018-157/2023 Center urbane kulture Kino Šiška

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Prodaja vstopnic« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Programski atelje A&Z, d. o. o., Cesta na Brdo 17, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Štraus Kunaver, Jarc, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Center urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 5. 1. 2024

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev, da se ne odda naročilo male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.000 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti (objava obvestila o naročila male vrednosti 6. 11. 2023 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007290/2023-W01) z dokumentom »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023, ki je bil objavljen 24. 11. 2023 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007290/2023-ODL01, obvestil sodelujoča ponudnika, da ne odda naročila male vrednosti, saj »[p]onudbi obeh ponudnikov se štejeta za nedopustni, saj ne ustrezata zahtevam in potrebam naročnika. Naročnik bo dopolnil specifikacije predmeta javnega naročila in pripravil novo razpisno dokumentacijo, upoštevajoč pomanjkljivosti in razloge, ki so pripeljali do neoddaje javnega naročila«.

Vlagatelj je brez pooblaščenca 28. 11. 2023 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 11. 2023 in predlagal, da »naročnik ponovno pregleda in oceni vlagateljevo ponudbo ter poda podrobno obrazložitev o razlogih za morebitno zavrnitev. V primeru, da naročnik ne more utemeljiti zavrnitve ponudbe, naj se ponovno oceni dopustnost ponudbe in se sklene pogodba z vlagateljem«. Vlagatelj je navedel, da naročnik v nasprotju z načeloma transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov ni konkretno obrazložil, zakaj ponudbi nista dopustni, sicer pa je predložil ponudbo, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve, določene v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je navedel, da sumi, da je naročnik sprejel izpodbijano odločitev, ker za naročilo male vrednosti ni bil izbran preferenčni ponudnik, zato se boji, da bo naročnik v prihodnje oblikoval pogoje tako, da bo neupravičeno favoriziral določenega ponudnika. Vlagatelj je tudi navedel, da ga naročnik ni prek elektronskih naslovov, pošte ali telefona obvestil o sprejeti odločitvi, zaradi česar sumi, da je računal na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dokumentom z dne 8. 12. 2023, ki ga je vložil 8. 12. 2023 na portalu eRevizija, zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik je navedel, da:
– je odločitev, da ne odda naročila male vrednosti, objavil na zakonsko skladen način z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev na portalu javnih naročil, kot to določa deseti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
– je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno navedel, da so ponudniki dolžni spremljati objave odločitev na portalu javnih naročil,
– komunikacija s ponudniki v zvezi z oddajo naročila male vrednosti poteka izključno prek portala javnih naročil skladno s 37. členom ZJN-3,
– je med preveritvijo ponudb ugotovil pomanjkljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, zato jih bo v novem postopku dopolnil,
– dopolnitev tehničnih specifikacij izhaja iz trenutnih potreb izvajanja sistema prodaje vstopnic (spletna prodaja in prodaja v tujini) in »iz naslova javnega naročila prodaje vstopnic, ki ga je naročnik izvedel že leta 2015«,
– se je na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 odločil, da ne bo pozval na dopolnitev ponudb,
– ponudnik mora zagotoviti prodajo vstopnic tudi na drugih prodajnih mestih po Sloveniji in na fizičnih lokacijah v vseh sosednjih državah,
– se vrednost stroška obdelave nakupa ali drugega stroška, zaračunanega kupcu, izvzame pri nakupu na prodajnem mestu naročnika,
– pri prodaji vstopnic prek spleta in/ali mobilne aplikacije mora ponudnik zagotoviti prodajo vstopnic prek lastne spletne strani.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 12. 2023, ki jo je po pooblaščencu vložil 13. 12. 2023 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov.

Naročnik je 18. 12. 2023 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, med drugim tudi vlagateljevo vlogo z dne 12. 12. 2023.

Naročnik sprejme odločitev v zvezi z oddajo naročila male vrednosti skladno z 90. členom ZJN-3 in o njej skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 obvesti ponudnike tako, da podpisano odločitev objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev v zvezi z oddajo naročila male vrednosti je skladno s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN pet delovnih dni od prejema te odločitve. Iz tega je razvidno, da ponudnik odločitev v zvezi z oddajo naročila male vrednosti prejme v smislu petega odstavka 25. člena ZPVPJN s trenutkom, ko je objavljena na portalu javnih naročil.

Dokument »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023, s katerim je naročnik sporočil svojo odločitev v zvezi z naročilom male vrednosti, je bil objavljen 24. 11. 2023 na portalu javnih naročil, vlagatelj pa je 28. 11. 2023 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN ter ob upoštevanju, da je bil 25. 11. 2023 sobota, 26. 11. 2023 pa nedelja, ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo drugi delovni dan po objavi dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023 na portalu javnih naročil in torej v roku iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, zato je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Na vlagateljev položaj ne v postopku oddaje naročila male vrednosti ne pravnega varstva tako v ničemer ne vpliva in ne bi vplivalo ugotavljanje, ali je naročnikova opustitev obveščanja ponudnikov o sprejeti odločitvi prek elektronske pošte, pošte ali telefona, ki jo zatrjuje vlagatelj, kršitev ZJN-3, saj to ne bi imelo nobenega vpliva na ugotovitev, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno. Ugotavljanje očitane kršitve bi torej imelo le »teoretičen pomen«, čemur postopek pravnega varstva ni namenjen (prim. prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v elementu »škoda« pri izkazovanju aktivne legitimacije). Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je naročnik opustil kakšno obveznost pri obveščanju vlagatelja o sprejeti odločitvi. Ker so izpolnjene tudi druge (postopkovne, procesne) predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejela zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo.

Vlagatelj se skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, pri čemer skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN posreduje to opredelitev Državni revizijski komisiji in naročniku.

Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji zaradi izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, se med njo nahaja tudi vlagateljeva vloga z dne 12. 12. 2023, pri čemer je s portala eRevizija razvidno, da jo je vlagatelj poslal 13. 12. 2023 prek portala eRevizija le naročniku, ne pa tudi Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo neposredno od vlagatelja sicer ni prejela opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj tako glede na zahtevo iz druge povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN ni upošteval, kdo vse sta naslovnika opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer je treba dodati, da se je Državna revizijska komisija seznanila z vlogo z dne 12. 12. 2023 šele 18. 12. 2023, ko ji je naročnik prek portala eRevizija posredoval dokumentacijo na podlagi prvega ostavka 29. člena ZPVPJN. To pa je po poteku roka treh delovnih dni iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Če bi zato Državna revizijska komisija morala upoštevati, da je vloga z dne 12. 12. 2023 v delu, ki se nanaša na opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vložena po poteku zakonsko določenega roka, torej nepravočasno, je treba dodati, da to ne bi vplivalo na vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva, saj opredelitev ne dodaja nič bistvenega, kar bi vplivalo na odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je namreč v zahtevek za revizijo, ki ga je vložil sam brez pooblaščenca, vključil vse, kar je bistveno za odločanje o njem.

Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik ni oddal naročila male vrednosti in vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo po seznanitvi s to naročnikovo odločitvijo. Ker naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 obrazloži odločitev (tudi tisto iz postopka naročila male vrednosti) v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, v 90. členu ZJN-3 pa ni določeno, da bi lahko naročnik naknadno na ponudnikov poziv dopolnil obrazložitev sprejete odločitve v postopku naročila male vrednosti, saj naročnik lahko pripravi dopolnjeno, drugačno, novo, spremenjeno ipd. obrazložitev le z izdajo novega dokumenta, s katerim sporoči svojo odločitev v postopku naročila male vrednosti, prav tako pa naročnik lahko sporoči drug(ačn)o odločitev od že sprejete le z izdajo novega dokumenta (prim. tudi šesti odstavek 90. člena ZJN-3), je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog iz zahtevka za revizijo upoštevala kot predlog za razveljavitev naročnikove odločitve, da se ne odda naročilo male vrednosti.

Vlagatelj je očital naročniku, da ni obrazložil sprejete odločitve.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne more uspešno izpodbijati bodočih naročnikovih ravnanj v nekem drugem, celo le hipotetičnem postopku javnega naročanja, ker je zahtevek za revizijo namenjen zagotavljanju pravnega varstva v obstoječem postopku javnega naročanja (gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, 3. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-3 ne določa, da mora naročnik po poteku roka za prejem ponudb, ko je že prejel ponudbe, oddati naročilo male vrednosti v izvedbo in torej izbrati najugodnejšo ponudbo. Nasprotno, ZJN-3 določa posamezne institute, ki naročniku bodisi zaradi razlogov, ki izhajajo iz sfere ponudb in/ali ponudnikov, nalagajo, da naročila male vrednosti ne odda, bodisi zaradi razlogov, ki izhajajo iz sfere naročnika, omogočajo, da naročila male vrednosti ne odda. Tako naročnik ne more oddati naročila male vrednosti, če nobena izmed prejetih ponudb ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je skladna tudi s tehničnimi specifikacijami (gl. tudi točko a prvega odstavka 89. člena ZJN-3), ki pa jih je moral določiti še pred potekom roka za prejem ponudb. Naročnik mora namreč tehnične specifikacije (ki predstavljajo opis zahtevanih značilnosti predmeta nabave; gl. podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa objaviti na portalu javnih naročil (prva poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), da bo njegovo ravnanje lahko skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Gospodarski subjekti se bodo zaradi tega naročnikovega ravnanja namreč lahko istočasno in enako seznanili s tistim, kar naročnik nabavlja. Naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more več posegati v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem tudi tehnične specifikacije ter jih dopolnjevati, popravljati, spreminjati ipd., saj mu to onemogoča prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3. Če naročnik meni, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljena pomanjkljivo, ker naj bi vsebovala pomanjkljive tehnične specifikacije, ki ne odražajo pravih naročnikovih potreb, je to lahko razlog, ki izvira iz sfere naročnika, in v takem primeru se lahko naročnik opre na peti odstavek 90. člena ZJN-3 in zavrne vse ponudbe, čeprav bi te bile glede na obstoječo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vendar ZJN-3 tako v primeru zavrnitve ponudb, ker niso dopustne, kot v primeru zavrnitve ponudb zaradi razlogov, ki izvirajo iz sfere naročnika, zahteva, da naročnik navede razloge za sprejeto odločitev (gl. prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in drugo poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3). Naročnik namreč svojo odločitev vedno obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3 (gl. drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), s čimer tudi sledi načelu transparentnosti javnega naročaja (6. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni obrazložil dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023 skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, in sicer neodvisno od tega, ali naj se šteje, da je sprejel odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 in vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker naj ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in je torej odločitev utemeljeval v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ali pa jo je zavrnil, ker je v resnici sprejel odločitev iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, torej iz razlogov iz svoje sfere.

Državna revizijska komisija opozarja, da če naročnik meni, da vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker ne izpolnjuje katere izmed tehničnih specifikacij, bi moral to vlagatelju navesti jasno, nedvoumno in konkretno, da bi vlagatelj lahko z zahtevkom za revizijo učinkovito izpodbijal te razloge, če se ne bi z njimi strinjal (gl. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN). Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve le splošno in nedoločno navedel, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, ne da bi bilo znano katerih in zakaj. Taka obrazložitev ne ustreza zahtevam iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo alineo iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3.

Državna revizijska komisija ob opozorilu na prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3 dodaja, da naročnik lahko v tem postopku naročila male vrednosti utemeljuje, da vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 le na podlagi tistih tehničnih specifikacij, ki jih je določil do poteka roka za prejem ponudb, ne pa tudi tistih, za katere meni, da bi jih tehnične specifikacije morale vsebovati, a jih ne.

Če pa je naročnik morebiti uveljavljal, da ne more izbrati ponudbe, ker je ugotovil pomanjkljivost tehničnih specifikacij, ker ne odražajo njegovih pravih potreb, kot je to nakazal v drugi povedi iz drugega odstavka na str. 2 dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023 in je to konkretneje utemeljeval šele v dokumentu z dne 8. 12. 2023 (ne pa že v dokumentu »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023), potem, kot je bilo to že navedeno, ne more uspešno uveljavljati, da vlagateljeva ponudba ni skladna s tehničnimi specifikacijami, ki jih ni določil do poteka roka za prejem ponudb. Označitev vlagateljeve ponudbe, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v takem primeru ne bi bila posledica neizpolnjevanja obstoječih tehničnih specifikacij. Ob tem je treba dodati, da je v primeru sprejema odločitve na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 in opiranje na tehnične specifikacije, ki naj bi morale biti določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, a niso, naročnikova oznaka ponudbe, da ni dopustna, tudi zavajajoča, ker naročnik preusmerja fokus z domnevno pomanjkljive dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (in torej razlogov iz svoje sfere) na ponudbo (in torej na razloge iz sfere ponudb oziroma ponudnikov). Vsekakor pa je treba upoštevati, da le pavšalno in splošno sklicevanje na nedoločne pomanjkljivosti obstoječih tehničnih specifikacij in »razloge, ki so pripeljali do neoddaje javnega naročila«, ki zahtevajo dopolnitev tehničnih specifikacij in pripravo nove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne zadošča pojmu »razlogi« iz druge povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, saj take naročnikove trditve ni mogoče v ničemer preveriti in s tem ni mogoče niti preveriti, ali je naročnik sprejel odločitev skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3, da je nevtralna do vseh ponudnikov ne le po rezultatu, temveč tudi po poti do tega rezultata. Ni namreč nepomembno, ali je naročnik sprejel takšno odločitev, da bi z njo ponudnike lahko neupravičeno razlikoval, ker bi nekatere favoriziral, drugim pa bi neupravičeno odrekal možnost pridobitve naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija je, upoštevaje vse ugotovljeno, zaključila, da naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni ravnal skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev, da se naročilo male vrednosti ne odda, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o neoddaji javnega naročila« št. 8/2023 z dne 24. 11. 2023.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti oba ponudnika (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati tudi 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.000 eurov pa je zavrnila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil prvič v vlogi z dne 12. 12. 2023, pri čemer je poleg vračila takse zahteval še povračilo odvetniških stroškov zaradi vložitve vloge z dne 12. 12. 2023. Ker vlagatelj lahko skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN zahteva povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije, je priglasitev stroškov šele v vlogi z dne 12. 12. 2023 sicer pravočasna, vendar razen stroškov za takso drugi stroški vsaj niso potrebni in jih je Državna revizijska komisija zato zavrnila (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Čeprav vlagatelj brez vloge z dne 12. 12. 2023 ne bi bil upravičen do povračila takse, saj njenega povračila ni zahteval že ob vložitvi zahtevka za revizijo, pa ni mogoče spregledati, da bi lahko zahteval njeno povračilo že ob vložitvi zahtevka za revizijo in zato stroški, nastali z uveljavljanjem takse šele v vlogi z dne 12. 12. 2023, ne bi nastali. Zato je krivda, da povračila tega stroška ni zahteval že prej, na vlagatelju. Državna revizijska komisija ni priznala povračila odvetniških stroškov za vložitev vloge z dne 12. 12. 2023 v delu, ki se nanaša le na opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj je bilo vse, kar je bilo bistveno za odločanje o zahtevku za revizijo, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Ker je bilo mogoče zahtevo za povrnitev odvetniških stroškov zavrniti že na tej podlagi, bi jih bilo mogoče toliko bolj zavrniti ob izhodišču, da je vloga z dne 12. 12. 2023 v delu, ki se nanaša na opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, nepravočasna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran