018-106/2024 OBČINA PIRAN

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projekta za izvedbo in izvedba novoletne okrasitve v Občini Piran«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja VETUS d.o.o., Pobeška cesta 47, Koper - Capodistria, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA PIRAN, Tartinijev trg 2, Piran - Pirano (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo »Izdelava projekta za izvedbo in izvedba novoletne okrasitve v Občini Piran« za obdobje štirih let. Obvestilo o navedenem javnem naročilu je bilo dne 14. 5. 2024 objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003175/2024-EUe16/01, in Uradnem listu EU, pod št. objave 283842-2024.

Dne 24. 7. 2024 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 354-0017/2024 z dne 19. 7. 2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je v predmetnem postopku javnega naročanja prejel dve ponudbi, po pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb pa je javno naročilo oddal ponudniku JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je po merilih uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z vlogo z dne 5. 8. 2024 vložil zahtevek za revizijo. Uvodoma zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, poleg tega pa je kršil tudi načelo transparentnosti javnega naročanja, saj je njegovi zahtevi za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter spisovno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila ugodil le delno. Naročnik je tako vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vključno s pozivom na dopolnitev ponudbe in prejeto dopolnitvijo, ni pa mu omogočil vpogleda v zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb. Četudi je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila podal krajšo obrazložitev o tem, kako je ocenjeval ponudbe, pa vlagatelj ob umanjkanju navedenega zapisnika ne more dokazati negativnega dejstva, da strokovna komisija ni izvedla ustreznega postopka. Zapisnik o ugotovitvah strokovne komisije ter njeno delovanje po mnenju vlagatelja tudi sicer predstavljajo informacije javnega značaja, ki morajo biti dostopne javnosti. Nadalje je naročnik v izpodbijani odločitvi za vlagateljevega podizvajalca ugotovil obstoj razlogov za izključitev. Čeprav bi zato naročnik vlagatelja moral pozvati k zamenjavi podizvajalca, tega ni storil. Poleg tega naročnik ni podal obrazložitve, ki bi dokazovala obstoj izključitvenih razlogov. Slednji tudi sicer ne obstajajo, vlagatelj pa bo to dokazal, ko bo naročnik odločitev o oddaji javnega naročila obrazložil. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa je nedopustna. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v navedeni dokumentaciji zahteval predložitev idejne zasnove, ki bo predmet ocenjevanja po merilih, v zvezi z idejno zasnovo pa je določil tudi, da mora ta izpolnjevati zahteve iz programske naloge, sicer bo naročnik ponudbo zavrnil kot nedopustno. Nadalje iz programske naloge izhaja, da se zasnova osvetlitve nanaša na Piran, Portorož, Lucijo ter podeželje. Pri tem gre dodati, da Občina Piran zajema naslednja naselja: Dragonjo, Lucijo, Novo vas, Padno, Piran, Portorož, Sečovlje, Strunjan in Sv. Peter. Vendar izbrani ponudnik Nove vasi in Padne v idejni zasnovi ni omenil, posledično pa slednji (ne grafično ne opisano) nista vključeni v idejno zasnovo, kar pomeni, da ju izbrani ponudnik ne bo okrasil, navedeno pa je v nasprotju s programsko nalogo, ki določa, da morajo ponudbe obsegati ideje za osvetlitev vhodnih točk in centra vasi. Dalje je izbrani ponudnik za Strunjan, Sečovlje, Dragonjo in Sv. Peter predložil eno fotografijo predlagane osvetlitve, kar pa ne zadostuje za izpolnitev natančnih določil za ta naselja. Glede Strunjana je naročnik zahteval osvetlitev glavnega vhoda, centra, krajinskega parka, dreves na cesti proti Hotelu Krka, nič od navedenega pa ni moč zaslediti v idejni zasnovi izbranega ponudnika, ne grafično ne opisno. Za Portorož programska naloga med drugim zahteva, da ponudniki prostor dogajanj v skladiščih soli podkrepijo z osvetlitvijo treh parkovnih površin v neposredni bližini (tj. plaža pod pomorsko šolo, zeleni pas med Monfortom in OMV ter zeleni pas ob morju, v smeri proti Portorožu). Slednje je v idejni zasnovi izbranega ponudnika prikazano površno, oziroma parkovne površine sploh niso vključene v idejno zasnovo (manjka osvetlitev plaže pod pomorsko šolo in zeleni pas med Monfortom ter OMV). Izbrani ponudnik je pri Luciji iz idejne zasnove izpustil zahtevano okrasitev na krožiščih, medtem ko Valeta v idejni zasnovi ni niti omenjena. Izbrana ponudba nadalje ne vključuje točnih količin ter specifikacij materiala za okrasitev. Naročnik tega sicer ni izrecno zahteval, je pa mogoče takšno zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razbrati posredno. Dalje je naročnik zahteval ne le opisno in grafično predstavitev obsega ter načina razsvetljave, temveč tudi vizualizacijo idejne zasnove. Izbrani ponudnik je navedeno sicer predložil, a je slednje pomanjkljivo in ne zadosti zahtevi, da mora ponudnik v ponudbi predstaviti obseg razsvetljave; zgolj na podlagi navedbe, kateri predmeti bodo okrašeni (npr. drevesa oziroma kandelabri), namreč ni mogoče hkrati ugotoviti tudi, kako bodo okrašeni in koliko materiala bo izbrani ponudnik porabil na enem predmetu, tj. koliko LED lučk bo na enem predmetu. Prav določnost posameznega okrasja pa zasleduje naročnikova zahteva po obsegu in načinu novoletne razsvetljave na posameznem območju. V tej zvezi gre izpostaviti, da pri Zelenem koridorju nikjer ni navedena količina okrasja (ni razvidno, koliko grmičkov je dejansko okrašenih oziroma koliko kandelabrov svetilk javne razsvetljave je obdanih z verigo lučk). Tudi pri obalni cesti do Lucije in Dragonji ni razvidno, koliko kandelabrov svetilk javne razsvetljave se dejansko okrasi, posledično pa se naročnik ne more prepričati, ali se okrasi vse kandelabre ali pa le tiste, ki so prikazani na slikah. Dalje je pomanjkljiva tudi vizualizacija okrasitve, ki jo je v idejno zasnovo vključil izbrani ponudnik, saj se mestoma ne sklada z opisom okrasitve iz uvoda oziroma načrta okrasitve. Tako sta v Piranu na Tartinijevem trgu prikazani dve božični drevesi, na zemljevidu pa so prikazana tri drevesa, pri čemer tudi ni razvidna višina posameznega drevesa, prav tako je prikazana zgolj ena zgodovinska figura, na zemljevidu pa jih je označenih osem, na Ribiškem trgu ni prikazanega zvezdnega neba s tremi motivi večjih rib in dvema zgodovinskima figurama, kot to izhaja iz začetnega zemljevida, dalje je v vizualizaciji prikazan pomol brez božičnih drevesc, na trgu 1. maja ni božičnega drevesa na vodnjaku in dveh zgodovinskih figur, kot to izhaja iz začetnega zemljevida. Podobne neskladnosti med vizualizacijo okrasitve in začetnim zemljevidom je najti tudi pri Portorožu ter Luciji, prav tako je neskladja med vizualizacijo in opisanim stanjem na začetnem zemljevidu mogoče zaslediti tudi glede drugega dokumenta idejne zasnove, tj. končne postavitve, argument pa je pomemben, ker na podlagi predložene idejne zasnove ni mogoče ugotoviti dejanskega obsega okrasja. Nadalje je izbrani ponudnik na nekaterih mestih zgolj shematično označil okrasitev, ki pa je ni opisal, npr. v Piranu rdeči svetilnik, v Portorožu okrasitev dreves, v Luciji okrasitev mostu. Iz navedenega tako izhaja, da je velik del idejne zasnove v nasprotju sam s sabo, posledično pa se ni mogoče seznaniti s pravo voljo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik tudi ni navedel, katere LED luči bo uporabil in kakšne barve bodo (naročnik je zahteval toplo rumeno barvo). Poleg tega je naročnik zahteval, da se vsako leto predvidi povečanje obsega osvetlitve za 10 %. Izbrani ponudnik je navedel, da bo okrasitev v 1. letu 70% in se bo stopnjevala do 4. leta, vendar iz idejnih zasnov tega ni mogoče razbrati. Ni namreč razvidno, kaj se bo tekom let povečevalo in v kakšnem obsegu. Izbrani ponudnik bi tako moral predložiti štiri idejne zasnove, za vsako leto eno, v vsaki pa bi moral prikazati spremembe. Ker tega ni storil, je nemogoče ugotoviti že, kakšna bo okrasitev prvo leto, toliko težje pa je zato razbrati okrasitev v drugem in tretjem letu. Posledično gre ponoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v nasprotju sama s sabo, naročnik pa se ni mogel seznaniti z voljo izbranega ponudnika, prav tako pa njegove ponudbe ni mogel oceniti, saj ni mogel razbrati, kaj ta pravzaprav zajema. Poleg tega je izbrani ponudnik nepravilno izpolnil referenčne obrazce, saj je obrazce podpisala odgovorna oseba izbranega ponudnika in ne referenčnega naročnika, vsakemu obrazcu pa je dodan še en obrazec, kjer je podpisana odgovorna oseba investitorja, pri čemer na dveh obrazcih manjkata ime in priimek odgovorne osebe investitorja. Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 8. 2024 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V vlogi zatrjuje, da vlagatelj sam navaja, da je naročnik določil merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, poleg tega pa je tudi obrazložil, kako je ponudbe ocenjeval. Ker so bila merila vnaprej jasna, je lahko vlagatelj z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika preveril, ali je v postopku oddaje javnega naročila prišlo do napak. Dalje izbrani ponudnik navaja, da presoja izključitvenih razlogov vlagateljevega podizvajalca ni ključna, saj je bila kot ekonomsko najugodnejša izbrana ponudba izbranega ponudnika. V nadaljevanju izbrani ponudnik utemeljuje, zakaj predložena ponudba po njegovem mnenju izpolnjuje vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V tej zvezi najprej navaja, da je z vizualizacijo naselij Strunjan, Sečovlje, Sečovlje pri šoli, Dragonja in Sv. Peter naročniku predstavil, kako bo videti novoletna razsvetljava na podeželju Občine Piran. Drži sicer, da naselja Nova vas, Padna ter Valeta v idejni zasnovi niso omenjena. Vendar naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer izrecno zahteval, da mora biti v ponudbi oziroma idejni zasnovi predstavljeno vsako naselje na podeželju, temveč je zahteval le, da mora biti tudi podeželje vključeno v osvetlitev ter prikazano v idejni zasnovi. Iz idejne zasnove je po mnenju izbranega ponudnika nadalje razvidno, da so v celoti izpolnjene tudi naročnikove zahteve glede Portoroža in Lucije. Po zatrjevanju izbranega ponudnika naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da je treba v ponudbi navesti točne količine materiala za okrasitev, kot tudi ne, da je treba v ponudbi navesti specifikacije predvidenega okrasja, zato vlagateljevim v tej zvezi podanim očitkom ni mogoče slediti. Glede pomanjkljive vizualizacije, ki se domnevno mestoma ne sklada z opisom okrasitve, izbrani ponudnik navaja, da programska naloga naročnika nikjer ne vsebuje natančnih in specifičnih zahtev glede vizualizacije. Tako nikjer v programski nalogi ni določeno, da mora vizualizacija vsebovati vsako drevo, vsako zgodovinsko figuro itd. Vizualizacija izbranega ponudnika predstavlja idejo, prikazana so predvidena mesta okrasitve, priložen je tudi krajši opis oziroma predstavitev zgodbe. Izbrani ponudnik tudi meni, da bi bilo neživljenjsko pričakovati, da vizualizacija vsebuje vsak detajl in nazorno prikazuje celoten obseg predvidene okrasitve. Po zatrjevanju izbranega ponudnika naročnik tudi nikjer ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije luči, ki bodo uporabljene, kot tudi ne pisne opredelitve barve luči. Ker je iz predložene vizualizacije izbranega ponudnika razvidno, da so vse luči ter svetlobni elementi iz tople rumene barve, je s tem zahteva glede barve luči ter svetlobnih elementov po mnenju izbranega ponudnika izpolnjena. Dalje ne drži, zatrjuje izbrani ponudnik, da iz njegove vizualizacije izhaja, da se osvetlitev ne bo stopnjevala, kot je to zahtevano v programski nalogi. Ob navedenem izpostavlja, da bo v skladu s programsko nalogo posodobitev predmet usklajevanj z naročnikom, zato je nemogoče vnaprej natančno predvideti in prikazati, kako se bo novoletna okrasitev oziroma osvetlitev spreminjala skozi leta. V zvezi z referenčnimi potrdili izbrani ponudnik zatrjuje, da je v ponudbi predložil izpolnjene obrazce »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta«, zraven pa je priložil potrjeno referenco naročnika, in sicer na obrazcu, ki ga posamezni naročnik izdaja. Posledično ne drži vlagateljeva navedba, da izbrani ponudnik ni predložil potrjenih referenc. Glede na vse navedeno izbrani ponudnik predlaga, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 354-0017/2024 z dne 19. 8. 2024, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Uvodoma zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (s prikritimi osebnimi podatki), vključno z dopolnitvami ponudbe, ni pa mu omogočil vpogleda v »zapisnik komisije, ki je podeljevala točke za idejno zasnovo«. Navedeni zapisnik namreč predstavlja naročnikovo lastno dokumentacijo, ki je nastala pri vodenju in izvajanju postopka oddaje javnega naročila, na katero se pravica do vpogleda v povezavi z načelom transparentnosti ne nanaša. Naročnik se sicer strinja z vlagateljevo navedbo, da gre pri navedenem zapisniku za informacije javnega značaja, vendar izpostavlja, da se določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila ne uporabljajo. Dalje naročnik navaja, da je na podlagi vpogleda v uradne evidence preko informacijskega sistema e-Dosje ugotovil, da so za vlagateljevega podizvajalca na dan oddaje vlagateljeve ponudbe obstajali razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je navedeno obrazložil v odločitvi o oddaji javnega naročila, kjer je pojasnil tudi, da vlagatelja, ki ni predložil ekonomsko najugodnejše ponudbe, k zamenjavi podizvajalca ni pozival, saj bi izvedba zadevnega procesnega dejanja pomenila zgolj dodatna administrativna opravila tako za naročnika kot ponudnika, medtem ko na drugačno razvrstitev ponudb glede na merila oziroma na drugačno odločitev naročnika ne bi vplivala. V nadaljevanju naročnik odgovarja na vlagateljeve navedbe o tem, da idejna zasnova izbranega ponudnika ni pripravljena skladno z določbami programske naloge, zato bi morala biti zavrnjena kot nedopustna. V tej zvezi najprej zatrjuje, da je v programski nalogi sicer zahteval osvetlitev območja »Podeželje«, vendar pa navedenega območja ni jasno opredelil in ni izrecno navedel, katere vasi ali naselja so del zadevnega območja, prav tako ni izrecno navedel, v kakšnem obsegu, na kakšen način ali kako natančno mora biti osvetlitev prikazana, poleg tega tudi ni opredelil, kaj šteje kot vhodno točko ali center vasi. Ob navedenem pa ne gre spregledati, da je naročnik pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, pri čemer bi širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za predložitev ponudb pomenilo nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob dejstvu, da je izbrani ponudnik v idejno zasnovo vključil vasi Sečovlje, Dragonja in Sv. Peter, je naročnik štel, da je območje »Podeželje« vključeno v idejno zasnovo. Za navedene vasi je prikazana primerna rešitev novoletne osvetlitve, in sicer osvetlitev vhodnih točk (tj. prikaz osvetlitve kandelabrov skozi celotno naselje oziroma vas) in centra vasi (tj. osvetlitev dreves, postavitev figure s simboliko novoletne jelke). Izbrani ponudnik je v idejni zasnovi izrecno opisal zgodbo posameznega kraja in njihovo medsebojno integracijo, pri čemer je navedel, da so okoliške vasi »okrašene s preprostimi, a očarljivimi svetlobnimi prikazi, kar zagotavlja, da je vsak del občine vključen v praznično praznovanje«, kar pomeni tudi Valeta, ki je tranzitna oziroma glavna povezovalna vas med Lucijo in Sečovljami. Idejna zasnova je primerna tudi v tem delu, saj je sama zasnova slednje (tj. dualistični koncept grafične ponazoritve z načrtom kot temeljnim prikazom ter fotografijami kot primeri ureditve) takšna, da omogoča vizualizacijo ureditve skozi celotno območje, pri čemer je iz posameznih načrtov razvidno, da je predvidena okrasitev centralnih osi s sijalkami na kandelabrih in drevju. Območje »Portorož« je v idejni zasnovi izbranega ponudnika prikazano na straneh 2, 3 ter 17 do vključno 28, pri čemer je idejna zasnova podana tako opisno (strani 2, 3 ter 18) kot grafično (načrt celotnega območja na strani 18 ter fotografije, ki prikazujejo posamezne elemente oziroma figure na straneh 19 do 28). Parkovne površine so prikazane na načrtu (stran 18) in na posameznih fotografijah (npr. 22, 24, 25) ter vključujejo vse tri parkovne površine v neposredni bližini kompleksa skladišč soli. Območje »Portorož« je torej ustrezno in primerno prikazano, enako pa velja tudi za območje »Lucija«, za katero je predlog novoletne okrasitve podan na straneh 30 do vključno 34 idejne zasnove. Iz slednje tako izhaja, da je podana tudi okrasitev krožišč (razvidno iz načrta, upoštevajoč legendo), pri čemer so krožišča del cestne infrastrukture kot centralne osi, za katera je predvidena namestitev sijal na kandelabre in drevje. Dalje naročnik zatrjuje, da je bila v dokumentaciji v zvezi oddajo javnega naročila (programski nalogi) določena le zahteva glede tople rumene barve za vse luči ter svetlobne elemente, ni pa bilo določenih nobenih zahtev glede minimalnega obsega svetilk oziroma materiala, kot tudi ne zahtev glede prikaza, izračuna ali navedbe količin svetilk, figur oziroma materiala. V tej zvezi naročnik izpostavlja, da je iz celotne idejne zasnove izbranega ponudnika, tako načrta kot tudi fotografij, nedvoumno razvidno, da je zahteva po topli rumeni barvi izpolnjena. Ker je izbrani ponudnik na več mestih v idejni zasnovi opisno ter grafično prikazal obseg predvidene novoletne okrasitve in je jasno razvidno, s kakšnimi svetlobnimi telesi bodo okrašeni venci na objektih, kandelabrih in drevesih, kako bodo videti posamezne figure, prav tako pa je pregledno prikazana tudi količina oziroma gostota žarnic na verigah ter zavesah, je naročnik zaključil, da je idejna zasnova izbranega ponudnika skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi glede predvidene količine okrasja ter načina predstavitve slednje. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je vizualizacija okrasitve v idejni zasnovi izbranega ponudnika pomanjkljiva (saj ne vsebuje vseh elementov iz načrta okrasitve ter uvodnega opisa), poleg tega pa je tudi kontradiktorna (saj so npr. na zemljevidu navedena tri drevesa, na fotografijah pa sta prikazani le dve drevesi), naročnik zatrjuje, da idejna zasnova izbranega ponudnika vsebuje uvodni – opisni del, ki mu sledi grafična ponazoritev posameznega območja, pri čemer grafična ponazoritev vsebuje načrt ter fotografije za potrebe vizualizacije. Očitno je, da načrt skupaj z uvodnim – opisnim delom predstavlja temeljni prikaz ureditve, saj zajema oziroma našteva vsa območja in vrste svetlobnih teles, fotografije pa služijo le kot primer vizualizacije. Naročnik se strinja z vlagateljem, da fotografije niso podane za vsak cestni odsek in vsako drevo oziroma objekt, vendar pa je treba ugotoviti, da to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni bilo zahtevano. Dalje je iz primerjave idejne zasnove za začetno postavitev in končne/celostne idejne zasnove razvidno, da je le-ta pripravljena na način, da omogoča možnost nadgradnje. Začetna postavitev tako za razliko od končne/celostne postavitve okrasitve obsega zgolj manj figur, medtem ko ni razlik pri ostali, splošni osvetlitvi (drevesa, kandelabri, objekti). Poleg tega iz idejne zasnove izhaja navedba, da je predvideno postopno povečevanje obsega okrasitve v obsegu 10 % svetlobnih teles v vsakem letu veljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila, iz ponudbenega predračuna pa je razvidno tudi finančno ovrednotenje povečanja obsega po fazah oziroma letih. Glede predloženih referenčnih potrdil izbranega ponudnika naročnik zatrjuje, da je kot vrsto dokazila predvidel zgolj potrjeno referenco, pri čemer ni izrecno zahteval, da mora biti potrjena referenca predložena na dokumentu naročnika, ki je bil del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob dejstvu, da je izbrani ponudnik v ponudbi za vsak referenčni posel predložil referenčno potrdilo, ki ga je potrdil referenčni naročnik, iz referenčnega potrdila pa je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja, je ponudba izbranega ponudnika po mnenju naročnika v celoti skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na vse navedeno naročnik meni, da je treba zahtevek za revizijo zavrniti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 8. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je pravočasno, z vlogo z dne 25. 8. 2024, opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in vseh očitkih ter dokazih iz zahtevka za revizijo, poleg tega pa se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Med drugim zatrjuje, da je v zapisniku strokovne komisije o ocenjevanju ponudb prikazano ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, zato je navedeni dokument neločljivo povezan s ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa ga mora vlagatelju predložiti na vpogled. Dalje zatrjuje, da so navedbe naročnika o tem, da vlagatelj ne nasprotuje ovrednotenju ponudbe izbranega ponudnika, neutemeljene; vlagatelj vrednotenju izbrane ponudbe vsekakor nasprotuje, česar pa zaradi kršitve pravice do vpogleda ni mogel podrobneje preveriti. V tej zvezi še navaja, da idejna zasnova izbranega ponudnika ni pripravljena skladno z zahtevano vsebino, posledično pa bi morala prejeti 0 točk. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo za Strunjan navedel večje število kršitev oziroma neskladij s programsko nalogo, naročnik pa se v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo do teh kršitev ni opredelil, je treba v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 13. členom ZPVPJN šteti, da se naročnik strinja z vlagateljevimi navedbami glede umanjkanja osvetlitve vhoda v center oziroma osvetlitve centra kraja, glede umanjkanja (tako grafičnega kot opisnega) prikaza lokacije postavitve svetlobnih elementov na krožišču in glede umanjkanja osvetlitve dreves na cesti proti Hotelu Krka. Po navedbah vlagatelja je na spletni strani Občine Piran razvidna shematska razdelitev navedene občine, pri čemer je mogoče razbrati, da je Občina Piran sestavljena iz naslednjih krajevnih skupnosti: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, Sv. Peter, Nova vas in Padna. Ker naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme spreminjati pomena pojma »podeželje«, posledično tudi ne sme kot ustrezne sprejeti ponudbe, ki ne vključuje vseh gručasto zasnovanih vasi s pristno istrsko kulinariko iz lokalno pridelane hrane v Občini Piran. Nadalje gre izpostaviti, da Valeta ni vas, kot to zmotno navaja naročnik, temveč regionalno krožišče, ki predstavlja dostop s koprske strani proti Portorožu oziroma Luciji, kar pomeni, da Valeta tudi ne more biti glavna povezovalna cesta med Lucijo ter Sečovljami. Četudi je naročnik v programski nalogi jasno določil, da se mora osvetlitev nanašati tudi na Valeto, slednja v idejni zasnovi izbranega ponudnika ni nikjer predstavljena. Po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik v idejni zasnovi (začetna postavitev) ni nikjer predstavil ideje za območje »Portoroža«, kot je to zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, saj tramvaj v Portorožu v idejni zasnovi nikjer ni predstavljen, tega je izbrani ponudnik z vizualizacijo predstavil zgolj v Piranu ter Luciji. Dalje je izbrani ponudnik vizualizacijo na strani 22 zavajajoče naslovil »Zeleni pas«, čeprav je na vizualizaciji dejansko predstavljeno središče Portoroža, posledično pa gre ugotoviti, da na vizualizaciji zeleni pasovi niso prikazani (z izjemo zelenega pasu ob morju v smeri proti Portorožu). Poleg tega iz nobene od predloženih idejnih zasnov ni razviden niti obseg količine okrasja v Portorožu niti obseg količine okrasja v Luciji, prav tako v Luciji ni navedena okrasitev na krožiščih. Naročnik nadalje sam priznava, da barva luči iz opisa idejne zasnove izbranega ponudnika ne izhaja, pa bi v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila morala. V konkretnem primeru naročnik razlaga določbe navedene dokumentacije v korist izbranega ponudnika, kar predstavlja nedovoljeno spreminjanje pomena posameznih zahtev po poteku roka za oddajo ponudb, nenazadnje pa tudi očitno favoriziranje izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je vlagatelju dne 28. 8. 2024 v seznanitev in opredelitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 13. 8. 2024, s katero se je ta izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj se do navedb izbranega ponudnika iz omenjene vloge ni opredelil.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 18. 9. 2024 pozvala na posredovanje dodatne dokumentacije, navedenega dne pa je naročnik Državni revizijski komisiji zahtevano dokumentacijo tudi posredoval.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, zlasti odločitve o oddaji javnega naročila in ponudbe izbranega ponudnika (predvsem idejne zasnove – začetna ter končna postavitev in referenčnih potrdil) ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe glede zatrjevane kršitve pravice do vpogleda in s tem povezanega očitka o kršitvi načela transparentnosti.

Načelo transparentnosti javnega naročanja je urejeno v 6. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, pri čemer so postopki javnega naročanja po ZJN-3 javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.

Iz predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da se načelo transparentnosti v postopkih javnega naročanja med drugim uresničuje z objavami obvestil glede javnih naročil, poleg tega pa tudi z objavo odločitve o oddaji javnega naročila (prvi odstavek 90. člena ZJN-3), ki mora biti v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 obrazložena, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo navedene odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi v postopku pravnega varstva zaščitijo svoje pravice.

Pravica do vpogleda je urejena v petem odstavku 35. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo, če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora vpogled omogočiti vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V kolikor naročnik krši vlagateljevo pravico do vpogleda, lahko vlagatelj kršitev navedene pravice v skladu z določbami ZPVPJN uveljavlja v zahtevku za revizijo, a le pod pogoji oziroma v skladu z namenom, kot izhaja iz zakona. V tej zvezi je v petem odstavku 31. člena ZPVPJN določeno, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, v postopku pravnega varstva ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo.

Iz tega pa sledi, da uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda ne more biti samo sebi namen, niti ne more biti namen uveljavljanja kršitve te pravice v pregledu ponudbe izbranega ponudnika kot takem. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je namreč v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN lahko le v tem, da se vlagatelju omogoči v zahtevku za revizijo navesti dejstva ter dokaze, s katerimi utemeljuje in dokazuje kršitve, ki jih očita naročniku (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Povedano drugače: namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda ni v samem pregledovanju ponudbe izbranega ponudnika kot takem, temveč v zagotovitvi vlagateljeve pravice do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

V obravnavanem primeru med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik vlagatelju na podlagi njegove zahteve omogočil vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika (s prikritimi osebnimi podatki), vključno z naročnikovim pozivom izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe in prejeto dopolnitvijo ponudbe izbranega ponudnika.

Je pa, po drugi strani, med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal zakonito, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v spisovno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo iz celotnega obsega spisovne dokumentacije naročnika konkretizirano izpostavlja (le) zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb po merilih.

Ker mora v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo, mora posledično v zahtevku za revizijo (med drugim) konkretizirano navesti tudi, v katere podatke oziroma dokumente mu naročnik vpogleda ni omogočil. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zato ni na splošno presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil, ampak je – upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago – presojala le, ali je mogoče naročniku očitati kršitve v zvezi z onemogočenim vpogledom v zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb po merilih.

V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da peti odstavek 35. člena ZJN-3 ureja (zgolj) vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko izrecnih določb glede vpogleda v spisovno dokumentacijo naročnika o postopku oddaje javnega naročila ne vsebuje. V skladu s prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitve v zadevah, št. 018-023/2018, 018-117/2019, 018-036/2020, 018-113/2022) je treba sicer peti odstavek 35. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3 razlagati tako, da mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled tudi v tisto svojo spisovno dokumentacijo, ki je neločljivo povezana s ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v smislu nastanka katerega izmed sestavnih delov ponudbe izbranega ponudnika. Ker so sestavni deli ponudbe izbranega ponudnika tudi pojasnila, dopolnitve ter popravki te ponudbe, mora torej naročnik vlagatelju v okviru vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika omogočiti tudi vpogled v naročnikove pozive na pojasnila, dopolnitve in popravke ponudbe, na podlagi katerih so nastali omenjeni sestavni deli ponudbe izbranega ponudnika. Kot med strankama ni sporno, je v obravnavanem primeru naročnik vlagatelju vpogled v takšne pozive omogočil, ni pa mu omogočil vpogleda v zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb po merilih.

Zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb ni del ponudbe izbranega ponudnika. Nasprotno, v konkretnem primeru sta si stranki enotni, da zapisnik o ocenjevanju ponudb predstavlja del spisovne dokumentacije naročnika, ki je nastala pri vodenju oziroma izvajanju postopka oddaje javnega naročila, s tem pa se strinja tudi Državna revizijska komisija. Četudi torej zapisnik o ocenjevanju ponudb predstavlja del spisovne dokumentacije naročnika, pa po presoji Državne revizijske komisije hkrati ne predstavlja takšne spisovne dokumentacije naročnika, ki bi bila neločljivo povezana s ponudbo izbranega ponudnika, kot to zmotno meni vlagatelj, saj ne gre za dokument, na podlagi katerega bi nastal kateri izmed sestavnih delov ponudbe izbranega ponudnika.

Ker torej zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb ni del ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa ne sodi med spisovno dokumentacijo naročnika, ki bi bila neločljivo povezana s ponudbo izbranega ponudnika, se po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati z revizijsko navedbo, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda (35. člen ZJN-3) in načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb po merilih.

Navedeno še toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, da je naročnik, kot v zahtevku za revizijo priznava tudi vlagatelj sam, v odločitvi o oddaji javnega naročila obrazložil oziroma pojasnil, kako je prejeti ponudbi ocenjeval po merilih. Pregled odločitve o oddaji javnega naročila tako pokaže, da je naročnik v navedeni odločitvi predstavil ne le poglavitne značilnosti in osnovno motiviko idejnih zasnov obeh ponudnikov, pač pa je predstavil tudi svoje zaključke glede navedenih idejnih zasnov ter ocenjevanje idejnih zasnov po vsakem izmed vnaprej določenih meril, pri čemer je prav tako pojasnil, koliko točk in zakaj sta idejni zasnovi obeh ponudnikov prejeli po posameznem merilu.

Iz navedenega pa sledi, da je bil vlagatelj z objavo odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil (prim. deseti odstavek 90. člena ZJN-3) nedvomno seznanjen tako z naročnikovo oceno obeh predloženih idejnih zasnov (tj. dodeljenim številom točk) po vsakem izmed vnaprej določenih meril kakor tudi z utemeljitvijo te ocene, kar pa nadalje pomeni, da je bil vlagatelj z objavo odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil dejansko seznanjen ne le z ocenjevanjem strokovne komisije naročnika, temveč tudi s poglavitno vsebino zapisnika te komisije o ocenjevanju ponudb (ki jo je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila povzel v okviru obrazložitve ocenjevanja ponudb).

Ob dejstvu, da je bil vlagatelj v odločitvi o oddaji javnega naročila seznanjen z ocenjevanjem strokovne komisije oziroma z naročnikovim ocenjevanjem ponudb (idejnih zasnov), pa ne more biti dvoma, da je imel vlagatelj možnost to ocenjevanje v zahtevku za revizijo tudi izpodbijati, ne glede pri tem na dejstvo, ali je poznal imena članov strokovne komisije in sam postopek, po katerem je strokovna komisija prišla do svojih zaključkov. Ker je bil vlagatelj seznanjen z zaključki strokovne komisije, na podlagi teh zaključkov pa sta bili predloženi ponudbi razvrščeni po merilih, je bil vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije seznanjen s ključnimi podatki glede ocenjevanja po merilih, posledično pa mu pravica do učinkovitega pravnega varstva glede ocenjevanja ponudb po merilih ni bila kršena.

V tej zvezi vlagatelj sicer priznava, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila obrazložil, kako je ocenjeval ponudbe, a je obrazložitev v tem delu po mnenju vlagatelja pomanjkljiva. Ker pa vlagatelj navedenega ne konkretizira in ne pojasni, zakaj je obrazložitev ocenjevanja ponudb po njegovem mnenju pomanjkljiva, navedbi o pomanjkljivi obrazložitvi ocenjevanja ponudb ni mogoče slediti, posledično pa ta navedba ne more spremeniti zaključka o tem, da je bil vlagatelj v konkretnem primeru z objavo odločitve o oddaji javnega naročila seznanjen z dovolj podatki, da mu je bilo omogočeno izpodbijanje ocenjevanja ponudb po merilih. Povedano drugače: s tem, ko se je vlagatelj z objavo odločitve o oddaji javnega naročila seznanil, kako je naročnik (oziroma njegova strokovna komisija) ponudbe ocenjeval po merilih, je bila vlagatelju glede ocenjevanja ponudb po merilih zagotovljena tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva. Ker pa je zagotovitev pravice do učinkovitega pravnega varstva tisti namen, ki ga, kot že pojasnjeno, zasleduje pravica do vpogleda iz 35. člena ZJN-3, je zato še toliko manj mogoče pritrditi vlagateljevim navedbam, da mu je naročnik navedeno pravico kršil s prikritjem zapisnika strokovne komisije o ocenjevanju ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da predstavljajo zapisnik strokovne komisije o ocenjevanju ponudb in delovanje te komisije informacije javnega značaja in bi vlagatelju že zato morali biti razkriti.

V tej zvezi gre pojasniti, da so tako informacije javnega značaja kot dostop do teh informacij urejeni z ZDIJZ. Ker pa se v skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZJN-3 določbe ZDIJZ uporabljajo šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, v konkretnem primeru pa je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložen zahtevek za revizijo, so te vlagateljeve navedbe za sprejem odločitve Državne revizijske komisije v dani zadevi pravno nepomembne.

Ob dejstvu, da vlagateljevim navedbam o kršitvi pravice do vpogleda in kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja glede na obrazloženo ni bilo mogoče pritrditi, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe v zvezi z zatrjevano nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika. Po navedbah vlagatelja namreč ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno z zahtevami glede predmeta, posledično pa bi jo moral naročnik zavrniti kot nedopustno.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo, ki (med drugim) izpolnjuje (tudi) zahteve naročnika iz tehničnih specifikacij (tj. zahteve naročnika v zvezi s predmetom javnega naročila) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V obravnavanem primeru se predmet javnega naročila nanaša na načrtovanje in izvedbo novoletne okrasitve Občine Piran, v zvezi z navedenim predmetom pa so morali ponudniki naročniku predložiti idejno zasnovo, ki je bila predmet ocenjevanja po merilih. V tej zvezi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pod poglavjem »Osnovne informacije v zvezi z javnim naročilom«, v okviru točke »2. Idejna zasnova novoletne okrasitve Občine Piran« med drugim določil tudi:

»Ponudnik k ponudbi predloži idejno zasnovo, ki mora izpolnjevati zahteve in biti skladna s programsko nalogo naročnika.

Zahtevana vsebina idejne zasnove:
- opisno in grafična predstavitev ideje, iz katere bo razviden obseg in način novoletne razsvetljave na posameznem območju (Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Podeželje) ter obrazložitev oz. pojasnilo celostne in vizualne učinkovitosti podane rešitve ter »rdeče niti« oz. celostno zgodbo osvetlitve;
- vizualizacija, renderji ali video podloge.

Idejna zasnova bo predmet točkovanja s strani imenovane strokovne komisije v okviru pregleda in ocenjevanja ponudb po roku za oddajo ponudb oz. razvrstitve le-teh glede na merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe. Kriteriji za točkovanje so opredeljeni v poglavju Merila za oddajo javnega naročila.

/…/

Idejna zasnova izbranega izvajalca bo pred posamezno izvedbo novoletne okrasitve predmet usklajevanja med naročnikom in izbranim izvajalcev, skladno s programsko nalogo.
/…/.«

Dalje je naročnik v »Programski nalogi novoletne osvetlitve Občine Piran« (v nadaljevanju: programska naloga), ki je bila del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim določil:

»I. OSNOVNE USMERITVE
Zasnova osvetlitve se nanaša na lokacije Piran, Portorož in Lucija ter podeželje. Vsaka od teh lokacij mora odražati svojo zgodbo, ki izhaja iz identitete kraja, vendar mora obstajati povezava – rdeča nit med vsemi zgodbami. Cilj osvetlitve je pritegniti obiskovalce, tako turiste kot domačine in doseči prijeten praznični učinek zaradi izgleda kraja. Želimo, da skozi osvetlitev obiskovalci promovirajo in prijetno doživijo destinacijo. Obenem pa si želimo svežega in inovativnega pristopa k osvetlitvi.

Z osvetlitvijo poudarjamo glavne vhode v kraj, v Strunjanu, na Valeti, v Luciji, v sam vhod v mesto Piran ter vhodih v naselja na podeželju. Na teh točkah vzpostavljamo enotno okrasitev, ki bo obiskovalcem dalo vedeti da vstopajo v destinacijo »Praznični Piran«. Osvetlitev v Strunjanu opozori na krajinske parke destinacije, Piran je mesto tradicije in kulture, ki ga povezujemo s soljo in glasbenikom Giuseppe Tartini. Slikovito mediteransko mesto, ki se razteza na polotoku in pobočju Mogorona odlikuje slikovita arhitektura beneške in avstroogrske tradicije.

Portorož in Lucija sta novejšega nastanka. Zgodba vzdolž morja razpotegnjenih krajev naj bo enotna. Portorož zaznamuje turizem z avstroogrsko tradicijo, s sodobno ponudbo. V zimskem času je največ gostov družin in družin z otroci. Lucija je stanovanjsko naselje z največjo koncentracijo družin.

Podeželje predstavljajo gručasto zasnovane vasi s pristno istrsko kulinariko iz lokalno pridelane hrane.

Spomeniško zaščitene stavbe s posegi potrebnimi za izvedbo osvetlitve ne smejo biti poškodovane.

Piran

Pripravi se predlog generalne osvetlitve mesta od začetka na vhodu v mesto vse do Tartinijevega trga in ob obali vse do Punte. Posebno praznično vzdušje naj bo na Tartinijevem trgu, ki naj bo prostor dogajanj ter Ribiški trg, Zelenjavni trg in Trg 1. maj, kjer se lahko predvidi ponudba hrane in pijače. Posebno naj bodo osvetljene stavbe vzdolž mandrača, obala do konca Punte. Osvetli se Piranske cerkve.

Spremljajoče vsebine:

Vsako leto v piranskih cerkvah postavijo jaslice, Vse te cerkve dodatno osvetlimo in s tem poudarimo pot ogleda jaslic.

V dogajanje je potrebno pritegniti otroke zato je potrebno umestiti zanimive svetlobne elemente ali ustvariti doživljajske točke (npr. Pravljične dežele, živalske igre,…), vse od Miklavža dalje.

Portorož

Osrednji prireditveni objekt Grando, v neposredni bližini hotelov, nudi izjemne prireditvene možnosti z drsališčem, zato je potrebno dati poudarek na njegovi zunanji osvetlitvi in predvideti usmeritveno osvetlitev proti objektu tako iz smeri Portoroža kot Pirana ter predlagati notranjo osvetlitvijo in posebno tematiko, npr. solna scenografija asociira zimsko pokrajino. Lahko se ustvari Pravljična dežela soli ali sorodna tematika.

Prostor dogajanj v skladiščih soli podkrepimo z osvetlitvijo vseh treh parkovnih površin v neposredni bližini kompleksa skladišč soli (plaža pod pomorsko šolo, zeleni pas med Monfortom in OMV, zeleni pas ob morju, v smeri proti Portorožu.

Okrasitev na glavni cesti, od Hotela Marko do Lucije do krožišča na magistralni cesti, naj bo skladna s sodobnim videzom kraja. Poudarijo se ključne lokacije, točke oziroma elementi Portoroža In Lucije.

Osvetlijo se mesta dogodkov – naj se da poudarek na drevesa ob ploščadi v Portorožu ter drevesa na lokacijah dogajanj (Kempinski, LifeClass,… ) ter vzdolž obale oz. ceste od Lucije do Bernardina.

Lucija

Osvetlite centralne in hkrati simbolne točke - cerkvice z drevesom v Luciji ter parkovnih površin. Osvetlitev na krožiščih. Osvetlitev mostov. Osvetlitev območja ob TPC in avtobusne postaje, predvsem z okrasitvijo dreves.

Strunjan

Osvetlitev centra kraja in vhoda v »center«. Postavitev svetlobnih elementov na krožišču. Osvetlitev dreves na cesti proti Hotelu Krka.

Podeželje

Osvetlitev vhodnih točk in pa centra vasi.

II. SPLOŠNA DOLOČILA
Idejna zasnova in izvedba novoletne okrasitve

Ponudnik naj izdela idejno zasnovo celotne novoletne osvetlitve za celotno trajanje pogodbe (tj. 48 mesecev). Pri izdelavi idejne zasnove naj upošteva in za vsako naslednjo novoletno osvetlitev predvidi povečanje obsega osvetlitve za 10 % glede na preteklo leto (t.i. posodobitev in dopolnitve).

Posodobitev bo morala biti pripravljena na podlagi izhodišč naročnika (t.j. analize učinkovitosti za predhodno božično-novoletno obdobje izvedene novoletne okrasitve). Izdelava analize učinkovitosti ni predmet tega postopka, bo pa izvajalec moral na zahtevo naročnika predložiti posamezne ekonomske učinke (podatke o stroških idr.).
Naročnik si s pogodbo, ki bo sklenjena z izbranim izvajalcem, pridržuje pravico predlagati popravke oz. izboljšave idejne zasnove celotne novoletne osvetlitve ali spremembe predlaganih posodobitev.

Projekt obsega tudi zagotavljanje, za celotno obdobje trajanja pogodbe, vsakoletno montažo, vzdrževanje, demontažo in skladiščenje svetlobnih elementov (novoletnih okraskov, motivov ter ostalih elementov). Od izbranega ponudnika se zahteva, da vsako leto pred ponovno montažo zagotovi posodobitev svetlobnih elementov skladno s potrjeno posodobljeno idejno zasnovo. Ponudnik mora upoštevati, da bo poleg posodobitve moral vsakoletno zagotoviti tudi zamenjavo dotrajanih, poškodovanih ali uničenih svetlobnih teles.

Vse luči in svetlobni elementi morajo biti iz tople rumene barve.

Časovna dinamika

Izbrani izvajalec bo moral najkasneje do 15.4. na podlagi izhodišč naročnika za posodobitev novoletne osvetlitve za naslednjo okrasitev, pripraviti in naročniku v potrditev predložiti predlog posodobitve.

/…/

Ponudnik naj ponujeno idejo - vizijo postopnega povečanja novoletne osvetlitve občine definira s finančnim ovrednotenjem povečevanja obsega novoletne osvetlitve po posameznih fazah oziroma letih.

Idejna zasnova mora biti predlagana z vizualizacijami, renderji ali video podlogami.«

Naročnik je nadalje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod poglavjem »Merila za oddajo javnega naročila« določil še, da predstavlja merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba, tj. ponudba, ki bo v seštevku podmerila »skupna ponudbena cena« (max. 80 točk) ter podmerila »idejna zasnova za celotno trajanje pogodbe« (max. 20 točk) prejela največ točk, pri čemer je v zvezi s podmerilom »idejna zasnova za celotno trajanje pogodbe« določil:

»Naročnik bo prejete idejne zasnove, ki jih ponudniki pripravijo skladno z določili programske naloge, ocenil na podlagi naslednjih kriterijev:
a) oblikovno učinkovitost rešitve osvetlitve, kar pomeni, da bo višje število točk prejela idejna zasnova, pri kateri bo že v prvem letu zagotovila najvišja oblikovno učinkovitost novoletne razsvetljave (največ 5 točk);
b) estetika, kar pomeni, da bo višje število točk prejela idejna zasnova, ki bo izražala najboljšo estetsko rešitev (največ 5 točk);
c) enotnost videza, kar pomeni, da bo višje število točk prejela idejna zasnova, pri kateri bo ponudnik za posamezno ureditveno območje predlagal enoten videz ter hkrati usklajenost novoletne okrasitve za celo občino oz. »rdeča nit« celotne ureditve vseh območij, ki jih je potrebno osvetliti (največ 5 točk);
d) kreativnost, kar pomeni, da bo višje število točk prejela idejna zasnova, pri kateri bo ponudnik ponudil kreativno okrasitev, ki bo upoštevala značaj posameznega območja (največ 5 točk).

V primeru, da ponudnik ne bo predložil idejne zasnove do roka za oddajo ponudb ali da le-ta ne bo pripravljena skladno z zahtevo vsebino idejne zasnove, ali v primeru, ko bo predložena idejna zasnova prejela 0 točk pri posameznem kriteriju, bo naročnik takšno ponudbo zavrnil kot nedopustno.«

Državna revizijska komisija pred vsebinsko obravnavo vlagateljevih navedb glede idejne zasnove izbranega ponudnika uvodoma ugotavlja, da je bila v skladu s citiranimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podlaga za izdelavo slednje programska naloga naročnika kot skupek zahtev, navodil in usmeritev, iz katerih je izhajalo, kaj želi naročnik z nameravano novoletno osvetlitvijo (okrasitvijo) doseči oziroma kakšen cilj zasleduje pri tem. Tako je naročnik v programski nalogi navedel, da je cilj osvetlitve »/…/ pritegniti obiskovalce, tako turiste kot domačine, in doseči prijeten praznični učinek zaradi izgleda kraja. Želimo, da obiskovalci skozi osvetlitev promovirajo in prijetno doživijo destinacijo. Obenem pa si želimo svežega in inovativnega pristopa k osvetlitvi./…/«.

Željo po svežem in inovativnem pristopu je naročnik, kot to v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja tudi sam, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dodatno poudaril z določitvijo podmerila »idejna zasnova za celotno trajanje pogodbe«, v okviru katerega je predvidel ocenjevanje predloženih idejnih zasnov po kriterijih oblikovne učinkovitosti rešitve osvetlitve, estetike, enotnosti videza ter kreativnosti.

Dalje je naročnik v programski nalogi pod poglavjem »II. Splošna določila«, v točki »Idejna zasnova in izvedba novoletne okrasitve«, med drugim določil, da »/…/si s pogodbo, ki bo sklenjena z izbranim izvajalcem, pridržuje pravico predlagati popravke oz. izboljšave idejne zasnove celotne novoletne osvetlitve ali spremembe predlaganih posodobitev./…/«.

Iz citirane določbe po presoji Državne revizijske komisije izhaja, da idejna zasnova novoletne okrasitve ne predstavlja končnega izdelka, pač pa bo pred samo izvedbo okrasitve še predmet usklajevanja med izbranim ponudnikom in naročnikom. Navedeno nadalje izhaja tudi iz obrazca ponudbenega predračuna (kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), kjer je za vsako izmed štirih let izvajanja javnega naročila predvidena tudi (ločena) postavka za stroške iz naslova izdelave idejne zasnove za novoletno okrasitev, vključno s popravki in usklajevanje z naročnikom.

Da bo idejna zasnova novoletne okrasitve pred izvedbo še predmet usklajevanja med izbranim ponudnikom in naročnikom, pa nenazadnje izhaja tudi iz vzorca pogodbe (kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Tako je iz 7. člena vzorca pogodbe razvidno, da bo moral izbrani ponudnik k posamezni situaciji oziroma računu priložiti tudi specifikacijo v preteklem obdobju opravljenih storitev in nabav, ki bo morala med drugim vključevati ločeno prikazan strošek usklajevanja in posodobitve idejne zasnove za novoletno okrasitev, dalje pa je v 9. členu vzorca pogodbe predvidena tudi določitev roka, do katerega bo moral izbrani ponudnik predloženo idejno zasnovo za božično-novoletni čas 2024/2025 uskladiti z zahtevami naročnika.

Iz predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po presoji Državne revizijske komisije izhaja, da namen naročnika ni bil v določitvi podrobnih zahtev za novoletno okrasitev Občine Piran, katerih izpolnitev v idejni zasnovi ne bi več omogočala naknadnega usklajevanja z naročnikom. Namen naročnika je bil – glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – v določitvi takšnih zahtev, navodil in usmeritev, ki na eni strani ponudnikom predstavijo poglavitne cilje in želje, ki jih naročnik zasleduje z novoletno okrasitvijo, na drugi strani pa ponudnikom v okviru predstavljenih ciljev in želja omogočajo dovolj prostora za kreativnost ter uporabo inovativnega pristopa pri izdelavi idejne zasnove (zgolj) kot vizije novoletne okrasitve posameznega ponudnika, ki bo pred izvedbo okrasitve še predmet usklajevanj z naročnikom.

Ob navedenem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v skladu z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) sicer dolžan določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovati na način, da so te jasne, natančne in nedvoumne. V kolikor naročnik tega ne stori in zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni uveljavljano pravno varstvo, pa je Državna revizijska komisija v fazi postopka, ko odloča o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, vezana na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v vsebini, kot jo je določil naročnik.

Ob upoštevanju navedenega in predstavljenega namena naročnika – ki je jasno razviden iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot celote, potrjen pa bo tudi z obravnavo posameznih zahtev iz navedene dokumentacije v nadaljevanju tega sklepa – je Državna revizijska komisija presojala tudi utemeljenost revizijskih navedb glede idejne zasnove izbranega ponudnika. V tej zvezi vlagatelj najprej (po vsebini smiselno) zatrjuje, da je izbrani ponudnik popolnoma prezrl dele občine, ki predstavljajo območje, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila poimenovano »Podeželje«, saj Nove vasi, Padne in Valete v idejni zasnovi naj ne bi omenil niti grafično niti opisno, v nadaljevanju pa navaja, da izbrani ponudnik za Strunjan, Sečovlje, Dragonjo in Sv. Peter v idejni zasnovi ni predstavil bodisi osvetlitve vhoda v naselje bodisi osvetlitve centra naselja, kar naj bi bilo razvidno že iz dejstva, da je za večino navedenih naselij v idejno zasnovo vključil zgolj eno fotografijo.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda citiranih določb programske naloge naročnika ugotavlja, da so bili v programsko nalogo vključeni tudi zahteve, navodila in usmeritve v zvezi z novoletno osvetlitvijo območja »Podeželje«. Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje potrjuje navedbe naročnika, da naročnik ni nikjer (poimensko) določil vasi oziroma naselij, ki sodijo v okvir območja »Podeželje«, pač pa je navedeno območje v programski nalogi opredelil le kot »gručasto zasnovane vasi s pristno istrsko kulinariko iz lokalno pridelane hrane«. Poleg navedenega naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni nikjer določil najmanjšega števila vasi, ki morajo biti vključene v idejno zasnovo novoletne okrasitve.

Strinjati se gre zato z naročnikom, da ponudniki na podlagi navedene opredelitve območja »Podeželje«, ki je splošna in zajema širok nabor vasi, ne da bi bile pri tem te vasi konkretneje opredeljene ali vsaj natančneje opisane, niso mogli ugotoviti, katere vse vasi je potrebno vključiti v idejno zasnovo, niti niso mogli ugotoviti, koliko vasi je potrebno vključiti v idejno zasnovo. Ob dejstvu, da naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval, da je treba v idejno zasnovo vključiti prav Novo vas in Padno, in ob dejstvu, da je bila opredelitev območja »Podeželje« določena zgolj splošno, nekonkretizirano in nenatančno, posledično pa nejasno, se po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati s (po vsebini smiselno) navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker v idejno zasnovo ni vključil Nove vasi in Padne.

Kot navaja tudi izbrani ponudnik, naročnik namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer izrecno zahteval, da mora biti v idejni zasnovi predstavljeno vsako naselje oziroma vsaka vas na območju »Podeželja«, temveč je zahteval le, da mora biti tudi to območje vključeno v osvetlitev ter prikazano v idejni zasnovi. Iz tega pa sledi, da zgolj dejstvo, da Nova vas in Padna nista posebej predstavljeni v idejni zasnovi izbranega ponudnika, samo po sebi ne omogoča zaključka, da ju izbrani ponudnik ne namerava okrasiti, kot to neutemeljeno navaja vlagatelj, le njuna okrasitev (osvetlitev) v idejni zasnovi ni posebej prikazana.

Ob umanjkanju jasnih in natančnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, katera naselja oziroma vasi je treba vključiti v idejno zasnovo, pa izbranemu ponudniku, kot že pojasnjeno, ni mogoče očitati kršitve določb navedene dokumentacije, ker v idejni zasnovi v okviru območja »Podeželje« ni posebej predstavil osvetlitve Nove vasi in Padne, saj je po drugi strani, kot pravilno navaja naročnik in je potrjeno z vpogledom v idejno zasnovo izbranega ponudnika, v idejni zasnovi predstavil okrasitev (osvetlitev) Strunjana, Sečovelj, Dragonje in Sv. Petra. Ker med strankama ni sporno, da sodijo navedena naselja oziroma vasi v okvir območja »Podeželje«, je treba posledično šteti, da je izbrani ponudnik s predstavitvijo okrasitve (osvetlitve) teh naselij oziroma vasi v idejni zasnovi predstavil okrasitev (osvetlitev) območja »Podeželje«.

Drži, da je naročnik v programski nalogi za območje »Podeželja« zahteval osvetlitev vhodnih točk in centra vasi, kot to zatrjuje vlagatelj. Vendar pa hkrati drži tudi, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve po osvetlitvi vhodnih točk in centra vasi ni nikjer določneje opredelil, kot to po vsebini smiselno zatrjuje naročnik. Tako naročnik ni nikjer pojasnil, ali je treba v idejni zasnovi za vsako izmed vanjo vključenih vasi predstaviti tako osvetlitev vhodne točke v vas kot tudi osvetlitev centra vasi ali pa morda zadošča zgolj (en) vzorčen prikaz osvetlitve vhoda v vas in (en) vzorčen prikaz osvetlitve centra vasi, ki velja za vse ostale vasi na območju »Podeželje«. Dalje naročnik tudi ni nikjer navedel, na kakšen način (npr. s fotografijami, načrti, shematičnimi prikazi), v kakšnem obsegu (npr. s kolikšnim številom fotografij) in kako natančno (npr. vsako drevo, vsak odsek ceste ali javne infrastrukture) mora biti osvetlitev vhodnih točk in centra vasi prikazana.

Ob upoštevanju navedenega je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila po presoji Državne revizijske komisije omogočala vsaj dve razlagi. Tako je bilo navedeno dokumentacijo mogoče razumeti na način, da je ta zahtevala predstavitev osvetlitve vhodnih točk in centra za vsako izmed vasi, vključenih v idejno zasnovo, kot je navedeno dokumentacijo – glede na trditveno podlago iz zahtevka za revizijo – razumel vlagatelj. Po drugi strani pa je bilo mogoče dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razumeti tudi na način, da predstavitev osvetlitve vhodnih točk in centra vasi ni bila zahtevana prav za vsako vas, vključeno v idejno zasnovo, pač pa je zadoščalo, da je bila v idejni zasnovi predstavljena osvetlitev vhodne točke zgolj ene izmed vasi, enako pa tudi osvetlitev centra zgolj ene izmed vasi, predstavljeni osvetlitvi pa sta služili kot vzorčna primera osvetlitve vhodnih točk in centra za vse vasi oziroma naselja na območju »Podeželja«, za kar se (po vsebini smiselno) zavzemata naročnik in izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) namreč med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna, pri čemer mora postavljenim razpisnim zahtevam slediti tudi pri ocenjevanju ponudb. Kot v konkretnem primeru pravilno opozarja že naročnik sam, bi namreč širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb pomenilo prepozno in posledično nedopustno določanje konkretne vsebine posamezne zahteve, s tem pa nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3). To pa pomeni, da naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti.

Ker je torej naročnikova dolžnost, da pripravi dokumentacijo dovolj jasno in določno oziroma tako, da ne omogoča različnih razlag, posledic opustitve te dolžnosti naročnika ne gre prelagati na ponudnike. Povedano drugače: ker mora naročnik pripraviti jasno in določno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih nejasnih določb te dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov.

V konkretnem primeru, ko obstajata (vsaj) dve možni razlagi naročnikove zahteve po predstavitvi osvetlitve vhodnih točk in centra vasi na območju »Podeželja«, pa navedeno pomeni, da ni mogoče kot neskladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila šteti nobene od omenjenih (možnih) razlag, vključno z razlago izbranega ponudnika in naročnika, da je za izpolnitev navedene zahteve zadoščal že prikaz enega (vzorčnega) primera osvetlitve vhoda v vas in enega (vzorčnega) primera osvetlitve centra vasi.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v idejni zasnovi osvetlitev vhodne točke v vas prikazal s fotografijami, ki prikazujejo osvetlitev kandelabrov v vasi, osvetlitev centra vasi pa s fotografijami, ki prikazujejo osvetlitev dreves oziroma postavitev osvetljene figure s simboliko novoletne jelke. Ker je v idejni zasnovi izbranega ponudnika na straneh 37 do vključno 40, kjer so prikazane fotografije osvetlitve Strunjana, Sečovelj, Dragonje in Sv. Petra, najti vsaj eno fotografijo z (vzorčnim) prikazom osvetlitve kandelabrov in vsaj eno fotografijo z (vzorčnim) prikazom osvetlitve krošenj dreves ter postavitvijo osvetljene figure s simboliko novoletne jelke, je s tem po presoji Državne revizijske komisije zahteva po predstavitvi osvetlitve vhoda v vas in centra vasi izpolnjena za celotno območje »Podeželja«.

Pri tem gre dodati, da Valeta, za katero je naročnik zahteval poudarjen oziroma osvetljen vhod v kraj, v idejni zasnovi izbranega ponudnika res ni nikjer izrecno omenjena, kot to navaja vlagatelj. Ker pa nikjer iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja jasna (izrecna) zahteva, da bi morala biti osvetlitev vhoda v Valeto v idejni zasnovi posebej predstavljena, izbrani ponudnik pa je, kot že obrazloženo, zahtevane osvetlitve vhodov v kraje naročniku v idejni zasnovi predstavil s fotografijo (vzorčnega) prikaza osvetlitve kandelabrov, idejni zasnovi izbranega ponudnika neizpolnjevanja izpostavljene zahteve v zvezi z Valeto ni mogoče očitati. Ker je glede Valete za sprejem odločitve v obravnavani zadevi pomembno le, ali je v idejni zasnovi izpolnjena zahteva v zvezi s poudarjenim oziroma osvetljenim vhodom vanjo, ne pa tudi, ali Valeta res predstavlja glavno povezovalno vas med Lucijo in Sečovljami, o čemer si stranki tudi nista enotni, se Državna revizijska komisija do zadnje navedenega spornega vprašanja ni vsebinsko opredeljevala.

Dalje idejni zasnovi izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtev glede Strunjana, Portoroža in Lucije.

Kot pokaže pregled programske naloge naročnika, je naročnik znotraj vsakega izmed navedenih naselij določil več lokacij, ki jih je treba okrasiti (osvetliti).

V tej zvezi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja posamezne lokacije znotraj vsakega izmed navedenih naselij, katerih osvetlitev v idejni zasnovi naj ne bi bila predstavljena ali pa naj bi bila predstavljena površno.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nikjer ne vsebuje zahteve naročnika, iz katere bi jasno, natančno in nedvoumno izhajalo, da morajo ponudniki v idejni zasnovi predstaviti osvetlitev prav vsake izmed lokacij znotraj posameznega naselja, navedenih v programski nalogi. Ker torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče najti jasne, natančne in nedvoumne zahteve po predstavitvi osvetlitve vsake izmed lokacij na območju Strunjana, Portoroža in Lucije, ki so navedene v programski nalogi, takšne zahteve pa v zahtevku za revizijo ne navaja niti vlagatelj sam, ni mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če morda osvetlitve katere izmed lokacij znotraj posameznega naselja v idejni zasnovi ni predstavil.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija pripominja, da je izbrani ponudnik v idejni zasnovi predstavil osvetlitev večine lokacij znotraj naselij Strunjan, Portorož in Lucija, navedenih v programski nalogi.

Glede Strunjana, za katerega med strankama sicer ni sporno, da sodi v okvir območja »Podeželja«, sta predstavitvi osvetlitve centra kraja in vhoda v center, ki ju izpostavlja vlagatelj, v idejni zasnovi izbranega ponudnika zajeti že v zgoraj omenjenih fotografijah vzorčnega prikaza osvetlitve vhoda v naselje ter centra naselja. Iz idejne zasnove izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik osvetlitev Strunjana prikazal na primeru parka. Čeprav navedena fotografija res ne prikazuje svetlobnih elementov na krožišču in osvetlitve dreves proti Hotelu Krka, kar v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, pa so po drugi strani iz nje razvidni ne le številni svetlobni elementi, pač pa tudi prikaz osvetlitve dreves. Ker je naročnik v zvezi z vlagateljevimi navedbami glede območja »Podeželje«, kamor nesporno sodi tudi Strunjan, v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da v programski nalogi ni izrecno določil, v kakšnem obsegu, na kakšen način ali kako natančno mora biti prikazana osvetlitev navedenega območja, ni mogoče pritrditi (po vsebini smiselni) navedbi vlagatelja, da se naročnik do zatrjevanih kršitev v zvezi s Strunjanom ni opredelil, posledično pa da je treba šteti, da je te kršitve priznal.

Glede Portoroža se Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v idejno zasnovo izbranega ponudnika strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik v slednji okrasitev (osvetlitev) Portoroža predstavil na straneh 2, 3 ter 17 do vključno 28. Idejna zasnova okrasitve Portoroža je podana tako opisno (strani 2, 3 in deloma 18) kot grafično, z načrtom celotnega območja Portoroža na strani 18 ter s fotografijami na straneh 19 do 28, ki prikazujejo osvetlitev posameznih lokacij znotraj Portoroža (fotografije so v idejni zasnovi poimenovane kot Ploščadi I, II in III, Zeleni koridor, Krajevna skupnost I in II, Obalna cesta do Lucije, Park pred Monfortom, Grando vhod, Grando vhod II). Že glede na navedeno se po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati z vlagateljevimi trditvami o tem, da je osvetlitev Portoroža v idejni zasnovi izbranega ponudnika prikazana površno. Takšen zaključek je zato le še dodatno potrjen z dejstvom, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer določil, kako natančno (npr. vsako drevo, vsak odsek ceste) in v kakšnem obsegu (npr. s kolikšnim številom fotografij) je potrebno osvetlitev Portoroža sploh predstaviti. Ker naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno, natančno in nedvoumno zahteval, da je potrebno v idejni zasnovi predstaviti vse tri parkovne površine (plaža pod pomorsko šolo, zeleni pas med Monfortom in OMV ter zeleni pas ob morju, v smeri proti Portorožu), vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami o tem, da izbrani ponudnik v idejno zasnovo ni vključil dveh parkovnih površin, tj. plaže pod pomorsko šolo in zelenega pasu med Monfortom in OMV. Tudi sicer Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v idejno zasnovo izbranega ponudnika pritrjuje naročniku, da je osvetlitev parkovnih površin (pa tudi zelenih pasov) v Portorožu v idejni zasnovi izbranega ponudnika med drugim prikazana na načrtu na strani 18 ter na posameznih fotografijah (npr. na fotografiji na strani 26, ki je tudi poimenovana »Park pred Monfortom«). Dalje Državna revizijska komisija pojasnjuje, da so vlagateljeve navedbe o umanjkanju predstavitve tramvaja in domnevnega neizpolnjevanja zahtev po osvetlitvi določenega števila dreves na posameznih lokacijah v Portorožu prvič podane šele v vlogi z dne 25. 8. 2024, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ker pa vlagatelj ni pojasnil, še manj pa dokazal, da omenjenih navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v predrevizijskem postopku, so te navedbe v skladu šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN prepozne, posledično pa neupoštevne.

Glede Lucije se gre po presoji Državne revizijske komisije na podlagi vpogleda v idejno zasnovo izbranega ponudnika strinjati z naročnikom, da je izbrani ponudnik v slednji okrasitev (osvetlitev) Lucije predstavil na straneh 2, 3 ter 30 do vključno 34. Idejna zasnova okrasitve Lucije je podana tako opisno (strani 2, 3 in deloma 30) kot grafično, z načrtom celotnega območja Lucije na strani 30 ter s fotografijami na straneh 31 do 34, ki prikazujejo osvetlitev posameznih lokacij znotraj Lucije. Četudi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja jasna, natančna in nedvoumna zahteva o tem, da morajo ponudniki v idejni zasnovi (opisno in grafično) predstaviti osvetlitev krožišč, je izbrani ponudnik to kljub temu storil. Pregled načrta Lucije – ob upoštevanju legende – namreč pokaže, da je izbrani ponudnik na omenjenem načrtu (med drugim) prikazal tudi okrasitev (osvetlitev) centralne osi (tj. cestne infrastrukture), vključno s krožišči kot deli te osi, kjer je predvidena namestitev sijal na kandelabre ter drevje. Vlagateljeve navedbe o tem, da v idejni zasnovi izbranega ponudnika nikjer ni predstavljena osvetlitev krožišč na območju Lucije, so zato neutemeljene.

Državna revizijska komisija se na podlagi pregleda idejne zasnove izbranega ponudnika (začetna in končna postavitev) strinja z naročnikom, da omenjena idejna zasnova obsega uvodni, tj. opisni del, ki mu sledi grafična ponazoritev posameznega območja (Piran, Portorož, Lucija, Podeželje). Grafična ponazoritev nadalje vsebuje načrt posameznega območja z označenimi lokacijami osvetlitve in (mestoma) krajšim opisom osvetlitve, poleg tega pa tudi fotografije za potrebe vizualizacije. Ker se na eni strani uvodni (opisni) del idejne zasnove izbranega ponudnika nanaša na osvetlitev vseh navedenih območij in opisuje poglavitno motiviko novoletne osvetlitve za celotno Občino Piran, medtem ko načrt natančneje predstavi osvetlitev posameznega območja kot celote, je jasno, da načrt posameznega območja skupaj z uvodnim (opisnim) delom predstavlja temeljni prikaz predvidene osvetlitve, kakor to navaja tudi naročnik, medtem ko fotografije služijo le kot primer vizualizacije. Logično je namreč, da v idejni zasnovi za novoletno osvetlitev celotne Občine Piran ni mogoče predložiti fotografij za vsako drevo ali cestni odsek posebej, navedeno pa, kot utemeljeno izpostavlja naročnik, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo niti zahtevano.

Dejstvo, da je na načrtu (zemljevidu) prikazanih več elementov okrasitve (tj. več božičnih dreves, zgodovinskih figur ipd.) kot je teh elementov razvidnih s fotografij (navedeno dejstvo med strankama ni sporno), zato ne pomeni, da je idejna zasnova izbranega ponudnika sama s seboj v nasprotju. Navedeno dejstvo je namreč zgolj logična posledica okoliščine, da je v idejni zasnovi izbranega ponudnika (glede na predstavljeni koncept in vsebino navedene idejne zasnove) kot temeljni prikaz osvetlitve predviden načrt posameznega območja v povezavi z uvodnim (opisnim) delom, fotografije pa so predložene zgolj za omogočanje predstave o tem, kako bo npr. v uvodnem delu opisana in na načrtu predvidena figura tramvaja videti v naravi. Iz navedenega pa sledi, da idejna zasnova izbranega ponudnika (tako začetna kot končna postavitev) v delu uvodnega opisa in načrtov posameznih območij ni v nasprotju s predloženimi fotografijami (vizualizacijo), posledično pa so v tej zvezi podane navedbe vlagatelja neutemeljene.

Ker iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja zahteva, da bi moral biti v idejni zasnovi opisan oziroma predstavljen vsak element okrasitve (tj. vsak objekt, vsako drevo, vsak kandelaber ipd.), so po presoji Državne revizijske komisije nadalje neutemeljene vlagateljeve navedbe o tem, da je izbrani ponudnik na več mestih v idejni zasnovi zgolj shematično označil okrasitev (npr. v Piranu rdeči svetilnik, drevo v parkcu, drevo pri galeriji Pečarič, prehod in božična drevesca pred minoritskim samostanom), te okrasitve pa v idejni zasnovi (niti grafično niti opisno) ni predstavil oziroma opisal.

Po zatrjevanju vlagatelja je bilo treba v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v idejni zasnovi nadalje predstaviti obseg in način novoletne razsvetljave na posameznem območju, posledično pa tudi količino materiala, ki ga bodo ponudniki porabili za okrasitev, tega pa izbrani ponudnik naj ne bi storil. Iz idejne zasnove izbranega ponudnika po navedbah vlagatelja namreč ni razvidno, koliko grmičkov je npr. okrašenih na lokaciji Zelenega koridorja, koliko kandelabrov javne razsvetljave je okrašenih na obalni cesti do Lucije, dalje pa tudi ne, ali so na lokaciji Dragonje osvetljeni zgolj štirje kandelabri ali pa je osvetljenih kandelabrov več.

V tej zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pod poglavjem »Osnovne informacije v zvezi z javnim naročilom«, v okviru točke »2. Idejna zasnova novoletne okrasitve Občine Piran« res določil, da mora idejna zasnova vsebovati opisno in grafično predstavitev ideje, iz katere bosta razvidna obseg ter način novoletne razsvetljave, kot to navaja vlagatelj. Vendar pa naročnik, kakor pokaže nadaljnji pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, te določbe ni podrobneje opredelil in ni navedel, na kakšen način in kako natančno morata biti obseg in način razsvetljave v idejni zasnovi predstavljena. V tem smislu se gre strinjati z naročnikom, ko navaja, da zahteve glede minimalnega obsega svetilk oziroma materiala niso bile podane, prav tako niso bile podane niti zahteve glede prikaza, izračuna ali navedbe količine svetilk, figur oziroma materiala. Pri tem gre dodati še, da je naročnik za idejo novoletne osvetlitve res določil, da mora biti predstavljena opisno in grafično, ni pa tega določil za predstavitev obsega ter načina novoletne osvetlitve.

Ob upoštevanju predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede predstavitve obsega in načina novoletne osvetlitve, ki so bile po oceni Državne revizijske komisije splošne, nekonkretizirane in nedoločne, pa idejni zasnovi izbranega ponudnika ni mogoče očitati neskladnosti z zahtevami navedene dokumentacije, ker ta ne vsebuje predstavitve natančnega števila okrašenih grmičkov ali kandelabrov, kot to zatrjuje vlagatelj. Dalje idejni zasnovi izbranega ponudnika tudi ni mogoče očitati neskladnosti z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker ta ne vsebuje specifikacij predvidenega okrasja in navedbe natančnih količin materiala, ki ga namerava izbrani ponudnik porabiti za osvetlitev Občine Piran; niti predložitev tehničnih specifikacij predvidenega okrasja niti navedba natančnih količin potrebnega materiala namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nista bili zahtevani, jasno pa je, da mora biti materiala dovolj.

Razlaga splošne in nekonkretizirane določbe po predstavitvi obsega ter načina novoletne razsvetljave kot (jasne, natančne in nedvoumne) zahteve po navedbi natančnih količin predvidenega materiala pa po presoji Državne revizijske komisije ne bi pomenila zgolj nedopustnega širjenja določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za oddajo ponudb, pač pa tudi ne bi bila notranje skladna z določbami te dokumentacije kot celote. Kot je bilo že pojasnjeno, v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kot celote) idejna zasnova novoletne okrasitve ne predstavlja končnega izdelka, saj bo pred samo izvedbo okrasitve še predmet usklajevanja med izbranim ponudnikom in naročnikom, s tem pa bo predmet usklajevanja dejansko tudi količina predvidenega materiala, potrebnega za okrasitev.

Že na podlagi doslej navedenega glede vsebine idejne zasnove izbranega ponudnika, zlasti pa na podlagi pregleda idejne zasnove izbranega ponudnika za vsako od območij Občine Piran, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik v idejni zasnovi na več mestih (tako v načrtih kot tudi s fotografijami) grafično in opisno prikazal obseg ter način predvidene novoletne osvetlitve, saj je iz navedene idejne zasnove jasno razvidno, s kakšnimi svetlobnimi telesi bodo okrašeni venci na objektih, kandelabrih in drevesih, kako bodo videti posamezne figure (moški, ženska, tramvaj, soline, okrasne bunke, smreka itd.), prav tako je iz idejne zasnove izbranega ponudnika jasno razvidno, kje vse in katera svetloba telesa ter figure so predvideni znotraj posameznih območij Občine Piran. Nenazadnje v tej zvezi vlagatelj že sam priznava, da je izbrani ponudnik priložil vizualizacijo idejne zasnove, v kateri je mestoma tudi določil, koliko svetlobnih teles je predvidenih in koliko predmetov bo okrašenih. Iz navedenega pa sledi, da sta bila v idejni zasnovi izbranega ponudnika nedvomno predstavljena tako obseg kot način predvidene novoletne razsvetljave Občine Piran.

Pritrditi gre sicer vlagatelju, da izbrani ponudnik v idejni zasnovi res ni nikjer navedel, koliko LED lučk bo na enem predmetu, vendar to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni bilo nikjer zahtevano. V navedeni dokumentaciji je bilo namreč zahtevano zgolj, da morata biti iz idejne zasnove razvidna obseg in način razsvetljave na posameznem območju, navedeno zahtevo pa je izbrani ponudnik po presoji Državne revizijske komisije izpolnil s tem, ko je naročniku v idejni zasnovi na jasen način predstavil, katere lokacije znotraj posameznega območja in s kakšnimi svetlobnimi elementi bodo okrašene, pri čemer je za posamezne lokacije prikazal tudi število svetlobnih elementov, s katerimi bodo okrašene. Ob upoštevanju navedenega idejni zasnovi izbranega ponudnika neskladja z zahtevo po predstavitvi obsega in načina novoletne razsvetljave po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče očitati.

Dalje je naročnik v programski nalogi pod poglavjem »II. Splošna določila«, v točki »Idejna zasnova in izvedba novoletne okrasitve«, med drugim zahteval tudi, da morajo biti vse luči in svetlobni elementi iz tople rumene barve.

Neutemeljene so po presoji Državne revizijske komisije v tej zvezi podane navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik navedene zahteve ni izpolnil, saj v idejni zasnovi ni pisno opredelil, da gre za toplo rumeno barvo razsvetljave, prav tako ni nikjer navedel, katere LED luči bo uporabil, oziroma ni opredelil specifičnega tipa LED žarnic, ki jih bo uporabil. Naročnik namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer zahteval, da morajo ponudniki v idejni zasnovi opredeliti LED luči oziroma tip LED žarnic, ki bodo uporabljene za namene novoletne osvetlitve (okrasitve), prav tako v navedeni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da je treba v ponudbi za predvidene luči oziroma žarnice predložiti tehnične specifikacije. Glede luči in svetlobnih elementov je namreč naročnik zahteval le toplo rumeno barvo, pri čemer pa ni določil, na kakšen način je navedeno zahtevo potrebno dokazati v ponudbi (npr. z navedbo tipa luči, s predložitvijo tehničnih specifikacij žarnic, z vizualizacijo ali kako drugače).

Pregled vlagateljeve idejne zasnove, tako začetne kot končne postavitve, potrjuje (po vsebini smiselne) navedbe naročnika, da so vse luči in svetlobni elementi v idejni zasnovi izbranega ponudnika (tako v načrtih kakor tudi na fotografijah) prikazani v rumeni barvi, splošno znano dejstvo pa je, da je rumena topla barva. Ker so torej (vse) luči in svetlobni elementi v (celotni) idejni zasnovi izbranega ponudnika prikazani v topli rumeni barvi, je s tem po presoji Državne revizijske komisije zahteva, da morajo biti vse luči in svetlobni elementi iz tople rumene barve, izpolnjena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da iz predloženih dokumentov idejne zasnove izbranega ponudnika (začetna in končna postavitev) ni razvidno, kako se bo novoletna okrasitev tekom let nadgrajevala in kaj se bo pri tem spreminjalo. Navaja, da je nemogoče ugotoviti, kakšna bo okrasitev prvo leto, saj se število figur ne spreminja, še toliko težje pa je razbrati okrasitev v drugem in tretjem letu. Po zatrjevanju vlagatelja bi moral tako izbrani ponudnik predložiti štiri idejne zasnove (za vsako leto trajanja projekta eno), oziroma vsaj jasno opredeliti, kaj se bo tekom let spreminjalo.

V tej zvezi je naročnik v programski nalogi pod poglavjem »II. Splošna določila« med drugim določil:

»Ponudnik naj izdela idejno zasnovo celotne novoletne osvetlitve za celotno trajanje pogodbe (tj. 48 mesecev). Pri izdelavi idejne zasnove naj upošteva in za vsako naslednjo novoletno osvetlitev predvidi povečanje obsega osvetlitve za 10 % glede na preteklo leto (t.i. posodobitev in dopolnitve).

Posodobitev bo morala biti pripravljena na podlagi izhodišč naročnika (t.j. analize učinkovitosti za predhodno božično-novoletno obdobje izvedene novoletne okrasitve). Izdelava analize učinkovitosti ni predmet tega postopka, bo pa izvajalec moral na zahtevo naročnika predložiti posamezne ekonomske učinke (podatke o stroških idr.).

Naročnik si s pogodbo, ki bo sklenjena z izbranim izvajalcem, pridržuje pravico predlagati popravke oz. izboljšave idejne zasnove celotne novoletne osvetlitve ali spremembe predlaganih posodobitev.

Projekt obsega tudi zagotavljanje, za celotno obdobje trajanja pogodbe, vsakoletno montažo, vzdrževanje, demontažo in skladiščenje svetlobnih elementov (novoletnih okraskov, motivov ter ostalih elementov). Od izbranega ponudnika se zahteva, da vsako leto pred ponovno montažo zagotovi posodobitev svetlobnih elementov skladno s potrjeno posodobljeno idejno zasnovo. Ponudnik mora upoštevati, da bo poleg posodobitve moral vsakoletno zagotoviti tudi zamenjavo dotrajanih, poškodovanih ali uničenih svetlobnih teles.

/…/

Izbrani izvajalec bo moral najkasneje do 15.4. na podlagi izhodišč naročnika za posodobitev novoletne osvetlitve za naslednjo okrasitev, pripraviti in naročniku v potrditev predložiti predlog posodobitve.

/…/

Projekt naj bo zasnovan fazno, na način, da je že prvo leto osvetlitev celostna in vizualno učinkovita in da nudi možnost nadgradnje na način, da je vedno bolj privlačna in posebna. Že v prvi fazi je potrebno zagotoviti sočasno osvetlitev vseh obravnavanih lokacij.

Ponudnik naj ponujeno idejo - vizijo postopnega povečanja novoletne osvetlitve občine definira s finančnim ovrednotenjem povečevanja obsega novoletne osvetlitve po posameznih fazah oziroma letih.«

Med strankama ni sporno, da je moral biti projekt novoletne osvetlitve občine Piran za obdobje štirih let zasnovan fazno, kakor tudi ne, da se je morala faznost projekta odražati v predloženi idejni zasnovi, s tem pa se na podlagi preučitve citiranih določb programske naloge strinja tudi Državna revizijska komisija. Med strankama pa je sporno, kako oziroma na kakšen način je morala biti omenjena faznost projekta prikazana v idejni zasnovi.

Iz vlagateljevih navedb izhaja stališče, da so morali ponudniki predložiti (samostojno) idejno zasnovo za vsako leto trajanja projekta (pogodbe) posebej, torej štiri idejne zasnove, pri čemer je morala biti iz idejne zasnove za posamezno leto natančno razvidna predvidena novoletna okrasitev tistega leta, oziroma so morali ponudniki v idejni zasnovi vsaj jasno opredeliti, kaj se bo tekom let spreminjalo.

Državna revizijska komisija se na podlagi pregleda zgoraj citiranih določb programske naloge strinja z naročnikom, da naročnik – ki je sicer nesporno zahteval, da se mora faznost projekta novoletne osvetlitve odražati v idejni zasnovi – navedene zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podrobneje opredelil in ni določil, na kakšen način mora biti faznost projekta v idejni zasnovi prikazana (npr. za vsako posamezno leto v samostojnem dokumentu idejne zasnove, s količinskimi navedbami figur ter svetlobnih teles po posameznih letih), niti ni določil, kako natančno mora biti faznost v idejni zasnovi prikazana (npr. z navedbo števila figur na posameznem trgu).

Ob opustitvi podrobnejše opredelitve zahteve po predstavitvi faznosti projekta pa je naročnik, kot pravilno navaja izbrani ponudnik, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval še, da je treba pri izdelavi idejne zasnove upoštevati in za vsako naslednjo novoletno osvetlitev predvideti povečanje obsega osvetlitve za 10 % glede na preteklo leto (t.i. posodobitve in dopolnitve). Pri tem pa ne gre spregledati, da glede omenjenih posodobitev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da bodo te (šele) predmet usklajevanj z naročnikom. Omenjene posodobitve, ki so v obravnavanem primeru bistvo faznosti projekta, bodo namreč morale biti v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljene na podlagi izhodišč naročnika, utemeljenih na bodoči (in torej še neznani) analizi učinkovitosti za predhodno obdobje izvedene novoletne okrasitve, pri čemer ta analiza niti ni predmet konkretnega postopka javnega naročanja.

Glede na dejstvo, da so morali ponudniki pri predstavitvi faznosti projekta v idejni zasnovi upoštevati posodobitve, četudi bodo posodobitve šele predmet usklajevanj z naročnikom, in ob upoštevanju dejstva, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, na kakšen način in kako natančno mora biti zahteva po predstavitvi faznosti projekta v idejni zasnovi izpolnjena, gre po presoji Državne revizijske komisije ugotoviti, da navedena zahteva ni jasna, natančna in nedvoumna oziroma takšna, da bi jo lahko enako razumeli vsi običajno skrbni ponudniki, posledično pa je ne gre razlagati v škodo ponudnikov.

Med strankama postopka ni sporno, o tem pa se je s pregledom ponudbe izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil dva dokumenta, ki predstavljata idejno zasnovo, in sicer idejno zasnovo za začetno postavitev ter idejno zasnovo za končno postavitev. Med strankama nadalje ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v navedena dokumenta, da je izbrani ponudnik v idejni zasnovi za začetno postavitev navedel, da vizualizacija predstavlja izvedbo prvega leta okrasitve v obsegu 70 % celotne okrasitve, obseg okrasitve v drugem letu predstavlja 80 %, v tretjem letu pa 90 % celotnega obsega okrasitve, ki bo izveden v četrtem letu. Ob navedenem je izbrani ponudnik, kot pravilno izpostavlja že vlagatelj sam, v idejni zasnovi za začetno postavitev zapisal še, da se »človeške figure preteklosti« dodajajo vsako nadaljnje leto ter s tem ustvarjajo nove zgodbe v prostoru.

Neutemeljene so zato (po vsebini smiselne) trditve vlagatelja, da iz nobenega od dokumentov idejne zasnove izbranega ponudnika ni razvidna faznost projekta oziroma ni razvidno, kaj se bo tekom let spreminjalo in kako se bo okrasitev nadgrajevala. Iz začetne postavitve izbranega ponudnika je namreč po presoji Državne revizijske komisije jasno razvidno, da se bo okrasitev tekom let spreminjala oziroma se nadgrajevala (izključno) s številom figur, ki bodo vsako naslednje leto postavljene v večjem številu. Pri tem ne gre spregledati, da naročnik natančne navedbe števila figur (oziroma katerihkoli elementov okrasitve), kot že pojasnjeno, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, prav tako bo natančno število figur, glede na določbe navedene dokumentacije, še predmet usklajevanj z naročnikom. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da se izbrani ponudnik v zvezi s posodobitvami za vsako nadaljnje leto v idejni zasnovi za začetno postavitev sklicuje na vizualizacijo, ne pa na načrte, so pravno nepomembne vlagateljeve navedbe o tem, da je za mesta Piran, Portorož in Lucija v načrtih idejne zasnove za začetno postavitev zapisano enako število figur kot v načrtih idejne zasnove za končno postavitev.

Da je iz idejne zasnove izbranega ponudnika razvidno, da se bo novoletna osvetlitev tekom let nadgrajevala, pa nenazadnje priznava že vlagatelj sam, ko navaja, da iz vizualizacije izbranega ponudnika izhaja, da bo zadnje leto na določenih mestih postavljenih več figur. Ker pa je iz idejne zasnove hkrati jasno razvidno tudi, da se bo osvetlitev nadgrajevala izključno glede figur, medtem ko se glede ostalega (dreves, objektov, kandelabrov itd.) ne bo spreminjala, je tudi logično, da sta dokumenta začetne in končne postavitve mestoma enaka, kakor to navaja vlagatelj.

Kot pojasnjeno, je iz idejne zasnove izbranega ponudnika razvidno, da bo 100 % obseg figur, ki je predstavljen v dokumentu idejne zasnove za končno postavitev, dosežen v zadnjem letu okrasitve. Ker se bodo torej tekom let (za 10 %) spreminjale zgolj figure, ne pa tudi ostala okrasitev, to pomeni, da bo okrasitev v prvem letu zajemala 70 % obsega figur iz idejne zasnove za končno postavitev, okrasitev v drugem in tretjem letu pa 80 % in 90 % obsega figur iz idejne zasnove za končno postavitev, medtem ko bo osvetlitev glede ostalega (dreves, objektov, kandelabrov itd.) vsa leta enaka. Iz navedenega pa sledi, da so neutemeljene navedbe vlagatelja o tem, da je nemogoče ugotoviti, kakšna bo okrasitev prvo leto, saj da se število figur ne spreminja, še težje pa da je razbrati okrasitev v drugem in tretjem letu.

Ker naročnik ni zahteval, da morajo biti v idejni zasnovi spremembe okrasitve prikazane v naravi, je v tej zvezi podana navedba vlagatelja neutemeljena, kar velja tudi za navedbo vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik predložiti štiri idejne zasnove, saj tudi to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano. Dalje dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje podlage za presojo, kakšno število figur je potrebnih za ustvarjanje božično-novoletnega vzdušja oziroma rdeče niti okrasitve. Prav tako vlagatelj ne more uspeti z navedbami o tem, da bo izvedba figur v dnevni svetlobi zgolj neopazno svetilno telo oziroma žična konstrukcija, kot tudi ne z navedbami o domnevno sporni izbiri materiala za žično konstrukcijo, saj so te navedbe usmerjene v izpodbijanje vsebine določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede same konstrukcije svetilnih teles oziroma materiala za izvedbo te konstrukcije, posledično pa so prepozne in zato neupoštevne (prim. 25. člen ZPVPJN).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam v zvezi z zahtevano faznostjo projekta novoletne okrasitve (osvetlitve) ni mogoče slediti.

Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da ima vlagatelj prav, ko navaja, da naročnik ni tisti, ki bi smel oblikovati voljo ponudnika. Dolžnost naročnika je namreč oblikovanje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, te pa morajo biti jasne, natančne in nedvoumne. Če niso, takšnih določb ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov, kar pa ne predstavlja oblikovanja volje ponudnikov, temveč ravnanje v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki mora veljati za vse ponudnike enako, vključno z izbranim ponudnikom. Razlaga nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zato v konkretnem primeru ne pomeni favoriziranja izbranega ponudnika, kot to neutemeljeno zatrjuje vlagatelj, pač pa, nasprotno, ravnanje v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Ker Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom glede idejne zasnove izbranega ponudnika ni pritrdila, posledično pa so se za neutemeljene izkazali tudi očitki o tem, da predmet javnega naročila ni ponujen v celoti oziroma da je nedoločljiv, nejasen in v neskladju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi morala idejna zasnova izbranega ponudnika tudi pri ocenjevanju prejeti 0 točk, je v nadaljevanju obravnavala še vlagateljeve navedbe v zvezi z domnevno nepravilno izpolnjenimi referenčnimi potrdili izbranega ponudnika.

V tej zvezi Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da lahko naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-3 določi objektivna pravila in pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati za sodelovanje v postopku javnega naročanja, ti pogoji pa se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost.

V zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo, glede katere vlagatelj v konkretnem primeru izbranemu ponudniku očita kršitve, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so (taksativno) navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik tehnično usposobljenost za dobavo blaga ali izvedbo storitve (med drugim) izkaže s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov, pri čemer lahko naročnik – zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence – po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (prim. točko b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Iz navedenih določb ZJN-3 tako izhaja, da so pogoji za sodelovanje namenjeni ugotavljanju sposobnosti ponudnikov, reference pa so dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za sodelovanje in s tem usposobljenost ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Reference so tako po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njimi dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, naročnik pa lahko na njihovi podlagi utemeljeno sklepa, da ima ponudnik ustrezno znanje, izkušnje ter kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila, in si s tem zagotovi, da bo javno naročilo izvedel usposobljen ter izkušen subjekt (prim. npr. zadeve Državne revizijske komisije, št. 018-70/2017, 018-83/2017, 018-250/2017, 018-050/2018, 018-115/2023).

V obravnavanem primeru je naročnik pogoje za sodelovanje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil pod poglavjem »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti«, kjer je med drugim določil tudi:

»4. Pogoj (Referenčni pogoj)
Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel:
- dva istovrstna posla, katerih predmet je bila izvedba dobave, montaže, vzdrževanja in demontaže novoletne razsvetljave v vrednost del najmanj 30.000 EUR brez DDV (za posamezno leto). V primeru, da je pogodba trajala več let, bo naročnik vsakoletno montažo, vključno z vzdrževanjem in demontažo novoletne razsvetljave, upošteval kot ločen istovrstni posel;
- vsaj dva istovrstna posla, katerih predmet je bilo načrtovanje (npr. izdelava idejne zasnove, idejnega projekta, izvedbenega projekta, PZI ali podobno) novoletne okrasitev javne površine v skupni vrednosti (tj. projektantska vrednost novoletne okrasitve) najmanj 30.000 EUR brez DDV.

Posel šteje za dokončanega z dnem plačila končnega obračuna.

Način izkazovanja izpolnjevanja pogoja:
Izpolnjevanje pogoja lahko izkaže katerikoli gospodarski subjekt (ponudnik, partner ali podizvajalec).

Ponudnik referenčne posle navede v obrazec Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta. Referenčni posli morajo biti potrjeni s strani naročnika referenčnega posla.«

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za dokazovanje izpolnjevanja citiranega referenčnega pogoja v ponudbi predložil v celoti izpolnjena »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta«, in sicer enega za projekt »Izvedba novoletne razsvetljave v Mestni občini Ljubljana za l. 2023/2024« in drugega za projekt »Novoletna okrasitev za l. 2023/2024 na območju Mestne občine Koper«, oba navedena obrazca pa sta podpisala A. A., predsednik uprave izbranega ponudnika, in B. B., član uprave izbranega ponudnika, pri čemer je na obeh obrazcih tudi žig izbranega ponudnika.

Dalje med vlagateljem in naročnikom ni sporno, o tem pa se je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija, da je izbrani ponudnik za vsak navedeni referenčni projekt v ponudbi predložil na lastnem obrazcu pripravljeno referenčno potrdilo, oba navedena obrazca pa sta podpisali in žigosali odgovorni osebi referenčnega naročnika (tj. investitorja referenčnega posla), pri čemer je iz obeh navedenih referenčnih potrdil razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja v celoti.

Ker torej naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval, da morajo biti referenčni posli potrjeni na »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta«, izbrani ponudnik pa je za navedena referenčna projekta v ponudbi (poleg v celoti izpolnjenih »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta«) predložil tudi referenčni potrdili, s katerimi sta uspešno izvedbo navedenih referenčnih projektov potrdila naročnika teh projektov, ponudbi izbranega ponudnika neizpolnjevanja zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče očitati. Nenazadnje je bistvo referenc v tem, da se na njihovi podlagi naročnik lahko prepriča, da ima ponudnik potrebno znanje, izkušnje in kapacitete za uspešno izvedbo javnega naročila, ne pa okoliščina, na kakšnem obrazcu so reference potrjene. Pri tem pa ne gre spregledati, da vlagatelj v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ni sposoben uspešno izvesti predmetnega javnega naročila oziroma da predložene reference po vsebini niso ustrezne, pač pa je njegove navedbe v prvi vrsti razumeti zlasti v smeri zatrjevanja formalnih pomanjkljivosti referenčnih potrdil, ki naj bi bile v tem, da »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta« ni podpisal in žigosal referenčni naročnik, slednjim pa, kot že obrazloženo, ni mogoče pritrditi.

Med vlagateljem in naročnikom nadalje ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za dokazovanje izpolnjevanja citiranega referenčnega pogoja v ponudbi (poleg že navedenih referenčnih potrdil) predložil dva v celoti izpolnjena »Obr. Referenčni posli gospodarskega subjekta«, in sicer enega za projekt »Izdelava projekta za izvedbo in izvedba novoletne okrasitve v Občini Piran za l. 2019-2023« in drugega za projekt »Izdelava projekta za izvedbo in izvedba novoletne okrasitve v Občini Piran za l. 2023-2024«, oba navedena obrazca pa sta podpisala A. A., predsednik uprave izbranega ponudnika, in B. B., član uprave izbranega ponudnika, pri čemer je bil na obeh obrazcih tudi žig izbranega ponudnika.

Stranki se nadalje strinjata, o tem pa se je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija, da je izbrani ponudnik za vsakega od navedenih referenčnih projektov v ponudbi predložil na lastnem obrazcu pripravljeno referenčno potrdilo, obe navedeni potrdili pa je podpisala in žigosala odgovorna oseba referenčnega naročnika (tj. investitorja referenčnega posla), pri čemer na obeh obrazcih manjkata ime in priimek te osebe.

Vendar pri tem že iz navedb vlagatelja samega izhaja, o tem pa se je s pregledom navedenih referenčnih potrdil prepričala tudi Državna revizijska komisija, da je bila naročnik obeh navedenih referenčnih projektov Občina Piran, navedena občina pa je tudi naročnik v konkretnem primeru obravnavanega javnega naročila. Ker je bil naročnik v konkretnem primeru obravnavanega javnega naročila hkrati tudi naročnik navedenih referenčnih projektov, kot tak pa seznanjen z vsemi okoliščinami referenčnega projekta, predstavlja umanjkanje imena ter priimka pri podpisu odgovorne osebe referenčnega naročnika (tj. Občine Piran) na navedenih referenčnih potrdilih nebistveno napako, ki jo naročnik v skladu z zadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko spregleda. Posledično naročniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3, ker ponudbe izbranega ponudnika zaradi manjkajoče navedbe imena ter priimka podpisnika referenčnih potrdilih, ki jih je izdal sam, ni zavrnil kot nedopustne.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagateljevim navedbam v zvezi z nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče pritrditi.

Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za vlagateljevega podizvajalca ugotovil obstoj razlogov za izključitev, pri čemer vlagatelja k zamenjavi podizvajalca ni pozval, poleg tega pa odločitve o oddaji javnega naročila v tem delu tudi ni obrazložil.

V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v konkretnem primeru ponudba izbranega ponudnika glede na merila ekonomsko najugodnejša, ponudba vlagatelja pa je manj ugodna. Ker vlagatelj z navedbami o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni uspel, naročnik vlagateljeve ponudbe, četudi bi se navedbe o nezakonitem ravnanju naročnika v zvezi z vlagateljevo ponudbo izkazale za utemeljene, v dani zadevi ne bi mogel izbrati kot ekonomsko najugodnejše. Iz tega pa sledi, da vlagatelju aktivne legitimacije glede navedb o nezakonitem ravnanju naročnika v zvezi z njegovo ponudbo (zaradi nemožnosti nastanka škode) ni mogoče priznati, posledično pa Državna revizijska komisija teh vlagateljevih navedb ni vsebinsko obravnavala.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 25. 8. 2024 zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Tudi izbrani ponudnik je v vlogi z dne 13. 8. 2024 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva.

Ker pa mora izbrani ponudnik v skladu s šestim odstavkom 70. člena ZPVPJN v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, izbrani ponudnik pa stroškov v konkretnem primeru nikjer ni niti priglasil, še manj pa jih je opredeljeno navedel, je Državna revizijska komisija stroškovno zahtevo izbranega ponudnika zavrnila. Ob navedenem Državna revizijska komisija pripominja, da tudi sicer prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v omenjeni vlogi pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika, četudi bi ti bili priglašeni in opredeljeno navedeni, po presoji Državne revizijske komisije ne bi mogli biti ocenjeni kot potrebni (smiselno prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.





Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- naročniku,
- izbranemu ponudniku,
- RS MJU.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran