018-070/2024 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo blaga po odprtem postopku za nabavo zimskih in letnih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 8. 2024

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo za nabavo zimskih in letnih pnevmatik z boljšim izkoristkom goriva in boljšim oprijemom na mokri podlagi, ki ga je razdelil na sedem sklopov. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 10. 4. 2024 objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002301/2024-Eue16/01, istega dne pa je bilo objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 209431-2024.

Naročnik je dne 21. 5. 2024 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o ustavitvi postopka javnega naročila«, št. 430-191/2024/20 (1541-13) z dne 16. 5. 2024, iz katerega izhaja, da je na podlagi prvega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) postopek oddaje predmetnega javnega naročila ustavil.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev pravočasno, z vlogo z dne 31. 5. 2024, vložil zahtevek za revizijo. Uvodoma povzema naročnikovo obrazložitev izpodbijane odločitve in navaja, da je Državna revizijska komisija že v več odločitvah, s katerimi je odločala o zakonitosti naročnikove odločitve o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero naročniki pri sprejemu odločitve o zaključku postopka uživajo širok preudarek. Evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, navaja vlagatelj, da bi smel naročnik omenjeno odločitev sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov. Nasprotno, naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske Unije, zlasti načela enakopravne obravnave. Pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v konkretnem primeru predstavlja prvi odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik do roka za oddajo ponudb kadarkoli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o ustavitvi postopka v revizijskem postopku tako obsega zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu navedene odločitve ravnal v skladu s pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno. Kadar naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi upoštevaje določila 90. člena ZJN-3, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden (le) formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tej zvezi ne gre spregledati, da je v obravnavanem primeru pavšalno sklicevanje naročnika na sistemsko napako omogočilo, da so se konkurenčni ponudniki seznanili s ponudbo vlagatelja in bodo posledično lahko vlagatelju učinkoviteje konkurirali v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Od naročnika se sicer ne zahteva, da razloge za ustavitev postopka utemelji do potankosti, pričakuje pa se, da jih navede jasno ter določno do te mere, da je ponudnikom in Državni revizijski komisiji omogočena preverba zakonitosti le-teh. V konkretnem primeru zato ni mogoče prezreti, da je razlog za sprejem izpodbijane odločitve naveden (le) splošno in nedoločno, kar nadalje pomeni, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ne bo mogoče preveriti, ali so podane bistveno spremenjene okoliščine kot obligatorni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko naročnik za isti predmet javnega naročila izvede nov postopek javnega naročanja. Posledično gre ugotoviti, da (zgolj) sklicevanje naročnika na sistemsko napako ne zadošča. Navedeno pa pomeni, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil zgolj pavšalno, ni kršil le načela enakopravne obravnave ponudnikov, temveč tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo transparentnosti javnega naročanja, zaradi navedenega pa vlagatelju tudi ni zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Posledično vlagatelj predlaga, naj naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijano odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je z odločitvijo, št. 430-191/2024/27 (1541-04) z dne 11. 6. 2024, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi odločitve najprej navaja, da izpodbijana odločitev ni odločitev o zavrnitvi vseh ponudb po petem odstavku 90. člena ZJN-3, temveč je odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja po prvem odstavku 90. člena ZJN-3, saj je bila izdana pred potekom roka za oddajo ponudb. V nadaljevanju naročnik zatrjuje, da je bilo predmetno javno naročilo dne 10. 4. 2024 objavljeno na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. V objavi sta bila določena tako rok za oddajo ponudb (13. 5. 2024 do 10.00 ure) kot tudi rok za odpiranje ponudb (13. 5. 2024 ob 13.00 uri). Naročnik je po ugotovitvi napake v postavki 10 v ponudbenem predračunu za sklop 7 spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi omenjene spremembe pa je podaljšal tudi roka za oddajo ter odpiranje ponudb. Podaljšanje navedenih rokov, s katerim se je rok za oddajo ponudb prestavil na 22. 5. 2024 do 10.00 ure, rok za odpiranje ponudb pa na 22. 5. 2024 ob 13.00 uri, je bilo na portal javnih naročil posredovano dne 9. 5. 2024 ob 9.46 uri. Navedene spremembe rokov za oddajo ter odpiranje ponudb so bile na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije objavljene ter vidne dne 13. 5. 2024 ob 8.46 uri, te spremembe pa je naročnik že dne 9. 5. 2024 ustrezno vnesel tudi v sistem e-JN. Vlagatelj je dne 13. 5. 2024 ob 9.25 uri oddal ponudbo. Istega dne ob 10.00 uri, torej na prvotno objavljeni rok za oddajo in odpiranje ponudb, se je v sistemu e-JN avtomatsko zaprla možnost oddaje ponudb, posledično pa je bila ostalim ponudnikom – kljub podaljšanju rokov za oddajo in odpiranje ponudb (tudi) v sistemu e-JN – oddaja ponudb onemogočena. Dalje se je dne 13. 5. 2024 ob 13.00 uri v sistemu e-JN izvedlo avtomatsko odpiranje ponudb, pri čemer je do 13. 5. 2024 do 10.00 ure ponudbo oddal zgolj vlagatelj. Naročnik je dne 13. 5. 2024, takoj po seznanitvi z odpiranjem ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, nemudoma pristopil k ugotavljanju razlogov za izvedeno odpiranje ponudb. Ugotovljeno je bilo, da je dne 13. 5. 2024 (na prvotni rok za odpiranje ponudb) v sistemu e-JN prišlo do sistemske napake in se je s strani sistema e-JN izvedel preklic spremembe rokov za oddajo ter odpiranje ponudb. Ker se je posledično odpiranje ponudb izvedlo pred potekom rokov za oddajo ter odpiranje ponudb in ob dejstvu, da je bila ostalim potencialnim ponudnikom onemogočena oddaja ponudb do poteka roka za njihovo oddajo (tj. dne 22. 5. 2024 do 10.00 ure), je naročnik skladno s prvim odstavkom 90. člena ZJN-3 postopek oddaje predmetnega javnega naročila ustavil. Glede na navedeno se naročnik ne more strinjati z navedbo vlagatelja, da so razlogi za ustavitev postopka pavšalni in ne obstojijo oziroma so navidezni. Ob dejstvu, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi prvega odstavka 90. člena ZJN-3, je v primeru ponovitve postopka oddaje javnega naročila nerelevantno vprašanje obstoja bistveno spremenjenih okoliščin iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Nadalje gre v zvezi z vlagateljevimi očitki o kršitvi načel enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanju konkurence med njimi pojasniti še, da so morali ponudniki v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naložiti zgolj izpolnjen obrazec »Povzetek ponudbenega predračuna« (Priloga št. 3.2) v .pdf datoteki, posledično pa je bil tudi v okviru odpiranja ponudb dostopen in viden samo ta obrazec. Ker je bilo treba v navedeni obrazec vpisati zgolj skupne okvirne vrednosti z in brez DDV za posamezen sklop, v konkretnem primeru pa je bilo merilo – poleg cene, ki je bila ovrednotena s 35 točkami od 100 točk – tudi energijska učinkovitost, ki je bila ovrednotena s 65 točkami od 100 točk, podatek o skupni okvirni ponudbeni vrednosti za posamezen sklop sam po sebi ne predstavlja podatka, na podlagi katerega bi lahko potencialni ponudniki sklepali, na katero mesto bi se po merilu za posamezen sklop uvrstili s svojo ponudbo. Pri sprejemu izpodbijane odločitve je torej naročnik v celoti ravnal v skladu z določbami prvega odstavka 90. člena ZJN-3, izpodbijana odločitev pa temelji na razlogu, ki je enak do vseh ponudnikov. Ne glede na dejstvo, da podlaga za sprejem izpodbijane odločitve ni peti odstavek 90. člena ZJN-3, pa gre dodati še, da je izpodbijana odločitev obrazložena tudi v obsegu petega odstavka 90. člena ZJN-3 (zavrnitev vseh ponudb). Ob upoštevanju vsega navedenega zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12. 6. 2024 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Dne 14. 6. 2024 je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dodatno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

Vlagatelj se je pravočasno, z vlogo z dne 17. 6. 2024, opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in vseh očitkih ter dokazih iz zahtevka za revizijo, poleg tega pa se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. V vlogi vlagatelj navaja, da dejstvo, da je naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb, potencialnim ponudnikom ni bilo znano in vsi, ki so želeli oddati ponudbo, so jo oddali. V tej zvezi vlagatelj dodaja, da je oddal ponudbo v sklopih 1, 2, 3 in 4, naročnik pa je ugotovil napako v sklopu 7. Po zatrjevanju vlagatelja cena res predstavlja samo 35 % merila za izbiro, vendar navedeno pomeni, da so ponudniki zelo omejeni v izboru pnevmatik, s katerimi lahko sestavijo konkurenčno ponudbo. Glede na izkušnje iz prejšnjih sezon so v sklopih 1-4 prav vsi ponudniki izbrali pnevmatike v razredu »A« za oprijem na mokri podlagi, kar je 40 % vrednosti končne ocene. Ob odkritju cene – in upoštevaje prodajni asortima vlagatelja ter ponudbo na trgu – lahko zato konkurenca dobro predvidi, katere pnevmatike v konkretnem primeru ponuja vlagatelj, zato odkritje cene vlagatelja postavlja v neenakopraven položaj.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 28. 6. 2024 skrbnika portala javnih naročil, Javno podjetje Uradni list RS, d.o.o., Dunajska cesta 167, Ljubljana, zaprosila za posredovanje podatka o tem, ob kateri uri je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, ki se nanaša na podaljšanje roka za oddajo ponudb. Dne 2. 7. 2024 je Državna revizijska komisija prejela odgovor lastnika portala javnih naročil, tj. Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 19a, Ljubljana, o uri objave navedenega popravka, ki ga je z dopisom z dne 9. 7. 2024 posredovala v seznanitev in opredelitev vlagatelju ter naročniku.

Naročnik se do posredovanega pojasnila ni opredelil, vlagatelj pa se je do pojasnila opredelil pravočasno, z vlogo z dne 12. 7. 2024. V vlogi vlagatelj uvodoma povzema vsebino posredovanega pojasnila in navaja, da je to, da je bil obravnavani popravek objavljen dne 13. 5. 2024 ob 8.55 uri, nerelevantno, saj je bil rok za oddajo ponudb ob 10.00 uri, odpiranje ponudb pa se je izvedlo dne 13. 5. 2024 ob 13.00 uri, kar pomeni, da so roki ostali nespremenjeni. Dne 14. 5. 2024 je bil objavljen popravek obrazca predračuna, kar pa nadalje pomeni, da je bil popravek objavljen šele dan po odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil, vključno z obvestilom o predmetnem javnem naročilu, št. objave JN002301/2024-Eue16/01, in obvestilom o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, poleg navedenega pa tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pojasnilo Ministrstva za javno upravo, št. 430-1/2024-3130-60 z dne 2. 7. 2024, izpodbijano odločitev naročnika in ponudbo vlagatelja. Po pregledu navedene dokumentacije in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 ter dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je odločil, da se obravnavani postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, in, nadalje, ali je sprejeta odločitev (zadostno) obrazložena in utemeljena na dejanskih ter konkretiziranih razlogih, ali pa so razlogi zanjo neobstoječi (navidezni) in navedeni zgolj pavšalno.

V tej zvezi Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da se postopek oddaje javnega naročila lahko zaključi na različne načine. Izbira najugodnejšega ponudnika ni edina možnost, ki jo ima na voljo naročnik, saj se lahko postopek oddaje javnega naročila zaradi različnih razlogov konča tudi brez izbire najugodnejšega ponudnika oziroma dodelitve naročila in posledično brez sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-88/2018, 018-203/2018, 018-57/2019, 018-11/2019, 018-34/2020, 018-53/2020, 018-108/2021 in 018-71/2022), ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč predvideva tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov (gre za primere, ko naročnik po pregledu in ocenjevanju vseh ponudb ugotovi, da ni prejel nobene dopustne ponudbe, zaradi česar jih zavrne) bodisi na strani naročnika (gre za primere, ko naročnik pred potekom roka za oddajo ponudb ustavi postopek, ali za primere, ko po poteku roka za oddajo ponudb te zavrne zaradi razlogov na njegovi strani oziroma določenih objektivnih okoliščin).

Sprejem odločitve o zaključku postopka oziroma odločitve o oddaji ali neoddaji javnega naročila ureja 90. člen ZJN-3, ki za različne primere določa (tudi) različne obvezne vsebine obrazložitve odločitev, s katerimi naročnik ponudnike obvesti o izidu postopka. V primeru, kadar naročnik izbere najugodnejšega ponudnika in mu dodeli javno naročilo, ali v primeru, ko po pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da so vse ponudbe nedopustne, zaradi česar jih zavrne, mora odločitev v skladu z drugim in tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 vsebovati (zlasti) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter – v primeru dodelitve naročila – značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, kar vključuje (predvsem) natančen prikaz postopka ocenjevanja ponudb na podlagi vnaprej določenih meril.

Položaje, ko se naročnik po prejemu in odpiranju ponudb odloči, da naročila zaradi objektivnih okoliščin ali razlogov na njegovi strani ne bo oddal, ureja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. V tem primeru mora ponudnike obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek; če izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev tudi objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije.

Primere, ko naročnik zaradi razlogov na njegovi strani ali zaradi določenih objektivnih okoliščin na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 zavrne vse prejete ponudbe, je Državna revizijska komisija že večkrat obravnavala (prim. npr. zgoraj navedene odločitve Državne revizijske komisije). Pri tem je tudi večkrat opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (prim. zadevi C-27/98, točke 23, 25 in 33, ter C-244/02, točka 29). Nadalje je Sodišče Evropske unije v zadevi C-440/13 pojasnilo, da naročnik ne more biti zavezan, da zaključi začet postopek za oddajo javnega naročila in da naročilo odda, celo v primeru, če na koncu postopka za oddajo naročila ostane le en ponudnik, ki bi bil sposoben naročilo izvršiti, saj lahko obrazložitev odločitve o razveljavitvi temelji tudi na razlogih, ki so z vidika javnega interesa povezani zlasti s presojo smotrnosti, spremembo gospodarskega konteksta ali nezadostno konkurenco. Dejansko direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem odločitve o preklicu javnega naročila. Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika (zadeva C-244/02, točka 36). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme tako vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, če je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave.

V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbijano odločitev na več mestih označi kot »odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, pri tem pa se (tako glede predpostavk za sprejem navedene odločitve kot tudi glede zahtev v zvezi z obrazloženostjo slednje) sklicuje na ustaljeno prakso Sodišča Evropske unije in Državne revizijske komisije v zvezi z zavrnitvijo vseh ponudb, kot je ta urejena v petem odstavku 90. člena ZJN-3. Vendar v dani zadevi po presoji Državne revizijske komisije ne gre za zavrnitev ponudb po petem odstavku 90. člena ZJN-3, ko bi torej naročnik vse prejete ponudbe zaradi razlogov na svoji strani zavrnil po poteku roka za oddajo ponudb, temveč gre za primer ustavitve postopka oddaje javnega naročila pred potekom roka za oddajo ponudb.

Glede roka za oddajo ponudb je naročnik v obravnavanem primeru v »Navodilu za izdelavo ponudbe« (kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), poglavju »4 Rok in način predložitve ponudbe«, v četrtem odstavku točke »4.1 Predložitev ponudbe v sistemu e-JN« določil:

»Ponudba se šteje za pravočasno oddano, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN https://ejn.gov.si/eJN2 do roka za oddajo ponudb, navedenega v objavi javnega naročila na portalu javnih naročil./…/«.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu (ki ga je uporabil kot sredstvo za objavo predmetnega javnega naročila) rok za oddajo ponudb določil na dne 13. 5. 2024 do 10.00 ure, rok za odpiranje ponudb pa na dne 13. 5. 2024 ob 13.00 uri, o tem pa se je z vpogledom v obvestilo o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil (točki »B.6 Roki« in »B.7 Način odpiranja ponudb« navedenega obvestila, št. objave JN002301/2024-Eue16/01) prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Med strankama pa je sporno, ali je naročnik rok za oddajo ponudb (posledično pa tudi rok za odpiranje ponudb) podaljšal in so bili z dejstvom podaljšanja roka seznanjeni tudi potencialni ponudniki ali ne.

V tej zvezi Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da se v odprtem postopku, kakršen je konkretni, rok za predložitev ponudb (načeloma) določi v obvestilu o javnem naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (smiselno prim. prvi odstavek 88. člena ZJN-3 v povezavi s 56. členom ZJN-3), tako obvestilo o javnem naročilu kot dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa se objavita na portalu javnih naročil (3. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 52. člena ZJN-3 in prvi odstavek 67. člena ZJN-3).

Portal javnih naročil je v skladu z 28. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo ne le obvestila o javnem naročilu in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa tudi vsa druga obvestila in dokumentacijo, za katera ZJN-3 določa objavo na portalu javnih naročil. Tako mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZJN-3 na portalu javnih naročil objaviti vsa obvestila iz prvega odstavka navedenega člena ZJN-3, poleg dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa tudi vse informacije, ki se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo te dokumentacije (smiselno prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Nenazadnje mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti tudi odločitve iz 90. člena ZJN-3, s katerimi se (bodisi z izbiro bodisi brez izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe) zaključi postopek oddaje javnega naročila. Objava omenjenih odločitev na portalu javnih naročil je pri tem posebnega pomena – z objavo odločitve o zaključku postopka na portalu javnih naročil se namreč navedena odločitev šteje za vročeno (deseti odstavek 90. člena ZJN-3).

Iz predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da se na portalu javnih naročil objavljajo vse relevantne informacije o javnih naročilih, na ta način pa se zainteresiranim gospodarskim subjektom zagotovi tudi možnost, da se s temi informacijami seznanijo. Nenazadnje pa se z objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil (ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije) uresničuje tudi načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3, ki zahteva, da so postopki javnega naročanja po ZJN-3 javni.

V nasprotju s portalom javnih naročil, ki je namenjen javni objavi, s tem pa (med drugim) seznanitvi zainteresiranih gospodarskih subjektov z vsemi relevantnimi informacijami glede javnih naročil, je sistem e-JN – kot to izhaja že iz navedb naročnika, ki jih vlagatelj ne prereka in jih je zato potrebno šteti za nesporne – eden izmed informacijskih sistemov, ki se v skladu s 37. členom ZJN-3 uporabljajo za elektronsko komuniciranje, zlasti elektronsko oddajo ponudb.

Medtem ko mora torej naročnik v skladu z ZJN-3 rok za predložitev (oddajo) ponudb (v okviru obvestila o javnem naročilu ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) objaviti na portalu javnih naročil, ZJN-3 obveznosti objave navedenega roka na e-JN naročniku ne nalaga.

Za razrešitev spornega vprašanja o tem, ali je naročnik v konkretnem primeru rok za oddajo ponudb podaljšal, zato ni pomembno, ali je bil novo določeni rok za oddajo ponudb objavljen oziroma vnesen v sistem e-JN, temveč je pomembno (le), ali je bil novo določeni rok objavljen na portalu javnih naročil. Posledično Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala naročnikovih navedb o tem, da naj bi naročnik spremembe rokov za oddajo in odpiranje ponudb vnesel (tudi) v sistem e-JN in kdaj naj bi to storil, kot tudi ne navedb o tem, da naj bi sistem e-JN ustrezno vnesene spremembe rokov zaradi sistemske napake kasneje sam preklical, saj te navedbe za sprejem odločitve v dani zadevi niso pomembne. Iz istega razloga Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala naročnikovih navedb o tem, kdaj naj bi naročnik zahtevo za spremembo navedenih rokov posredoval na portal javnih naročil in Uradni list Evropske unije, saj za sprejem odločitve ni pomembno, kdaj je bila sprememba rokov zahtevana, pač pa (le), kdaj je bila sprememba rokov javno objavljena, da so se s spremenjenimi roki lahko seznanili tudi zainteresirani gospodarski subjekti. Ker se Državna revizijska komisija do izpostavljenih navedb po vsebini ni opredeljevala, tudi ni izvedla dokaza z vpogledom v izpis dnevnika dogodkov v sistemu e-JN za predmetno javno naročilo, ki ga je za ugotavljanje utemeljenosti teh navedb predlagal naročnik. Dalje se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do vlagateljeve navedbe o tem, da se ponudba vlagatelja nanaša na sklope 1, 2, 3 in 4, naročnik pa je ugotovil napako v sklopu 7 (podana v vlogi z dne 17. 6. 2024), kot tudi ne do vlagateljeve navedbe o tem, da je bil popravek obrazca predračuna objavljen šele po odpiranju ponudb (podana v vlogi z dne 12. 7. 2024). Izpostavljenih navedb namreč vlagatelj ni podal v zahtevku za revizijo, pač pa (prvič) šele v kasnejših vlogah, vloženih v revizijskem postopku, pri tem pa ni pojasnil, kaj šele dokazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku (smiselno prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).

V zvezi z razrešitvijo spornega vprašanja glede (ne)podaljšanja rokov za oddajo in odpiranje ponudb je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dosje predmetnega javnega naročila, ki je objavljen na portalu javnih naročil. Iz dosjeja predmetnega javnega naročila izhaja, da je bilo dne 13. 5. 2024 v zvezi s predmetnim javnim naročilom na portalu javnih naročil pod št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02 objavljeno obvestilo o popravku (prim. v tej zvezi 6. točko prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 52. člena ZJN-3 ter 60. člen ZJN-3). Iz obvestila o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, je iz razdelka »P Popravek« razvidno, da se z navedenim popravkom spreminja razpisna dokumentacija oziroma dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim (tudi) v delu roka za prejem ponudb in datuma odpiranja ponudb, ki se podaljšata. Pregled točk »B.6 Roki« in »B.7 Način odpiranja ponudb« navedenega obvestila o popravku nadalje pokaže, da se (novi) rok za prejem ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila določi na dne 22. 5. 2024 do 10.00 ure, (novi) rok za odpiranje ponudb pa se določi na dne 22. 5. 2024 ob 13.00 uri. Iz obvestila o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, je poleg navedenega razvidno še, da je bil popravek z opisano vsebino dne 13. 5. 2024 objavljen tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Ob upoštevanju ugotovitve, da je bilo obvestilo o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, ki se nanaša na spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu rokov za prejem in odpiranje ponudb, na portalu javnih naročil objavljeno dne 13. 5. 2024, tega dne pa bi se morala (glede na podatke iz obvestila o predmetnem javnem naročilu) izteči tudi (prvotno določena) roka za prejem in odpiranje ponudb, je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN pridobila pojasnilo lastnika portala javnih naročil, tj. Ministrstva za javno upravo, o uri objave navedenega obvestila o popravku na portalu javnih naročil. Iz pojasnila Ministrstva za javno upravo, št. 430-1/2024-3130-60 z dne 2. 7. 2024, ki ga je Državna revizijska komisija posredovala v seznanitev in opredelitev tudi strankama postopka, je razvidno, da je bilo obvestilo o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, na portalu javnih naročil objavljeno dne 13. 5. 2024 ob 8.46 uri, kot to pravilno navaja tudi naročnik.

Državna revizijska komisija se ne more strinjati z navedbo vlagatelja iz vloge z dne 12. 7. 2024, da je dejstvo, da je bil navedeni popravek na portalu javnih naročil objavljen dne 13. 5. 2024 ob 8.55 uri (pravilno: ob 8.46 uri; op. Državne revizijske komisije), irelevantno. Nasprotno, glede na ugotovitev, da bi se prvotno določeni rok za oddajo ponudb moral izteči dne 13. 5. 2024 ob 10.00 uri, je dejstvo, da je bil navedeni popravek v zvezi z določitvijo novega (kasnejšega) roka za oddajo ponudb na portalu javnih naročil objavljen dne 13. 5. 2024 ob 8.46 uri, torej pred iztekom prvotno določenega roka za oddajo ponudb, bistvenega pomena za ugotovitev, da je bil rok za oddajo ponudb z navedenim popravkom podaljšan. Ker je bil navedeni popravek, ki se je nanašal na podaljšanje roka za oddajo ponudb, objavljen na portalu javnih naročil, na portalu javnih naročil pa se, kot že pojasnjeno, z namenom seznanitve potencialnih ponudnikov in zagotavljanja transparentnosti javnega naročanja javno objavljajo vse relevantne informacije o javnih naročilih, nadalje ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi iz vloge z dne 17. 6. 2024 o tem, da dejstvo, da je naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb, potencialnim ponudnikom ni bilo znano. Z javno objavo obvestila o popravku, št. objave JN002301/2024-EUe16/01-P02, pred iztekom (prvotno določenega) roka za oddajo ponudb je bila namreč vsem potencialnim ponudnikom zagotovljena možnost, da se (pravočasno) seznanijo z novo določenim (podaljšanim) rokom za oddajo ponudb, ali so potencialni ponudniki to možnost tudi izkoristili, pa za sprejem odločitve v dani zadevi ne more biti odločilnega pomena. Nenazadnje ne gre spregledati, da je treba v skladu z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 novo določeni rok za oddajo ponudb šteti za spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na spremembe navedene dokumentacije pa morajo potencialni ponudniki z dolžno skrbnostjo paziti sami.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil z objavo obvestila o popravku, št. JN002301/2024-EUe16/01-P02, rok za oddajo ponudb podaljšan na dne 22. 5. 2024 do 10.00 ure, rok za odpiranje ponudb pa na dne 22. 5. 2024 ob 13.00 uri. Nobenega dvoma ni zato, da je izpodbijana odločitev o zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bila na portalu javnih naročil objavljena dne 21. 5. 2024, torej pred potekom roka za oddajo ponudb, odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3.

Prvi odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik do roka za oddajo ponudb kadarkoli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem.

Iz navedene določbe prvega odstavka 90. člena ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila ustavi kadarkoli. Državna revizijska komisija je v tej zvezi že zapisala, da ZJN-3 ob tem ne določa nobenih posebnih zahtev oziroma ne določa nobenih posebnih omejitev, zato izraz »kadarkoli« napotuje na sklepanje, da naročnik za zaustavitev postopka pred potekom roka za prejem ponudb ne potrebuje posebnih razlogov (gl. odločitev v zadevi, št. 018-71/2022). Iz določbe prvega odstavka 90. člena ZJN-3 pa dalje izhaja tudi, da je edina obveznost naročnika v tem primeru objava odločitve o ustavitvi postopka na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije (določba, da mora naročnik ponudbe neodprte vrniti pošiljateljem, je po vzpostavitvi obvezne uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb omejena le še na primere iz drugega odstavka 37. člena ZJN-3). Načelo transparentnosti javnega naročanja, ki zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da se javnost postopkov javnega naročanja zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije (6. člen ZJN-3), je torej v primeru ustavitve postopka konkretizirano izključno z zahtevo, da naročnik odločitev o ustavitvi postopka ustrezno objavi. Drugih obveznosti glede vsebine odločitve oziroma glede navedbe razlogov za odločitev, ki so sicer vsebovane v tretjem in petem odstavku 90. člena ZJN-3 za primere zavrnitve ponudb kot nedopustnih, izbire najugodnejšega ponudnika in zavrnitve vseh ponudb zaradi razlogov na strani naročnika, ZJN-3 v prvem odstavku 90. člena ne določa. Ob upoštevanju dejstva, da prvi odstavek 90. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da lahko pred potekom roka za oddajo ponudb »kadarkoli«, torej tudi brez posebnih razlogov, ustavi postopek oddaje javnega naročila, in ob upoštevanju dejstva, da v tem primeru zakon zahteva le ustrezno objavo odločitve, naročniku izven teh pravil v primeru ustavitve postopka ni mogoče nalagati drugih obveznosti, ki v zakonu niso predvidene. Ker je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ustavil postopek pred potekom roka za predložitev ponudb, odločitev o ustavitvi postopka pa je tudi objavil na portalu javnih naročil (dejstva, da naročnik odločitve o ustavitvi postopka ni ustrezno objavil oziroma da je ni objavil na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer sploh ne zatrjuje), mu ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-3.

Navedeno pomeni, da vlagatelj, ki v konkretnem primeru izpodbija odločitev o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, glede na določbe ZJN-3 ne more uspeti z navedbami, da je izpodbijana odločitev neobrazložena, posledično pa tudi ne z navedbami, da je razlog za izpodbijano odločitev navidezen (navedbe o neobrazloženosti izpodbijane odločitve in navedbe o navideznosti razloga za izpodbijano odločitev si sicer med seboj nasprotujejo).

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev v konkretnem primeru obrazložil, četudi tega ni bil dolžan storiti. Pregled izpodbijane odločitve namreč pokaže, da je v obrazložitvi slednje (med drugim) navedel:

»/…/

Naročnik je preko obrazca EU16 dne 9. 5. 2024 posredoval v objavo spremembo naslednjih datumov:
- datum za oddajo ponudb se iz datuma 13. 5. 2024 do 10.00 ure prestavi na datum 22. 5. 2024 do 10.00 ure in
- datum odpiranja ponudb se iz datuma 13. 5. 2024 ob 13.00 uri prestavi na datum 22. 5. 2024 ob 13.00 uri.

Vsi zgoraj navedeni spremenjeni datumi so bili objavljeni na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.

Navedene spremembe datumov so bile s strani naročnika dne 9. 5. 2024 vnešene tudi v sistem e-JN, /…/. Dne 13. 5. 2024 (na prvotni datum odpiranja ponudb) je v sistemu e-JN prišlo do sistemske napake in se je s strani sistema e-JN izvedel preklic spremembe javnega naročila, /…/. Glede na navedeno, se je izvedlo odpiranje ponudb na prvotni datum, in sicer 13. 5. 2024 ob 13. uri. /.../.

Glede na navedeno neskladje v sistemu e-JN glede na Portal javnih naročil in Uradni list EU, ki je posledica sistemske napake v sistemu e-JN ter skladno s prvim odstavkom 90. člena ZJN-3, ki pravi: »Naročnik lahko do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila«, naročnik ustavlja postopek predmetnega javnega naročila. /…/«.

Iz citiranega dela obrazložitve odločitve o ustavitvi postopka je po presoji Državne revizijske komisije jasno razvidno, da je v konkretnem primeru razlog za ustavitev postopka neskladje glede datumov (rokov) za oddajo ter odpiranje ponudb, kot ti izhajajo iz portala javnih naročil na eni strani in sistema e-JN na drugi strani. Ta razlog po oceni Državne revizijske komisije ni naveden nedoločno in splošno, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč je konkretiziran do tolikšne mere, da so se lahko zainteresirani gospodarski subjekti v obravnavanem primeru seznanili z utemeljitvijo odločitve, preverili njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi v postopku pravnega varstva izpodbijali njeno zakonitost (kar je vlagatelj nenazadnje tudi storil).

Dalje navedeni razlog po presoji Državne revizijske komisije tudi ni navidezen, kot to izhaja iz navedb vlagatelja. Državna revizijska komisije je namreč že ugotovila, da je naročnik na portalu javnih naročil rok za oddajo ponudb podaljšal na dne 22. 5. 2024 do 10.00 ure, rok za odpiranje ponudb pa na dne 22. 5. 2024 ob 13.00 uri, kakor je to naročnik sam pojasnil tudi v izpodbijani odločitvi. Ker ob navedenem med strankama ni sporno, da se je v sistemu e-JN v zvezi s predmetnim javnim naročilom dne 13. 5. 2024 ob 13.00 uri (tj. na prvotno določeni rok) izvedlo odpiranje ponudb, gre ugotoviti, da je razlog glede neskladja med roki za oddajo ter odpiranje ponudb, kot ti izhajajo iz portala javnih naročil na eni strani in sistema e-JN na drugi strani, dejanski in obstoječ.

Ker torej vlagateljevim navedbam glede neobrazloženosti izpodbijane odločitve in navideznosti razloga zanjo ni mogoče pritrditi, tudi ni mogoče slediti njegovim očitkom o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ter načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki jih vlagatelj s temi navedbami utemeljuje.

Tudi sicer gre pojasniti, da se načelo transparentnosti javnega naročanja v skladu s 6. členom ZJN-3 zagotavlja z objavami na portalu javnih naročil, tj. prav na portalu, na katerem je naročnik v konkretnem primeru objavil obvestilo o popravku glede podaljšanja rokov za oddajo ter odpiranje ponudb.

Dalje vlagatelj naročniku očita kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Izpostavljeno načelo pa v prvi vrsti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, posledično pa se zato že po naravi stvari posamezen ponudnik v postopku pravnega varstva ne more uspešno sklicevati na njegovo kršitev (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-010/2019, 018-179/2019, 018-034/2020).

Nenazadnje pa vlagatelj naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela zagotavljanja konkurence med njimi (5. člen ZJN-3). Vendar gre v tej zvezi ugotoviti, da je naročnik v konkretnem primeru – četudi tega ni bil dolžan storiti – izpodbijano odločitev o ustavitvi postopka obrazložil z jasnim in konkretiziranim razlogom, ki ni navidezen in učinkuje do vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov enako. Četudi Državna revizijska komisija lahko razume vlagateljeve pomisleke glede razkritja cen, pa gre v tej zvezi vendarle dodati, da so morali ponudniki v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naložiti (zgolj) izpolnjen obrazec »Povzetek ponudbenega predračuna« (Priloga št. 3.2) v .pdf datoteki, posledično pa je bil tudi v okviru odpiranja ponudb dostopen in viden samo ta obrazec. Ker je bilo treba v navedeni obrazec vpisati (le) skupne okvirne vrednosti z in brez DDV za posamezen sklop, v konkretnem primeru pa je bilo merilo – poleg cene, ki je bila ovrednotena s 35 točkami od 100 točk – tudi energijska učinkovitost, ki je bila ovrednotena s 65 točkami od 100 točk, podatek o skupni okvirni ponudbeni vrednosti za posamezen sklop, kot pravilno navaja že naročnik, sam po sebi ne predstavlja podatka, na podlagi katerega bi lahko potencialni ponudniki sklepali, na katero mesto bi se po merilu za posamezen sklop uvrstili s svojo ponudbo.

Četudi Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam o kršitvi načel enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med njimi ne more slediti že zaradi navedenega, pri tem dodaja še, da je prav nasprotno, kot zatrjuje vlagatelj: ob ugotovitvi, da je bil rok za oddajo ponudb v obravnavanem primeru podaljšan in so se potencialni ponudniki lahko zanesli na to, da se navedeni rok izteče šele 22. 5. 2024 ob 10.00 uri, in ob upoštevanju (med strankama nespornega) dejstva, da potencialni ponudniki od 13. 5. 2024 pa vse do izteka roka za oddajo ponudb (dne 22. 5. 2024 ob 10.00 uri) niso več mogli oddati ponudb, bi šlo za kršitev načel enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med njimi ravno v primeru, ko bi naročnik ravnal v skladu s stališčem vlagatelja ter bi slednjega štel kot edinega ponudnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru z zatrjevanimi očitki v zvezi s sprejemom odločitve o ustavitvi postopka ni uspel, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v obravnavani zadevi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.







Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- naročniku,
- RS MJU.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran