018-094/2024 Občina Sevnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija igrišča pri OŠ Šentjanž«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sevnica, Glavni trg 19A, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), 30. 8. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 3. 6. 2024 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003769/2024-SL1/01 (s tremi popravki).

Naročnik je 3. 7. 2024 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-0063/2024 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku SMER, svetovanje, marketing, energetika, razvoj, d.o.o., Jelovo 18, Radeče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je po merilu (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto. Iz predmetne odločitve izhaja še, da naročnik vlagateljeve ponudbe, ki se je na ocenjevalni lestvici uvrstila na drugo mesto, ni pregledoval, ker je bila po merilu manj ugodna.

Vlagatelj je 10. 7. 2024 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi za ponujeni gol ni predložil zahtevanega dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 749, kot je to naročnik zahteval v popisu del pri postavki 12 v poglavju VI (Športno igrišče). Ker izbrani ponudnik ni sledil jasnim navodilom naročnika in ni predložil zahtevanega dokazila, bi moral naročnik njegovo ponudbo kot nedopustno izločiti. Ob sklicevanju na prakso Državne revizijske komisije še navaja, da je v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 kakršno koli dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, prepovedano in nezakonito. Dodatno opozarja tudi na prakso Sodišča Evropske unije, iz katere izhaja, da mora naročnik pri pregledu ponudb ravnati strogo v skladu z zahtevami, kot jih je določil sam, kar izhaja tudi iz načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela preglednosti.

Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel njegovo izjasnitev z dne 17. 7. 2024. Izbrani ponudnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana, uvodoma navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija tehnične ustreznosti ponujenega blaga izbranega ponudnika niti ne zatrjuje obstoja okoliščin, ki bi kazale na dvom o resničnosti navedb v ponudbi izbranega ponudnika, temveč izpodbija zgolj način izkazovanja tehničnih zahtev, s čimer ni zadostil trditveno-dokaznemu bremenu. Dalje pojasnjuje, da naročnik po izteku roka za oddajo ponudb ne sme spreminjati zahtev razpisne dokumentacije in jih razlagati strožje, kot so zapisane, morebitne nejasnosti pa mora razlagati v korist ponudnikov. Navedeno velja tudi v danem primeru, ko so ponudniki očitno različno razumeli razpisno dokumentacijo in se ravnali po eni izmed možnih razlag. Ob tem se sklicuje na določbo iz popisa del, iz katere izhaja, da je možno v fazi izvedbe v soglasju z investitorjem zamenjati ponujeni nogometni gol, pri čemer je v tem primeru treba obvezno predložiti prilogo o skladnosti gola s standardom SIST EN 749. Tudi sicer pa kot zmotno označi stališče vlagatelja, da ponudbe v spornem delu ni mogoče dopolnjevati, saj je dejstvo (da ima ponujeni gol ustrezne certifikate) obstajalo pred rokom za oddajo ponudb. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev (OBR-4), s katero se je med drugim zavezal, da bo naročniku predložil vse zahtevane dokumente. Ob tem izbrani ponudnik izpostavlja še, da gre v obravnavanem primeru za postopek naročila male vrednost, zaradi česar ni uporabljiva praksa Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj. V teh primerih namreč ni šlo za postopek naročila male vrednosti, v katerem lahko naročnik skladno tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev (torej tudi zahtev, ki se nanašajo na tehnične specifikacije) z ESPD ali lastno izjavo (slednje v konkretnem primeru predstavlja izjava, podana na obrazcu OBR-4), pri čemer naročniku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. V konkretnem primeru naročnik očitno ni podvomil v tehnično ustreznost s strani izbranega ponudnika ponujenega blaga, kar pa ne pomeni, da ponudba ni dopustna. Izbrani ponudnik dalje opozarja na napačno zatrjevanje vlagatelja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj do izločitve ponudbe pride le v primeru dopolnjevanja ponudbe, do česar pa v danem primeru ni prišlo (ker naročnik dopolnitve niti ni zahteval).

Naročnik je s sklepom št. 430-0063/2024 z dne 29. 7. 2024 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Enako kot izbrani ponudnik tudi naročnik najprej izpostavlja, da vlagatelj ne izpodbija tehnične ustreznosti ponujenega blaga izbranega ponudnika, ampak način izkazovanja tehničnih zahtev s ponudbeno dokumentacijo. Dalje pojasnjuje, da je med šestimi prejetimi ponudbami zgolj vlagatelj v ponudbi predložil sporno prilogo o skladnosti ponujenega gola, iz česar je mogoče sklepati, da so ponudniki razpisno dokumentacijo različno razumeli, zato obstaja možnost, da je bila v tem delu razpisna dokumentacija nejasna (v zvezi s tem sicer ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje na Portalu javnih naročil). Naročnik je v popisu del navedel, da se v soglasju z investitorjem (naročnikom) lahko vse naprave nadomesti z drugimi, ki morajo imeti enako ali boljšo kvaliteto, v nadaljevanju pa je še določil, da je treba vse naprave in elemente dobaviti z vsemi ustreznimi in veljavnimi certifikati, atesti, garancijami, navodili za obratovanje in servisiranje ter funkcionalno shemo izvedenega stanja. Navedeno pomeni, da je v fazi izvedbe možno tudi zamenjati nogometni gol. Glede na to, da je dejstvo, da ima ponujeni gol ustrezne certifikate, obstajalo pred rokom za oddajo ponudbe, naročnik nadalje meni, da bi bilo ponudbo v tem delu možno tudi dopolniti, vendar dopolnitve, zaradi prej navedenega, ni zahteval. Del razpisne dokumentacije je predstavljal tudi obrazec OBR-4 (Izjava o sprejemanju pogojev iz razpisa), ki jo je izbrani ponudnik podpisal in se med drugim zavezal, da bo naročniku predložil vse dokumente, ki jih zahteva naročnik. Skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 je naročnik v obravnavanem postopku, ki se izvaja kot naročilo male vrednosti, od ponudnikov zahteval predložitev obrazca ESPD in izjave OBR-4. Ker naročnik ni dvomil v resničnost navedb v ponudbi izbranega ponudnika, v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb od njega ni zahteval predložitve zahtevanega standarda. Naročnik dalje izpostavlja, da praksa Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj, za konkretni primer ni uporabljiva, saj se vse te odločitve nanašajo na odprte postopke, kjer se uporabljajo drugačna pravila glede izkazovanja in preverjanja zahtev naročnika (o podobnem vprašanju, ki se nanaša na postopek naročila male vrednosti, pa se je odločalo v zadevah št. 018-067/2020 in 018-045/2024).

Naročnik je Državni revizijski komisiji 31. 7. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z vlogo z dne 31. 7. 2024, v kateri vztraja, da je bilo v popisu del kot pogoj za dopustnost ponudbe izrecno zahtevano: »Obvezna priloga o skladnosti gola s SIST EN 749.«. Ker izbrani ponudnik tega dokazila v ponudbi ni predložil, je njegova ponudba nedopustna, saj dopolnjevanje v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, ni dovoljeno.

Državna revizijska komisija je 6. 8. 2024 vlagatelju v seznanitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 17. 7. 2024, s katero se je ta izjasnil o zahtevku za revizijo. Kot odgovor je vlagatelj 9. 8. 2024 ponovno posredoval svojo opredelitev do navedb naročnika z dne 31. 7. 2024 in navedel, naj se le-ta upošteva pri odločanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno in mu oddal predmetno javno naročilo.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. Z njimi naročnik opiše predmet javnega naročila oziroma opredeli zahtevane lastnosti slednjega, kot so način delovanja in uporabe, stopnja kakovosti, dimenzije, tehnični parametri, proizvodni postopki, okoljske lastnosti itd.

V skladu s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na enega izmed načinov, ki so določeni v petem odstavku 68. člena ZJN-3, in sicer:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke za druge značilnosti.

V obravnavanem primeru predmet javnega naročila predstavlja rekonstrukcija igrišča pri Osnovni šoli Šentjanž. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) splošen opis predmeta podal v točki »2.1 Splošno«, natančnejše zahteve pa je navedel v tehničnih specifikacijah. Sestavni del razpisne dokumentacije tako predstavlja tudi excel datoteka »Popis del za razpis – Igrišče in zunanja ureditev pri Osnovni šoli Milana Majcna Šentjanž« (v nadaljevanju: popis del), v kateri je naročnik opredelil vsa potrebna dela, material in naprave ter zahtevane količine. Popis del pa hkrati predstavlja tudi ponudbeni predračun, saj so morali ponudniki vanj vpisati ponujene cene na enoto za vse zahtevane elemente (postavke) ter ga, skladno s točko »2.9 Vsebina ponudbe« razpisne dokumentacije, predložiti v ponudbi.

Naročnik je v popisu delu poleg vseh ostalih del in dobave opreme zahteval tudi dobavo in montažo štirih golov, za katere je v postavki pod zap. št. 12 (zavihek »VI_športno igrišče«) določil:

»Dobava in montaža kovinskega rokometnega in malo nogometnega gola dimenzije 3x2, globine 1 m za zunanja igrišča z mrežo. Obvezna priloga o skladnosti gola SIST EN 749. Gol sidran v betonski temelj.«.

V zvezi s predmetno zahtevo je med strankami sporno, ali so morali ponudniki že v ponudbi predložiti dokazilo o skladnosti ponujenega gola s standardom SIST EN 749. Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz navedene naročnikove zahteve jasno izhaja, da mora biti dokazilo o izpolnjevanju standarda predloženo ob oddaji ponudbe, medtem ko naročnik in izbrani ponudnik na drugi strani zatrjujeta, da je le-to treba predložiti ob dobavi opreme (torej šele v izvedbeni fazi).

Glede na navedeno je treba za rešitev konkretnega spora odgovoriti na vprašanje, ali je določilo naročnika v zvezi s predložitvijo dokazila o tehnični ustreznosti ponujenega gola, dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da so ga lahko na enak način razumeli vsi (razumno obveščeni in povprečno skrbni) ponudniki.

Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da mora naročnik pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije pa nejasnih določb razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je torej zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je treba zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija v danem primeru najprej pritrjuje naročniku, ko ta (po vsebini) zatrjuje, da so za rešitev spornega vprašanja poleg izpostavljene zahteve o predložitvi dokazila o skladnosti ponujenega gola s standardom SIST EN 749, ki jo je naročnik navedel v popisu del pri konkretni postavki, relevantni tudi ostali deli razpisne dokumentacije, v katerih je naročnik ponudnikom podal navodila v zvezi z dokazili o izpolnjevanju tehničnih zahtev.

Naročnik je v popisu del v prvem zavihku »Rekapitulacija« ponudnikom podal nekatera splošna navodila, med katerimi je zapisal tudi:

»Vse naprave in elemente se mora dobaviti z vsemi ustreznimi in veljavnimi certifikati, atesti, garancijami, navodili za obratovanje in vzdrževanje in servisiranje ter funkcionalno shemo izvedenega stanja.«.

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da iz predmetne zahteve nedvoumno izhaja, da morajo biti (vsa) dokazila o tehnični ustreznosti ponujene opreme predložena (šele) ob njeni dobavi, pri čemer je naročnik celo določil, da je ponujeno opremo mogoče v izvedbeni fazi tudi zamenjati. Naročnik je namreč na istem mestu v popisu del zapisal:

»S privolitvijo investitorja se lahko vse naprave nadomesti z nadomestnimi, ki morajo imeti enako ali boljšo kvaliteto.«.

Upoštevajoč navedeno in upoštevajoč dejstvo, da naročnik na nobenem drugem mestu v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval predložitve dokazil o tehnični ustreznosti ponujene opreme ob oddaji ponudbe (niti v poglavju »2.9 Vsebina ponudbe«, kjer je naštel vse dokumente, ki jih morajo ponudniki predložiti v ponudbi), Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da morajo biti dokazila o tehnični ustreznosti ponujene opreme (kot tudi ostala zahtevana dokumentacija – npr. garancijski listi, navodila za uporabo) predložena ob dobavi te opreme (tj. v izvedbeni fazi).

Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik zgolj pri izpostavljeni postavki (tj. za rokometni in nogometni gol) zahtevo glede predložitve dokazila o skladnosti s standardom oblikoval na tak način (tj. »Obvezna priloga o skladnosti gola SIST EN 749.«), pri čemer je zgolj navedel dokazilo, ne pa tudi trenutka predložitve le-tega (ni navedel npr.: »Obvezna priloga v ponudbi…« ali podobno). Iz zahtev, navedenih pri vseh ostalih postavkah, pa gre jasno razbrati, da morajo biti dokazila o izpolnjevanju standardov predložena ob dobavi opreme (npr. "Igralo mora ustrezati z evropskimi standardi SIST EN 1176 in SIST EN 1177" ali "Kompletna montaža koša s pritrdilnim materialom, mehko zaščito enocevnega stojala in potrdilom o skladnosti SIST EN 1270").

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s spornim zapisom o predložitvi dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 749 za ponujeni gol ustvaril nejasnost, saj (upoštevajoč tudi vse ostale izpostavljene določbe razpisne dokumentacije) ni mogoče nedvoumno razbrati, ali so morali ponudniki dokazilo o tehnični ustreznosti (zgolj) za ponujeni gol predložiti že v ponudbi ali pa ga je treba (tako kot dokazila o tehnični ustreznosti ostale opreme, zahtevane v popisu del), predložiti ob dobavi te opreme.

Kot je že bilo pojasnjeno, v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki dopuščajo več možnih razlag, ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-122/2018, 018-004/2019, 018-041/2020, 018-186/2021). Zato tudi sporne naročnikove zahteve, ki dopušča več razlag, ni mogoče šteti v škodo izbranega ponudnika, ki si je predmetno zahtevo razlagal na enega izmed možnih načinov, tj. da je treba dokazilo o skladnosti z zahtevanim standardom za ponujeni gol predložiti v izvedbeni fazi (in ne že v fazi oddaje ponudbe).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da tudi ravnanja vseh ostalih ponudnikov, ki v svojih ponudbah (razen vlagatelja) niso predložili dokazila o skladnosti ponujenega gola z zahtevanim standardom, kažejo na to, da so si sporno zahtevo razlagali na enak način kot izbrani ponudnik.

Glede na to, da gre v danem primeru ugotoviti, da je mogoče razpisno dokumentacijo razlagati tudi na način, kot si ga je razlagal izbrani ponudnik, in glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (tudi), da ponujena oprema izbranega ponudnika (tj. ponujeni gol) zahtevanega standarda oziroma naročnikovih tehničnih zahtev ne izpolnjuje, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-3 in določb razpisne dokumentacije s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, v kateri ni bilo predloženo dokazilo o skladnosti ponujenega gola s standardom SIST EN 749, štel za dopustno.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih vlagateljevih navedb o (ne)dopustnosti dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na dokazilo o skladnosti gola z zahtevanim standardom, saj te, upoštevajoč ugotovljeno nejasnost razpisne dokumentacije in posledično skladnost ponudbe izbranega ponudnika z naročnikovimi zahtevami, v obravnavanem primeru niso (več) relevantne za presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika nezakonito ocenil za dopustno, je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 17. 7. 2024, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju,
- izbranemu ponudniku – po pooblaščencu,
- Ministrstvu za javno upravo.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.


_________________________________________________________

1. Na tem mestu je treba pojasniti, da Državna revizijska komisija tako glede na trditveno podlago kot tudi glede na fazo vložitve zahtevka za revizijo zakonitosti citiranega določila ni presojala.

Natisni stran