, ni mogla slediti.
Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na s strani izbranega ponudnika predloženo Izjavo o lastniških deležih.
Med vlagateljem, izbranim ponudnikom in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik za vodilnega partnerja v ponudbi predložil izpolnjen in podpisan obrazec 9 (Izjava o lastniških deležih) in v njem navedel, da znaša delež lastništva družbenika Invera Investments Cooperatief TWO U.A. 81,9 %, delež lastništva družbenika Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o. pa 18,1 % . Med njimi tudi ni spora o tem, da iz javno dostopnih podatkov (Ajpes in portal Ebonitete) izhaja, da znaša dejanski delež lastništva družbenika Invera Investments Cooperatief TWO U.A. 81 %, delež lastništva družbenika Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o. pa 19 %. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil neresnične podatke, zato bi morala biti njegova ponudba izločena. Nasprotno naročnik in izbrani ponudnik menita, da gre v tem primeru za nebistveno napako, ki jo je dovoljeno spregledati.
Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom, da imata družbenika (Invera Investments Cooperatief TWO U.A. in Investma, poslovno sodelovanje, d.o.o.) poslovna deleža sestavljena iz več osnovnih vložkov, ki jih je bilo pri izračunu celotnih deležev potrebno sešteti (navedeno je razvidno iz Rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra za subjekt Marles hiše Maribor d.o.o., Limbuš, ki ga je k zahtevku za revizijo priložil tudi vlagatelj), kar je lahko povzročilo, da je izbrani ponudnik pri vpisu deležev obeh družbenikov v obrazec 9 (Izjava o lastniških deležih) te deleže napačno seštel. Kljub temu navedena pomota po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavlja podlage za zaključek, da je predložena izjava neresnična. Ob dejstvu, da sta oba družbenika navedena tako v ponudbi, kakor tudi v javnih evidencah (Ajpes in portal Ebonitete) in zlasti iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za podatke iz javnih evidenc, ki so dostopni vsakomur ter objektivno preverljivi pred potekom roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi, da je izbrani ponudnik podal neresnične podatke in da bi morala biti zato ponudba izbranega ponudnika izločena, ni mogla slediti. Navedena razlika (ki znaša manj kot 1 %) pa tudi ni vplivala na sam namen zahtevane izjave. Pridobljeni podatki o lastniški strukturi so, kot pravilno navaja tudi naročnik, namenjeni zagotovitvi transparentnosti posla in preprečitvi korupcijskih tveganj oziroma omogočajo, da se preveri, ali pri sklepanju posla sodelujejo gospodarski subjekti, ki so v nasprotju interesov. Ob navedenem se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da gre (tudi) v tem delu ponudbe izbranega ponudnika za nebistveno napako, ki jo je naročnik (skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3) lahko spregledal.
Vlagatelj tudi očita naročniku, da je na več mestih nedovoljeno posegel v popis del oziroma v ponudbeni predračun. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem najprej preverila dokumenta, ki se nanašata na dodane stolpce in na zapisa »JAZBEC« in »MIKTRA«.
Izbrani ponudnik je v dokumentu 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1 (I. SPLOŠNO) kamor je, poleg pravilno vpisanih cen v s strani naročnika predvidena stolpca E in F, vpisal besedo »MIKTRA« ter dodal še stolpca G in H, kamor je prav tako vpisal (drugačne) cene. A iz razloga, ker je izbrani ponudnik v stolpca E in F vpisal vse cene, vsota teh cen v znesku 1.828,00 EUR pa je vpisana tudi v rekapitulacijo strojne instalacije (postavka I. SKUPAJ - SPLOŠNO), Državna revizijska pritrjuje vlagatelju v tem, da naveden poseg v popis del oziroma ponudbeni predračun ni vplival niti na cene na enoto niti na vrednost posameznih postavk, posledično pa ni vplival niti na skupno vrednost postavk iz stolpca F niti na skupno ponudbeno vrednost izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku (in izbranemu ponudniku), da navedena nedoslednost izbranega ponudnika predstavlja bodisi očitno napako (vsota vseh postavk je že na prvi pogled razvidna iz rekapitulacije) bodisi nebistveno napako, ki jo naročnik lahko upravičeno prezrl. Ob navedenem je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljeve očitke, da je izbrani ponudnik oddal variantno ponudbo ali celo dve ponudbi in da iz ponudbe ni mogoče ugotoviti, katere cene naj bi dejansko ponudil. Volja izbranega ponudnika glede ponujene cene v tem delu ponudbenega predračuna (v skupnem znesku 1.828,00 EUR) je namreč jasno razvidna iz ponudbe.
Podobna napaka izhaja tudi iz predračunskega dokumenta 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1. Tudi v tem delu je izbrani ponudnik sicer pravilno izpolnil navedeni dokument (v stolpec F je vpisal vse cene za postavke, ter skupno ceno, 22 % DDV, ter skupno ceno z 22 % DDV), vendar je (tokrat) dodal besedo »JAZBEC« in dva stolpca (tokrat stolpca H in J), vendar vanju niso vpisane cene, pač pa znak »#REF!«. Takšna oznaka pa se, kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, prikaže takrat, kadar se formula sklicuje na celico, ki ni veljavna. To pa se najpogosteje zgodi v primeru, ko se izbriše ali prepiše celice, na katere so se sklicevale formule in kaže na to, da je izbrani ponudnik pozabil izbrisati vsebino stolpcev H in I. Državna revizijska pritrjuje naročniku v tem, da naveden poseg v popis del oziroma ponudbeni predračun ni vplival na cene na enoto niti na vrednost posameznih postavk, posledično pa tudi ni vplival niti na skupno vrednost postavk v tem delu ponudbenega predračuna niti na skupno ponudbeno vrednost izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato pritrjuje naročniku (in izbranemu ponudniku), da navedena nedoslednost izbranega ponudnika predstavlja očitno napako (že na prvi pogled je namreč razvidno, da je izbrani ponudnik pozabil izbrisati stolpca H in J) ali pa nebistveno napako, ki jo je naročnik lahko utemeljeno spregledal.
Državna revizijska komisija ob navedenem zavrača tudi vlagateljeve očitke o tem, da družbi Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o., Križe in Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično sodelovanje d.o.o., Muta sodelujeta v ponudbi izbranega ponudnika bodisi v vlogi partnerjev ali podizvajalcev in da izbrani ponudnik zanju ni predložil zahtevane dokumentacije. Iz predložene ponudbe izbranega ponudnika namreč jasno izhaja, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru nastopa z enim nominiranim partnerjem (z družbo Kovinar - Gradnje ST, d.o.o.) in z enim nominiranim podizvajalcem (z družbo MGPE montažno podjetje Grosuplje d.o.o.), pri čemer je za navedena gospodarska subjekta predložil vse zahtevane dokumente, prav tako iz ponudbe izhaja tudi, kakšen delež razpisanega posla vsak izmed njiju prevzema v ponudbi. V obravnavanem primeru torej z izbranim ponudnikom sodelujeta le navedeni družbi, tega dejstva pa ne moreta spremeniti niti zapisa »MIKTRA« in »JAZBEC«, ki izhajata iz predhodno predstavljenih predračunskih dokumentov. Poleg tega, kot že izhaja iz te obrazložitve, posegi izbranega ponudnika v dokumenta 20003-30-PZI-4-OqK-P2-PO-rev1 in 20003-30-PZI-31-OqK-P1-PO-rev1, v ničemer niso vplivali na samo vsebino ponudbenega predračuna (popisa del), zato iz navedenih zapisov ni mogoče sklepati, da v ponudbi izbranega ponudnika sodelujeta še dva nenominirana gospodarska subjekta. Ob navedenem je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev dokazni predlog za zaslišanje zakonitih zastopnikov družb Elektro Jazbec, elektroinstalacije in meritve d.o.o., Križe in Miktra, projektiranje, proizvodnja naprav in tehnično sodelovanje d.o.o., Muta in izbranega ponudnika, saj izvedba tega dokaza ne bi vplivala na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila tiste vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na posege v predračunska dokumenta z oznakama 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 in 20003-30-PZI-11-OqK-P2-PO-rev1. V dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1 je izbrani ponudnik dodal pet praznih vrstic (44, 45, 46, 48 in 50) ter spremenil formule za seštevek. Ker dodane prazne vrstice niso vplivale na siceršnji pravilen seštevek vseh, s strani naročnika navedenih postavk iz tega dela dokumenta, prav tako niso vplivale niti na cene na enoto niti na vrednosti postavk in posledično tudi ne na skupno vrednost ponudbe, se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem v tem, da tudi naveden poseg v ponudbeni predračun predstavlja nebistveno napako, ki jo naročnik lahko spregledal. Iz enakih razlogov Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevim navedbam, ki se nanašajo na predračunski dokument z oznako 20003-30-PZI-11-OqK-P2-PO-rev 1. Tudi v tem dokumentu je namreč izbrani ponudnik dodal dve prazni vrstici (44 in 47).
Nebistvena napaka se nahaja tudi v dokumentu z oznako 20003-30-PZI-22 OqK-P2-Po-rev 1. Izbrani ponudnik je v stolpec G navedenega dokumenta vpisal številki 55 (postavka 2 Geomehanski in hidrološki nadzor tekom gradnje …) in 850 (postavka 3 - Izvedba uradnega (certifikat) geodetskega posnetka izvedenih del …). Ta del dokumenta je sicer v stolpcih E in F pravilno izpolnjen s ponujenimi cenami, ki so vplivale na vrednost ponudbe izbranega ponudnika. Ravno tako nebistvena napaka je bila storjena tudi v dokumentu 20003-30-PZI-33-OqK-P1-PO-rev 1, kjer je izbrani ponudnik zavihek P1_REK preimenoval v zavihek P1_REK (2), pri čemer je iz imena zavihka še vedno razvidno, da gre za zavihek P1_REK.
Vlagatelj na koncu še očita naročniku, da je izbrani ponudnik v dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P1-PO-rev1, na zavihku 1_III.4_:STA, v polju G123 popravil formulo seštevka celic. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik z navedeno spremembo zgolj popravil s strani naročnika nepravilno in vnaprej določeno matematično operacijo (formulo seštevka). Iz odstopljene dokumentacije pa je tudi sicer razvidno, da je naročnik v zvezi z navedeno napačno formulo oba sodelujoča ponudnika (vlagatelja in izbranega ponudnika) pozval k odpravi računske napake. Iz odstopljene dokumentacije je nadalje tudi razvidno, da je do napačne formule prišlo tudi v dokumentu 20003-30-PZI-11-OqK-P2-PO-rev1 ter da je naročnik oba ponudnika tudi v tem delu pozval k odpravi računske napake. Oba ponudnika sta naročniku posredovala soglasje za odpravo računskih napak oziroma sta se strinjala s skupno ceno svojih ponudb, kot jih je (na novo oziroma ob upoštevanju pravilnih formul) izračunal naročnik. Vlagateljeva skupna ponudbena cena tako znaša 5.670.043,16 EUR brez DDV in 6.917.452,65 EUR z DDV, ponudbena cena izbranega ponudnika pa 5.648.662,54 EUR brez DDV in 6.891.368,30 EUR z DDV, navedena razlika pa je ob upoštevanju edinega merila »najnižje skupne ponudbene cene v EUR z DDV za posamezen sklop« (7. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) vplivala na izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik je torej pri odpravi računskih napak, do katerih je prišlo zaradi njegove napačne formule, ravnal v skladu z določilom sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 (ki določa, da v primeru, če naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije). Navedeno pa pomeni, da sta bila ponudnika enakopravno obravnavana oziroma sta bila v enakem položaju tudi po odpravi računskih napak. Opisanemu ravnanju naročnika pa vlagatelj ne oporeka niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb.
Državna revizijska komisija ob vsem navedenem zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel dokazati naročnikovih kršitev ZJN-3 in razpisne dokumentacije pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Zato je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.