018-106/2023 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 018-106/2023-16Datum sprejema: 30. 11. 2023
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN blaga po odprtem postopku za dobavo videonadzorne opreme«, v sklopu 1, sklopu 5 in sklopu 8, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja TEAM7, načrtovanje in izvajanje sistemov tehničnega varovanja, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa AZ ODVETNIKI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 30. 11. 2023
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga razdeljenega na osem sklopov oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 22. 5. 2023, pod številko objave JN003089/2023-B01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 23. 5. 2023, pod številko objave 2023/S 098-306762.
Dne 10. 8. 2023 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila«, številka 430-217/2023/37 (1541-03) z dne 31. 7. 2023, iz katerega je razvidno, da je v sklopih 1, 5 in 8 prejel dve ponudbi, ki ju je obe zavrnil kot nedopustni, posledično pa javnega naročila v navedenih sklopih ni oddal. Iz odločitve o neoddaji javnega naročila za navedene sklope izhaja, da je naročnik oceno o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v vseh treh sklopih utemeljil z istim razlogom. Tako je v obrazložitvi odločitve za vsakega od navedenih sklopov zapisal, da je iz priložene tehnične dokumentacije vlagatelja razvidno, da je maksimalna ločljivost ponujene dnevno/nočne »Box« kamere 2960 x 1668, kar je manj od zahtevanih 5M efektivnih točk in posledično neustrezno.
Po sprejemu odločitve o neoddaji javnega naročila v sklopih 1, 5 in 8 je vlagatelj naročniku poslal vlogo z dne 22. 8. 2023, poimenovano »Predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila«. V vlogi vlagatelj naročniku predlaga, da na podlagi šestega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z namenom odprave nezakonitosti spremeni odločitev o neoddaji javnega naročila v navedenih sklopih in sprejme novo odločitev, s katero naj nadomesti prejšnjo. Vlagatelj v vlogi dodaja, da bo v primeru, če naročnik do določenega roka ne bo ravnal v skladu z navedenim predlogom, svoj položaj zavaroval z vložitvijo zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je dne 23. 8. 2023 zoper naročnikovo odločitev o neoddaji javnega naročila v sklopih 1, 5 in 8 z vlogo z istega dne vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da ga je proizvajalec kamere, družba Dahua Technology Co.LTD, z dopisom z dne 15. 6. 2023 (tj. pred rokom za oddajo ponudb) obvestila, da je kamera IPC-HF5541E-E od prvega februarja 2023 umaknjena iz proizvodnje ter prodaje, nadomesti pa jo novi model IPC-HF5541F-ZE-S3, ki ga je vlagatelj v konkretnem postopku javnega naročanja tudi ponudil. Ob tem vlagatelj navaja, da se posamezni modeli neprestano spreminjajo in nadgrajujejo z boljšimi karakteristikami. Ne glede na navedeno pa kamera IPC-HF5541F-ZE-S3, ki jo ponuja vlagatelj, izpolnjuje vse tehnične specifikacije naročnika, tudi tehnično specifikacijo glede ločljivosti, kar je vlagatelj ustrezno označil z odgovorom »DA« pod točko »ločljivost« v tehničnih specifikacijah. Vlagatelj je tako v zvezi z zahtevano ločljivostjo kamere v Prilogi št. 4.1 (za sklop 1), v Prilogi št. 4.5 (za sklop 5) in v Prilogi št. 4.8 (za sklop 8) navedel »DA«, s tem pa je potrdil, da kamera, ki jo ponuja v navedenih sklopih, zahtevo po ločljivosti izpolnjuje. V tej zvezi vlagatelj dodatno prilaga izjavo proizvajalca kamere z dne 21. 8. 2023, iz katere izhaja, da ima ponujena kamera ločljivost 3072 x 1728 efektivnih točk, kar znaša 5.308.416 efektivnih točk, to pa je več kot 5M efektivnih točk in manj kot 9M efektivnih točk (zahteva v sklopih 1 ter 8) oziroma več kot 5M efektivnih točk in manj kot 8M efektivnih točk (zahteva v sklopu 5). Proizvajalec v navedenem dopisu dodaja še, da zaradi pogostih sprememb programske opreme kamere (firmware), ki omogoča vedno nove funkcionalnosti kamer, vsi podatki niso vedno zapisani v tehnični dokumentaciji proizvajalca. Različica programske opreme kamere, ki ima resolucijo 3072 x 1728 efektivnih točk in je tudi predmet vlagateljeve ponudbe, je bila na razpolago dne 15. 6. 2023, tj. pred rokom za oddajo ponudb. Nobenega dvoma ni zato, da dokazilo, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi in kjer je v tehničnih specifikacijah pri ločljivosti označil »DA«, izkazuje tehnično ustreznost ponujene kamere. V kolikor se je pri naročniku pojavila kakršnakoli nejasnost v zvezi z izpolnjevanjem navedene tehnične zahteve, bi moral v skladu z 89. členom ZJN-3 vlagatelja pozvati k dodatnim pojasnilom oziroma dokazilom, ne pa ponudbe vlagatelja zavrniti kot nedopustne. Naročnik tudi ne bi smel sam izvajati preračunov efektivnih točk glede na maksimalno ločljivost ponujene kamere 2960 x 1668 iz tehnične dokumentacije ter ta preračun vzeti kot podlago za odločitev o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, pri tem pa popolnoma prezreti jasnega in enoznačnega dokazila o izpolnjevanju tehnične zahteve po ločljivosti (tj. odgovora »DA« v tehničnih specifikacijah), ki ga je naročnik sam zahteval v zvezi z dokazovanjem ustreznosti ponujene opreme. S takšnim ravnanjem je naročnik po mnenju vlagatelja kršil načeli transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Nenazadnje pa ne gre spregledati niti, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja ponudnike pozival k pojasnilom in predložitvi dokumentacije za dokazovanje ustreznosti predmeta ponudbe, v kolikor v primeru potrditve izpolnjevanja zahtev v tehničnih specifikacijah iz predložene tehnične dokumentacije ni razbral ustreznosti. Tako je naročnik ponudnika TENZOR d.o.o. v sklopih 1, 5 in 8 (pa tudi vlagatelja v sklopu 4) pozival k predložitvi dodatnih pojasnil ter listinske dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila. Ponudnik TENZOR d.o.o. ponudbe sicer ni pravočasno dopolnil, vendar to ne vpliva na dejstvo, da ga je naročnik pozival k dopustnim dopolnitvam ponudbe, k slednjim pa bi posledično moral pozivati tudi vlagatelja. Ker ga ni, je naročnik po zatrjevanju vlagatelja kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Po zatrjevanju vlagatelja z dopolnitvijo ne bi bila predlagana nova ponudba, saj vlagatelj ponuja popolnoma enako kamero IPC-HF5541F-ZE-S3. Vlagatelj tako v konkretnem primeru ne bi dopolnjeval ali popravljal tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije. Gre namreč za očitnost napake, pomanjkljivost v tehnični dokumentaciji, ki ne vsebuje vseh možnih podatkov glede ločljivosti kamere, kar je nenazadnje potrdil tudi proizvajalec. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o neoddaji javnega naročila v sklopih 1, 5 in 8, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Naročnik je z odločitvijo, številka 430-217/2023/47 (1541-03) z dne 31. 8. 2023, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi odločitve zatrjuje, da so morali ponudniki kot dokazilo, da ponujeno blago ustreza vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v ponudbi predložiti tako izpolnjene Priloge št. 4.1 do 4.8 kot tudi tehnično dokumentacijo ponujenega blaga, iz katere je moralo biti razvidno, da ponujeno blago ustreza specifikaciji predmeta javnega naročila iz Prilog št. 4.1 do 4.8. Podatki v zvezi s ponujenim blagom, navedeni v tehnični dokumentaciji, tako glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne morejo biti zgolj informativni, temveč morajo odražati dejansko stanje oziroma se morajo nanašati na izdelek, ki ga ponudniki dejansko ponujajo. Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil vse zahtevane dokumente (Prilogo št. 4.1 za sklop 1, Prilogo št. 4.5 za sklop 5, Prilogo št. 4.8 za sklop 8 in tehnično dokumentacijo). Med tehnično dokumentacijo je bila tudi priloga, imenovana IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419 za dnevno/nočno »Box« kamero IPC-HF5541F-ZE-S3, Dahua, 300000001. Navedeno kamero je vlagatelj naročniku ponudil v vseh treh obravnavanih sklopih. Dalje je iz predloženih tehničnih specifikacij razvidno, da je vlagatelj v vseh treh sklopih s podajo splošne izjave (tj. z odgovorom »DA«) potrdil, da ponujena kamera tehnično zahtevo po ločljivosti izpolnjuje. Prav tako ni sporno, da je vlagatelj v skladu z navodili naročnika izpolnil obrazce ponudbenih predračunov za sklope 1, 5 ter 8 in vanje vpisal podatke glede tipa ponujene opreme, proizvajalca ter kataloške številke oziroma številke opreme. Nadalje je vlagatelj v ponudbi, poleg izpolnjenih Prilog št. 4.1, 4.5 in 4.8, predložil zahtevano tehnično dokumentacijo. Ob pregledu predložene tehnične dokumentacije je naročnik ugotovil, da je v prilogi IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419 za dnevno/nočno »Box« kamero IPC-HF5541F-ZE-S3, Dahua, 300000001 (celo na treh mestih) natančno navedena ločljivost, tj. max. 5M (2960 x 1668). Iz navedenega tako sledi, da je maksimalna ločljivost ponujene kamere 4.937.280 efektivnih točk, kar pa ni v skladu s predloženimi tehničnimi specifikacijami za sklope 1, 5 ter 8 in zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Takšnega zaključka ne more spremeniti dejstvo, da je vlagatelj dne 23. 8. 2023 naročniku poslal predlog za spremembo odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila v obravnavanih sklopih, ki mu je priložil dopisa proizvajalca kamere z dne 15. 6. 2023 in z dne 21. 8. 2023 (oba dopisa sta priložena tudi k zahtevku za revizijo). Medtem ko je dopis z dne 15. 6. 2023 nerelevanten, gre v primeru dopisa z dne 21. 8. 2023 za nedopustno dopolnitev vlagateljeve ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka za oddajo ponudb naročnik ne more objektivno preveriti in se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. To je tudi razlog, da naročnik vlagatelja ni pozival niti na pojasnilo niti na dopolnitev ponudbe. Glede na dejstvo, da ponujena kamera, kot je razvidno iz predložene tehnične dokumentacije, v nobenem od treh sklopov ne izpolnjuje zahteve po ločljivosti, bi šlo v primeru predložitve nove tehnične dokumentacije oziroma novega podatka glede ločljivosti ponujene kamere po poteku roka oddajo ponudb za nedopustno naknadno dopolnitev ponudbe oziroma za spremembo predmeta javnega naročila po poteku roka za oddajo ponudb. Ob navedenem naročnik dodaja, da je ponudnik tisti, ki je dolžan skrbno pripraviti ponudbo, posledice premajhne skrbnosti, v kolikor se te odrazijo v neskladju ponudbe z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa mora nositi ponudnik sam. Glede očitka, da je naročnik tako vlagatelja kot ponudnika TENZOR d.o.o. po poteku roka za oddajo ponudb v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev pozival k predložitvi (dodatne) dokumentacije, naročnik (po vsebini smiselno) zatrjuje, da relevantno dejansko stanje v navedenih primerih ni bilo primerljivo. Glede na vse navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 4. 9. 2023 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 9. 2023 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vztraja tako pri pravovarstvenem predlogu kot tudi pri vseh očitkih in dokazih iz zahtevka za revizijo, poleg tega pa se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zatrjuje, da v primeru navedb v Prilogah št. 4.1, 4.5 ter 4.8 ne gre za podajo splošnih izjav, temveč za konkretno dokazilo o izpolnjevanju tehničnih specifikacij. Jasno je, da je vlagatelj ponudil nov model kamere, kot je jasno tudi, da nov model kamere izpolnjuje specifikacijo po ločljivosti, saj je ločljivost ponujene kamere 3072 x 1728. Dalje po zatrjevanju vlagatelja ne držijo naročnikove navedbe, da bi šlo v primeru predložitve dodatne oziroma nove tehnične dokumentacije za nedopustno dopolnitev ponudbe oziroma za naknadno spremembo predmeta javnega naročila, saj vlagatelj ponuja povsem enako kamero kot v ponudbi. Poleg navedenega vlagatelj zahteva vračilo preveč plačane takse v višini 2.000,00 EUR, saj je pravilna višina takse 1.000,00 EUR, vlagatelj pa je plačal takso v višini 3.000,00 EUR.
Državna revizijska komisija je dne 22. 9. 2023 tako vlagatelja kot naročnika pozvala, naj ji v postavljenem roku posredujeta določene dokumente, ki so priloženi k zahtevku za revizijo oziroma k odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo in ki so sestavljeni v angleškem jeziku, v overjenem prevodu v slovenski jezik.
Stranki sta Državni revizijski komisiji pravočasno (vlagatelj z vlogo z dne 27. 9. 2023, naročnik pa z vlogo z dne 28. 9. 2023) posredovali zahtevane dokumente v overjenem prevodu v slovenski jezik. Državna revizijska komisija je dne 12. 10. 2023 dokumente v overjenem prevodu (skupaj z vlogo) vsake od strank posredovala nasprotni stranki v seznanitev in morebitno opredelitev. Do posredovane dokumentacije se ni opredelila nobena od strank.
Državna revizijska komisija je dne 9. 11. 2023 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve v obravnavani zadevi.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama revizijskega postopka je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe v sklopih 1, 5 ter 8 ni ocenil kot dopustne.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah.
Tehnične specifikacije oblikuje naročnik ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3 in jih navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik s tehničnimi specifikacijami opiše predmet javnega naročila oziroma opredeli zahtevane lastnosti slednjega, kot so način delovanja in uporabe, stopnja kakovosti, dimenzije, tehnični parametri, proizvodni postopki, okoljske lastnosti itd.
V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije predmeta javnega naročila za sklop 1 določil v dokumentu »Tehnične specifikacije v zvezi z javnim naročilom št. 430-217/2023 – Priloga št. 4.1« (v nadaljevanju: Priloga št. 4.1), za sklop 5 v dokumentu »Tehnične specifikacije v zvezi z javnim naročilom št. 430-217/2023 – Priloga št. 4.5« (v nadaljevanju: Priloga št. 4.5), za sklop 8 pa v dokumentu »Tehnične specifikacije v zvezi z javnim naročilom št. 430-217/2023 – Priloga št. 4.8« (v nadaljevanju: Priloga št. 4.8). Vsi izpostavljeni dokumenti (tj. navedene Priloge) so bili del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in so bili sestavljeni v obliki tabel, v katerih je naročnik navedel zahtevano opremo ter določil tehnične zahteve zanjo, ponudniki pa so morali v tabelah izpolniti stolpca »Karakteristike ponujene opreme« in »Tip ponujene opreme«.
Iz izpostavljenih dokumentov (Prilog) izhaja, da je naročnik v vseh treh obravnavanih sklopih kot del zahtevane opreme (s tem pa kot del predmeta javnega naročila) določil tudi t. i. »dnevno/nočno ″Box″ kamero ločljivosti 5MP«. Iz izpostavljenih Prilog je nadalje razvidno, da je naročnik v zvezi z navedeno kamero v sklopih 1 in 8 zahteval, da mora imeti ločljivost »vsaj 5M efektivnih točk, največ 9M efektivnih točk« (gl. točko 1.1 Priloge št. 4.1 in točko 1.1 Priloge št. 4.8), v sklopu 5 pa je v zvezi z navedeno kamero zahteval, da mora imeti ločljivost »vsaj 5M efektivnih točk, največ 8M efektivnih točk« (gl. točko 7.1 Priloge št. 4.5).
Dalje je naročnik v dokumentu »Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika« (kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pod točko »2. Tehnična ustreznost ponujene opreme« med drugim določil:
»Ponujeno blago mora v celoti ustrezati vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Kot dokazilo o ustreznosti ponujenega blaga mora ponudnik v ponudbi predložiti:
- Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- Tehnično dokumentacijo za ponujeno blago, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila so v prilogah od št. 4.1 do št. 4.8./…/.«
Poleg navedenega je naročnik v dokumentu »Navodilo za izdelavo ponudbe« (kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pod točko »10.2 Ponudbena dokumentacija« zahteval tudi, da morajo ponudniki v ponudbi (med drugim) predložiti Priloge od št. 4.1 do 4.8 in tehnično dokumentacijo za ponujeno blago, ki je navedena v prilogi ˮOpis predmeta javnega naročila in zahteve naročnikaˮ, tj. tehnično dokumentacijo za ponujeno blago, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Med strankama postopka ni sporno, da je vlagatelj v zvezi z zahtevo po »dnevno/nočni ″Box″ kameri ločljivosti 5MP« v vseh treh obravnavanih sklopih ponudil dnevno/nočno ″Box″ kamero IPC-HF5541F-ZE-S3, Dahua, 300000001, o tem pa se je Državna revizijska komisija prepričala tudi z vpogledom v Priloge št. 4.1, 4.5 ter 4.8, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi. Dalje med strankama postopka ni sporno, da je vlagatelj v zvezi s ponujeno kamero v vseh treh sklopih (že) v ponudbi – poleg izpolnjenih Prilog št. 4.1, 4.5 ter 4.8 – predložil tudi zahtevano tehnično dokumentacijo, navedeno pa je prav tako potrjeno z vpogledom v ponudbo vlagatelja.
Med strankama postopka pa je (v vseh treh obravnavanih sklopih) sporno, ali je vlagatelj z dokumentacijo, predloženo v ponudbi, uspel dokazati, da je zahteva po ločljivosti v zvezi s ponujeno kamero izpolnjena, dalje pa tudi, ali bi moral naročnik v primeru ugotovljenih nejasnosti oziroma pomanjkljivosti glede izpolnjevanja zahteve v zvezi z ločljivostjo kamere vlagatelja pozivati na pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe.
Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predmet spora v vseh treh obravnavanih sklopih nanaša na naročnikovo ugotovitev o neizpolnjevanju zahteve po ločljivosti (iste) ponujene dnevno/nočne »Box« kamere vlagatelja, navedeno ugotovitev pa naročnik, kot že pojasnjeno, v vseh treh sklopih tudi utemeljuje z istim razlogom. Ker je torej predmet spora v sklopih 1, 5 in 8 identičen, Državna revizijska komisija razloge za sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo v nadaljevanju podaja enotno za vse tri obravnavane sklope skupaj.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (po vsebini smiselno) zatrjuje, da je izpolnjevanje zahteve v zvezi z ločljivostjo ponujene dnevno/nočne »Box« kamere v obravnavanih sklopih dokazal (že) s predložitvijo izpolnjenih Prilog št. 4.1, 4.5 in 4.8, ki pa jih je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb povsem spregledal, četudi je navedene Priloge v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sam zahteval kot dokazilo o ustreznosti ponujene opreme.
Iz izpostavljenih navedb izhaja stališče vlagatelja, da je izpolnjevanje zahteve v zvezi z ločljivostjo ponujene kamere dokazal (že) s predložitvijo izpolnjenih Prilog št. 4.1, 4.5 in 4.8. Naročnik navedenemu nasprotuje in (po vsebini smiselno) zatrjuje, da za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval le predložitve navedenih Prilog, temveč tudi predložitev tehnične dokumentacije, pri čemer pa tehnična dokumentacija, ki jo je v ponudbi za ponujeno dnevno/nočno »Box« kamero v obravnavanih sklopih predložil vlagatelj, izpolnjevanja zahteve po ločljivosti ponujene kamere vlagatelja ne dokazuje.
Upoštevaje izpostavljeno trditveno podlago strank Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je namen predložitve dokazil o skladnosti ponujenega predmeta z naročnikovimi zahtevami v tem, da lahko naročnik preveri, ali ponujeni predmet izpolnjuje tehnične zahteve in ali je posledično ponudbo mogoče oceniti kot dopustno (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-207/2019, 018-131/2022, 018-119/2023). Ob navedenem gre dodati, da ZJN-3 določa zgolj izhodišča oziroma daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oziroma način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.
Ob dejstvu, da torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi tudi zahteve v zvezi z dokazovanjem, velja nadalje pojasniti, da je naročnik pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je v navedeni dokumentaciji sam določil (prim. npr. sodbe Sodišča EU v zadevah C-496/99 P, Komisija proti CAS Succhi di Frutta, točka 115, C-336/12, Manova, točka 40, in C-42/13, Cartiera dell’Adda, točka 42, ter odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-152/2019, 018-076/2020, 018-119/2023). Ta stroga obveznost, ki se nanaša na pregled ponudb, izhaja iz načel enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil.
Glede na predstavljena izhodišča je treba v konkretnem primeru zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagateljeve ponudbe v obravnavanih sklopih presojati (strogo) ob upoštevanju zahtev, ki jih je naročnik v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih specifikacij določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
V tej zvezi Državna revizijska komisija kot bistveno izpostavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti tako Priloge št. 4.1 do 4.8 kot tudi tehnično dokumentacijo ponujenega blaga, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago ustreza naročnikovim zahtevam (prim. zgoraj citirani del točke »2. Tehnična ustreznost ponujene opreme« iz dokumenta »Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika«). Da morajo ponudniki v ponudbi kot dokazilo o ustreznosti ponujenega blaga predložiti tehnično dokumentacijo navedenega blaga, iz katere je razvidno, da ponujeno blago ustreza naročnikovim zahtevam, izhaja tudi iz zgoraj navedenega dela točke »10.2 Ponudbena dokumentacija«, vsebovane v dokumentu »Navodilo za izdelavo ponudbe«, v povezavi z zgoraj predstavljenimi določbami iz dokumenta »Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika«.
Izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ocenjuje kot jasne, natančne in nedvoumne, s tem pa kot takšne, ki so jih lahko enako razumeli vsi razumno obveščeni in običajno skrbni gospodarski subjekti. Pri tem gre ob dejstvu, da je naročnik v okviru izpostavljenih določb kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev v obravnavanih sklopih določil Priloge št. 4.1, 4.5 ter 4.8, poleg navedenih Prilog pa je izrecno zahteval še predložitev tehnične dokumentacije ponujene opreme, nadalje ugotoviti, da ponudniki izpolnjevanja tehničnih zahtev niso mogli dokazati (zgolj) s predložitvijo navedenih Prilog, s katerimi so nenazadnje izpolnjevanje teh zahtev potrdili ponudniki sami, pač pa so morali tehnične zahteve dokazati (tudi) s predložitvijo tehnične dokumentacije ponujene opreme. Ob upoštevanju navedenega gre zato ugotoviti, da navedene Priloge, ki so jih izpolnili ponudniki sami, ne morejo nadomestiti tehnične dokumentacije ponujenega blaga in same po sebi (brez tehnične dokumentacije) še ne dokazujejo izpolnjevanja posameznih zahtev. Sprejeti stališče (ki izhaja iz vlagateljevih navedb), da bi bilo mogoče tehnične zahteve, s tem pa tudi zahtevo glede ločljivosti ponujene dnevno/nočne kamere, dokazati že zgolj z navedbo »DA« v Prilogah št. 4.1, 4.5 ter 4.8, bi tako povsem izvotlilo naročnikovo zahtevo, da morajo ponudniki kot dokazilo o ustreznosti ponujenega blaga v ponudbi predložiti (tudi) tehnično dokumentacijo ponujenega blaga, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V kolikor bi namreč bilo mogoče izpolnjevanje naročnikovih zahtev dokazati že s predložitvijo navedenih Prilog, predložitev tehnične dokumentacije ne bi bila potrebna in posledično ne zahtevana.
Ob upoštevanju izpostavljenih jasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zato po presoji Državne revizijske komisije ne more biti nobenega dvoma, da so morali ponudniki izpolnjevanje tehničnih zahtev v zvezi s ponujeno opremo – s tem pa tudi izpolnjevanje zahteve v zvezi z ločljivostjo ponujene kamere – v vseh obravnavanih sklopih dokazati ne le z izpolnjenimi Prilogami št. 4.1, 4.5 in 4.8, temveč tudi s tehnično dokumentacijo ponujene opreme, ki so jo morali predložiti že v ponudbi, to pa pomeni, da navedene Priloge, ki so jih nenazadnje izpolnili ponudniki sami, niso mogle nadomestiti tehnične dokumentacije ponujene opreme.
Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo vlagatelja, da je vlagatelj Priloge št. 4.1, 4.5 in 4.8 v delu zahteve po ločljivosti ponujene dnevno/nočne »Box« kamere (točka 1.1 v Prilogah št. 4.1 ter 4.8 in točka 7.1 v Prilogi št. 4.5) izpolnil tako, da je v stolpec »Karakteristike ponujene opreme« vpisal »DA«. Z zapisom »DA« pri navedbi zahteve po ločljivosti kamere v posameznem sklopu je vlagatelj, ki sicer ni proizvajalec kamere, sam potrdil, da ima ponujena kamera ločljivost »vsaj 5M efektivnih točk, največ 9M efektivnih točk« (sklopa 1 ter 8) oziroma ločljivost »vsaj 5M efektivnih točk, največ 8M efektivnih točk« (sklop 5), kot to utemeljeno zatrjuje v zahtevku za revizijo.
Vendar pa iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da bi naročnik vlagateljevo ponudbo v obravnavanih sklopih zavrnil zaradi neizpolnitve oziroma drugih pomanjkljivosti v zvezi s Prilogami št. 4.1, 4.5 in 4.8. Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih 1, 5 ter 8 zavrnil, ker iz predložene tehnične dokumentacije vlagatelja ni izhajalo, da je zahteva po ločljivosti ponujene dnevno/nočne »Box« kamere v navedenih sklopih izpolnjena. Naročnik je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločitve zapisal, da je iz priložene tehnične dokumentacije vlagatelja razvidno, da je maksimalna ločljivost ponujene kamere 2960 x 1668, kar pa je manj od zahtevanih 5M efektivnih točk.
V tej zvezi Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja pritrjuje navedbi naročnika, da je vlagatelj za ponujeno dnevno/nočno »Box« kamero IPC-HF5541F-ZE-S3, Dahua, 300000001, v ponudbi za vse tri sklope predložil (zahtevano) tehnično dokumentacijo, tj. prilogo IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419 (vpogled v navedeno prilogo, ki je v angleškem jeziku, je kot dokaz predlagal naročnik in zanjo predložil tudi overjen prevod v slovenski jezik). Dalje Državna revizijska komisija na podlagi pregleda navedene priloge pritrjuje navedbi naročnika, da je na izpostavljeni prilogi (kar na treh mestih) navedena natančna ločljivost ponujene kamere. Tako iz izpostavljene priloge izhaja, da kamera »oddaja največ 5MP (2960 x 1668) @25 / 30 fps (sličic na sekundo)«, nadalje je v zvezi s ponujeno kamero na prilogi navedena »ločljivost 5M (2960 x 1668); 5M (2880 x 1620); 4M (1688 x 1520); 3.6M (2560 x 1440); 3M (2045 x 1538); 5M (2304 x 1296); 1080p (1920 x 1080); 1.3M ((1280 x 720); 720p (1280 x 720); 01 (704 x 576 / 704 x 480); VGA (640 x 480); GIF (352 x 288 / 352 x 240)«, dodatno pa je navedena še natančna »največja ločljivost 2960 (H) x 1668 (V)«.
Ob upoštevanju navedenih podatkov iz priloge IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419 se tako za utemeljeno izkaže navedba naročnika, da vlagatelj s predloženo tehnično dokumentacijo ni uspel dokazati izpolnjevanja zahteve v zvezi z ločljivostjo ponujene kamere. Iz priloge IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419, ki jo je v ponudbi za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev v zvezi s ponujeno kamero predložil vlagatelj sam, namreč izhaja, da znaša največja oziroma maksimalna ločljivost ponujene kamere 2960 x 1668 oziroma 4.937.280 efektivnih točk, kar je manj od 5M, to pa je naročnik (kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe) navedel tudi v izpodbijani odločitvi. Ker je naročnik, kot že pojasnjeno, v vseh treh obravnavanih sklopih zahteval kamero z ločljivostjo vsaj 5M (in največ 8M v sklopu 5 oziroma največ 9M v sklopih 1 ter 8), navedeno pa so morali ponudniki dokazati (tudi) s predloženo tehnično dokumentacijo, naročniku po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče očitati kršitev pri zaključku, da vlagatelj s predloženo tehnično dokumentacijo v ponudbi ni izkazal, da je ločljivost ponujene dnevno/nočne »Box« kamere v obravnavanih sklopih skladna z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Takšnega zaključka ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe o tem, da se posamezni modeli kamer neprestano spreminjajo in nadgrajujejo z boljšimi karakteristikami, pri čemer zaradi pogostih sprememb programske opreme (firmware) vsi podatki niso vedno zapisani v tehnični dokumentaciji proizvajalca. V obravnavani zadevi namreč ne gre za primer, ko iz tehnične dokumentacije proizvajalca, ki jo je v ponudbi v zvezi s ponujeno dnevno/nočno »Box« kamero predložil vlagatelj, podatek o ločljivosti kamere ne bi izhajal, temveč za primer, ko iz tehnične dokumentacije, ki jo je v ponudbo predložil vlagatelj sam, (kar na treh mestih) izhaja podatek, ki pa izpolnjevanja zahteve po ločljivosti ponujene kamere ne dokazuje.
Ob dejstvu, da je vlagatelj sam kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev v zvezi s ponujeno kamero v ponudbi predložil prilogo IPC-HF5541F-ZE_S3_datasheet_20230419, ki izpolnjevanja zahteve glede ločljivosti navedene kamere ne dokazuje, gre zato izpostaviti, da predstavljata natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter skladnost te dokumentacije z vsemi zahtevami naročnika temeljni interes in dolžnost, ki v postopku oddaje javnega naročila zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Ker je torej posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.
Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno in jasno zahteval, da morajo ponudniki kot dokazilo o izpolnjevanju tehničnih specifikacij predložiti tehnično dokumentacijo, vlagatelj posledic neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe ne more prevaliti na naročnika in zahtevati, da naročnik presojo dopustnosti ponudb opravi (le) na podlagi navedb iz Prilog št. 4.1, 4.5 ter 4.8. Naročnik tudi sicer zahteve glede dokazovanja izpolnjenosti tehničnih specifikacij po poteku roka za predložitev ponudb ne more razlagati drugače, kot se glasi, posledično pa je ne more razlagati na način, da je mogoče izpolnjevanje zahteve v zvezi z ločljivostjo dnevno/nočne »Box« kamere v obravnavanih sklopih dokazati (zgolj) s Prilogami št. 4.1, 4.5 ter 4.8. S takšno drugačno (tj. blažjo oziroma manj strogo) razlago bi namreč naročnik določal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, kar pa je v nasprotju ne le z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), temveč tudi s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Dalje vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbo, da bi moral naročnik v obravnavanih sklopih vlagatelja v zvezi z dokazovanjem zahteve glede ločljivosti ponujene dnevno/nočne »Box« kamere pozivati k pojasnilu oziroma dopolnitvi ponudbe.
Izpostavljene navedbe se nanašajo na vprašanje pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Posledično za presojo izpostavljenih navedb ni relevanten peti odstavek 89. člena ZJN-3, kot to zmotno meni vlagatelj, pač pa šesti odstavek 89. člena ZJN-3. Ta določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati (med drugim) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba.
Iz izpostavljenih določb izhaja, da je v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen v primerih, ki so v tem odstavku navedeni) po poteku roka za prejem ponudb prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje (med drugim) tistega dela ponudb, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, dopolnitev navedenega dela ponudbe (z novopredloženo tehnično dokumentacijo) po poteku roka za prejem ponudb pa bi bila za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z dokazovanjem zahteve po ločljivosti ponujene kamere vlagatelja potrebna tudi v konkretnem primeru.
Izhajajoč iz ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi Državna revizijska komisija – ob upoštevanju šestega odstavka 89. člena ZJN-3 – pojasnjuje, da morata biti za dopustitev dopolnitve ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka v ponudbi, ki je očitna, obenem pa dopolnitev ponudbe v delu očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba.
V tej zvezi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za pomanjkljivost v tehnični dokumentaciji in s tem za očitno napako. Glede na trditveno podlago vlagatelja gre zato pojasniti, da je treba očitnost napake v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-014/2017, 018-151/2019, 018-046/2021). Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu mogoče zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ponudbe v delu podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake.
Glede na navedeno je zato ključnega pomena ugotovitev, da vlagatelj pri zatrjevanju obstoja očitne napake ravni pavšalnih oziroma splošnih navedb ne preseže. Ker vlagatelj torej ne navaja konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre v primeru podatka o (največji) ločljivosti ponujene kamere vlagatelja, kot ta izhaja iz predložene tehnične dokumentacije, za očitno napako, navedbam o obstoju očitne napake ni mogoče slediti. Nenazadnje pa ob ugotovljenem ne gre spregledati niti dejstva, da je bil (isti) podatek o največji možni ločljivosti kamere naveden kar na treh mestih v vlagateljevi ponudbi predložene tehnične dokumentacije proizvajalca kamere, pri čemer pa vlagatelj niti ne zatrjuje, da naj bi iz predložene tehnične dokumentacije hkrati izhajal še kakšen drug (tj. pravilen) podatek o ločljivosti. Posledično po presoji Državne revizijske komisije ne more biti dvoma, da naročnik v podatkih iz ponudbene dokumentacije ni imel podlage za sklepanje, da naj bi bil navedeni podatek o največji možni ločljivosti ponujene kamere vlagatelja napačen.
Že iz razloga, ker se ugotovljena pomanjkljivost nanaša na del vlagateljeve ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, vlagatelj pa z navedbo o obstoju očitne napake ni uspel, je treba ugotoviti, da naročnik v konkretnem primeru ni imel pravne podlage, da bi vlagatelja (v delu ugotovljene pomanjkljivosti) pozival na dopolnitev ponudbe (smiselno prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-131/2022). Posledično se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb o tem, da v primeru odprave ugotovljene pomanjkljivosti (tj. s predložitvijo druge oziroma nove tehnične dokumentacije) ne bi šlo za spremembo ponudbe oziroma za podajo nove ponudbe. Izpostavljene navedbe namreč ne morejo spremeniti dejstva, da bi bilo (za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti) v konkretnem primeru potrebno ponudbo dopolniti v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar pa – ob dejstvu, da obstoj očitne napake ni bil ugotovljen – glede na določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne bi bilo dopustno.
Ker so torej navedbe vlagatelja o podatku glede največje ločljivosti ponujene kamere kot o očitni napaki neutemeljene, se nadalje ni mogoče strinjati z revizijsko navedbo o tem, da bi moral naročnik vlagatelja pozivati na dopolnitev ponudbe z dodatno tehnično dokumentacijo. Ob dejstvu, da bi takšno ravnanje naročnika predstavljalo kršitev šestega odstavka 89. člena ZJN-3, se vlagatelj v tej zvezi tudi ne more uspešno sklicevati na naročnikovo dolžnost enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Drugače povedano to pomeni, da vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da bi moral naročnik vlagatelja v delu ugotovljene pomanjkljivosti pozivati k predložitvi dodatnih pojasnil ter listinske dokumentacije, ker naj bi k temu v primeru (domnevno) istovrstnih pomanjkljivosti v sklopih 1, 5, in 8 pozival ponudnika TENZOR d.o.o. (pa tudi vlagatelja v sklopu 4). V kolikor je namreč naročnik ponudnika TENZOR d.o.o. v sklopih 1, 5 in 8 (pa tudi vlagatelja v sklopu 4) v primeru istovrstnih pomanjkljivosti res pozival k predložitvi dodatnih pojasnil ter listinske dokumentacije, je bilo takšno ravnanje naročnika nezakonito. Ker pa iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) zahteva po enakosti v nepravu ne izhaja, vlagatelj kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ne more uspešno utemeljevati s sklicevanjem na ravnanje naročnika, ki ni zakonito (smiselno prim. v tej zvezi sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-94/18, Up-261/18, točka 24, in sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 179/2016).
Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je naročnik ponudnika TENZOR d.o.o. v sklopih 1, 5 in 8 (pa tudi vlagatelja v sklopu 4) v primeru istovrstnih pomanjkljivosti v ponudbi res pozival k predložitvi dodatnih pojasnil ter listinske dokumentacije ali ne, saj vlagatelj s temi navedbami, kot že pojasnjeno, ne bi mogel uspeti, posledično pa so slednje za odločitev v obravnavani zadevi pravno nepomembne. Dalje je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog vlagatelja za vpogled v naročnikov poziv »Dopustna dopolnitev ponudbe in soglasje k popravku računskih napak«, številka 430-217/2023/18 (1541-12) z dne 4. 7. 2023, prav tako pa tudi dokazni predlog vlagatelja za vpogled v (vse) pozive na dopolnitev ponudbe, ki jih je naročnik v sklopih 1, 5 ter 8 naslovil na ponudnika TENZOR d.o.o. glede izpolnjevanja tehničnih zahtev, saj so bili navedeni dokazi predlagani v zvezi z ugotavljanjem utemeljenosti izpostavljenih pravno nepomembnih navedb.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navajal tudi, da ima ponujena dnevno/nočna »Box« kamera ločljivost 3072 x 1728, kar znaša 5.308.416 efektivnih točk, to pa je več kot 5M efektivnih točk in manj kot 8M oziroma 9M efektivnih točk, zato je zahteva v zvezi z ločljivostjo navedene kamere v obravnavanih sklopih izpolnjena. Izpostavljeno navedbo je vlagatelj dokazoval s testom ponujene kamere in dopisom proizvajalca kamere z dne 21. 8. 2023.
V zvezi z navedbo, da ima ponujena dnevno/nočna »Box« kamera ločljivost 3072 x 1728, kar znaša 5.308.416 efektivnih točk, gre najprej pojasniti, da je ta za konkretni revizijski postopek pravno nepomembna. Predmet konkretnega revizijskega postopka namreč ne more biti vprašanje, ali je ponujena kamera skladna z zahtevami naročnika. Predmet konkretnega revizijskega postopka je lahko (zgolj) naročnikovo ravnanje v postopku javnega naročanja (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), s tem pa vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 ter dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je zaključil, da vlagatelj s predloženo tehnično dokumentacijo v ponudbi ni dokazal, da je ločljivost ponujene kamere v obravnavanih sklopih skladna z zahtevo naročnika. To pa nadalje pomeni tudi, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker presoje vlagateljeve ponudbe ni opravil na podlagi podatkov in dokumentacije, ki jih je vlagatelj predstavil naknadno, šele v postopku pravnega varstva (oziroma šele v predlogu za spremembo izpodbijane odločitve), saj naročnik teh podatkov oziroma dokumentacije že po naravi stvari ni mogel upoštevati ob sprejemu izpodbijane odločitve (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-131/2022).
Ker je glede na pojasnjeno za predmetni revizijski postopek pravno nepomembna vlagateljeva navedba o tem, da ima ponujena dnevno/nočna »Box« kamera ločljivost 3072 x 1728, kar znaša 5.308.416 efektivnih točk, Državna revizijska komisija ni izvajala dokazov z vpogledom v test ponujene kamere in dopis proizvajalca kamere z dne 21. 8. 2023, ki ju je vlagatelj predlagal za dokazovanje izpostavljene navedbe. Dalje je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila tudi dokaz z vpogledom v dopis proizvajalca kamere z dne 15. 6. 2023, saj je vlagatelj z njim dokazoval navedbo, da je v obravnavanem postopku javnega naročanja ponudil nov model dnevno/nočne »Box« kamero Dahua, tj. IPC-HF5541F-ZE-S3, ki pa med strankama ni bila sporna.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi, da naročnik ne bi smel opraviti preračuna efektivnih točk glede maksimalne ločljivosti ponujene kamere 2960 x 1668 iz tehnične dokumentacije, na preračun pa opreti odločitve o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Ob dejstvu, da je vlagatelj na eni strani (tudi) sam opravil preračun oziroma zmnožil zatrjevane podatke glede ločljivosti kamere (tj. 3072 x 1728) in z zmnožkom 5.308.416 efektivnih točk utemeljeval navedbo o dopustnosti ponudbe, na drugi strani pa pravilnosti naročnikovega preračuna ni oporekal in ni zatrjeval, da 2960 x 1668 ne znaša 4.937.280 efektivnih točk, kot je to na podlagi preračuna ugotovil naročnik, izpostavljeni revizijski navedbi ni bilo mogoče slediti.
Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati kršitev naročnika pri ocenjevanju njegove ponudbe, zaradi česar je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Ker zahtevek za revizijo v obravnavanem primeru ni utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj takso za predrevizijski in revizijski postopek, kot v vlogi z dne 5. 9. 2023 pravilno navaja tudi sam, preplačal.
V skladu s tretjo povedjo drugega odstavka 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, 1.000,00 EUR.
V konkretnem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikovo odločitev o zavrnitvi obeh prejetih ponudb kot nedopustnih, sprejeto v sklopih 1, 5 in 8, tj. na naročnikovo odločitev o izločitvi obeh prejetih ponudb v sklopih 1, 5 in 8. Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj z eno vlogo izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi prejetih ponudb v treh sklopih, bi moral torej vlagatelj za predmetni zahtevek za revizijo plačati takso v višini 1.000,00 EUR (prim. odločitev v zadevi št. 018-122/2021). Ker pa je vlagatelj v konkretnem primeru plačal takso v višini 3.000,00 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 22. 8. 2023), bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 2.000,00 EUR.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- RS MJU.
V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.