018-079/2022 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Nine Velkavrh kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba revizije gradbenih načrtov PZI dokumentacije za zahtevnejše premostitvene objekte in predore na 3. in 4. etapi nove prometne povezave med avtocesto A2 Ljubljana - Obrežje do priključka Maline« in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PROMICO d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 29. 7. 2022

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 14. 6. 2022 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 313/2022-SPZJN/195-21 z dne 2. 6. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.463,96 EUR, EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 28. 9. 2021 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 19. 11. 2021, pod št. objave JN007894/2021-B01, ter 22. 11. 2021 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 226-595373. Naročnik izvaja odprti postopek.

Naročnik je 2. 6. 2022 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007894/2021-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 313/2022-SPZJN/195-21 z dne 2. 6. 2022, s katero je javno naročilo oddal ponudniku PIPENBAHER INŽENIRJI d.o.o., Žolgarjeva ulica 4A, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik); iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik za po merilih sicer ugodnejšo ponudbo vlagatelja v skupnem nastopu z družbo SPIT d.o.o. Nova Gorica, Vojkova cesta 19, Solkan, ugotovil obstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) za podizvajalca Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: podizvajalec); obstoj izključitvenega razloga na dan oddaje ponudbe (23. 12. 2021) je preveril tudi pri pristojnem uradu FURS, ki je potrdil obstoj izključitvenega razloga (dopis FURS št. DT 0211-8352/2022-3 z dne 31. 1. 2022). Naročnik še pojasnjuje, da je vlagatelja kot vodilnega partnerja pozval na zamenjavo podizvajalca, vlagatelj pa je odgovoril, da se ne glede na posredovan poziv sklicuje na t. i. popravni mehanizem, ki ga ureja drugi odstavek 38. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/2020; v nadaljevanju ZIUOOPE), pri čemer je zastopal stališče, da je rok za oddajo ponudb potekel še pred koncem leta 2021, ko je še bil dovoljen popravni mehanizem za take primere, vlogi pa je priložil tudi:
- potrdilo FURS št. DT 42900-13974/2022-1 z dne 23. 2. 2022, kjer je navedeno, da je imel podizvajalec kot davčni zavezanec na dan 31. 12. 2021 plačane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, ter
- potrdilo FURS št. DT 42900-15936/2022-5 z dne 3. 3. 2022, iz katerega izhaja, da je imel podizvajalec na dan oddaje ponudbe pri FURS predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za zadnjih 60 mesecev.
Naročnik pojasnjuje, da je v izogib napačni interpretaciji pozval FURS na pojasnilo, ali je za podizvajalca na dan 23. 12. 2021 obstajal zadevni izključitveni razlog, kar je pristojni urad z dopisom št. DT 0211-8352/2022-9 z dne 29. 3. 2022 ponovno potrdil. Naročnik poleg tega meni, da se ni mogoče sklicavati na t. i. popravni mehanizem za davke iz drugega odstavka ZIUOOPE, saj je ta kot začasen ukrep veljal le do 31. 12. 2021.

Vlagatelj je dne 14. 6. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila. Kot nesporno priznava, da je na dan oddaje ponudbe za podizvajalca obstajal zadevni izključitveni razlog (neplačani davki, ki presegajo 50 EUR), vendar pa uveljavlja, da je bila odločitev naročnika o izključitvi njegove ponudbe napačna, saj bi mu moral naročnik omogočiti uporabo t. i. popravnega mehanizma. Meni, da je treba kot ključen trenutek za presojo in uporabo popravnega mehanizma uporabiti dan oddaje ponudbe, kar je v konkretnem primeru 23. 12. 2021, ko je še imel možnost uporabiti popravni mehanizem. Poudarja, da je lahko v času oddaje ponudbe utemeljeno pričakoval in se zanesel na dejstvo, da bo lahko ob morebitnem obstoju izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 uporabil ukrep popravnega mehanizma. Nezmožnost uporabe tega mehanizma naj ne bi mogla biti vezana na ravnanje naročnika oz. na trenutek, ko se naročnik odloči izvesti preverjanje ponudb, saj bi takšno ravnanje, ki je popolnoma neodvisno od ponudnika, vodilo ne le v kršitev pravne predvidljivosti transparentnosti v postopkih javnega naročanja, pač pa tudi v možnost kršitve enakopravne obravnave ponudnikov ter arbitrarno odločanje naročnikov. Če je postopek na dan oddaje ponudbe omogočal popravni mehanizem, naj bi bilo tako pravno nepomembno, kdaj je naročnik izvedel preverjanje. Poudarja, da je za podizvajalca izkazal vse ukrepe, s katerimi je skladno z 38. členom ZIUOOPE v celoti odpravil obstoj zadevnega izključitvenega razloga že v času do 31. 12. 2021, pa naročnik tega neutemeljeno ni upošteval; naročnik tudi ne navaja, da bi izključitveni razlog obstajal še v letu 2022, ko se (po mnenju vlagatelja neutemeljeno) sklicuje, da naj bi veljavnost ukrepa iz 38. člena ZIUOOPE prenehala obstajati. Dodatno vlagatelj zatrjuje še neobrazloženost odločitve o oddaji javnega naročila, saj je naročnik navedel zgolj to, da popravnega mehanizma po 31. 12. 2021 ni več mogoče uporabiti, nikjer pa ni navedel, kako to pravno pravilo aplicira na konkretni primer in tudi ne tega, zakaj v konkretnem primeru meni, da uporaba popravnega mehanizma ni mogoča. Vlagatelj predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi in se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 4. 7. 2022. Utemeljuje, zakaj šteje, da je bila izpodbijana odločitev ustrezno obrazložena. Pojasnjuje, da se je v zvezi s svojo odločitvijo oprl tudi na mnenje Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) št. 430-20/2022/2 z dne 21. 1. 2022, ki ga je sicer pridobil v drugem postopku oddaje javnega naročila in ga je smiselno povzel v obrazložitvi odločitve; iz mnenja MJU v bistvenem pa izhaja, da začasnega ukrepa po 31. 12. 2021 ni več mogoče uporabiti. Kot pravilno označuje ugotovitev vlagatelja, da je poizvedbo v e-Dosjeju izvedel po 31. 12. 2021 (tj. 10. 1. 2022), takoj, ko je bilo mogoče glede na vse ostale aktivnosti ter postopke, ki jih je tedaj vodil, in organizacijo dela. Poudarja še, da bi lahko vlagatelj – če je vedel za obstoj izključitvenega razloga – že sam v ponudbi uveljavljal t. i. popravni mehanizem, pa tega ni storil. Očitno naj tudi vlagatelj ne bi bil seznanjen z obstojem izključitvenega razloga pri podizvajalcu, če pa je bil, naj bi bilo še toliko bolj neumestno očitati naročniku, da ni takoj po oddaji ponudbe izvedel preveritve. Sklicujoč se na zakonodajno gradivo k predlogu ZIUOOPE in na namen spornega ukrepa meni, da ni mogoče kot ključnega trenutka za presojo in uporabo popravnega mehanizma uporabiti dneva oddaje ponudbe, pač pa fazo odločanja naročnika o oceni ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 7. 7. 2022. Poudarja, da se naročnik sklicuje na mnenje MJU, ki ga izpodbijani odločitvi ni predložil in tudi ni navedel, da bi bilo objavljeno na svetovnem spletu; tudi sicer to mnenje lahko predstavlja izključno in samo neobvezno oz. nezavezujočo razlago zakona, na katero Državna revizijska komisija ne more biti vezana. Vlagatelj še pojasnjuje, zakaj se s stališčem MJU ne strinja, sklicujoč se pri tem na že predhodno podano utemeljitev. Meni, da od ponudnika ni mogoče zahtevati, da že v ponudbi naročnika opozarja na izključitveni razlog svojega podizvajalca, katerega sploh ne pozna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 7. 7. 2022 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Naročnik je razlog za izključitev, ki temelji na drugem odstavku 75. člena ZJN-3, določil v dokumentu »NAVODILA PONUDNIKU ZA IZDELAVO PONUDBE«, pod točko b poglavja »4.1 Razlogi za izključitev«, pri čemer je kot dokaz neobstoja tega razloga za izključitev določil predložitev obrazcev ESPD za vse sodelujoče gospodarske subjekte.

Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da je vlagatelj predložil izpolnjene, podpisane in žigosane obrazce ESPD, pri čemer obrazec, ki se nanaša na podizvajalca, v delu III, oddelek B, v zvezi z vprašanjema o kršitvi obveznosti v zvezi s plačilom davkov (»Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža«) in prispevkov za socialno varnost (»Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža«) vsebuje odgovora »Ne«.

Čeprav je obrazec ESPD skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3 (le) predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt med drugim (skladno s točko a) ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega je ali bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, saj kot zadosten dokaz, da ne obstaja razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik skladno s točko b tretjega odstavka 76. člena ZJN-3 sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, vlagatelju ni bilo treba v ponudbi predložiti potrdil pristojnih državnih organov, saj je tako iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3 kot iz osmega odstavka 79. člena ZJN-3 razvidno, da lahko naročnik sam ugotovi (ne)obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije (dokument »Poizvedba«), je naročnik to ugotavljal z vpogledom v aplikacijo e-Dosje dne 10. 1. 2022, ko je preveril vlagateljevo izjavo iz obrazca ESPD (del III, oddelek B), pri čemer je ugotovil, da za podizvajalca obstoji izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Odstopljena dokumentacija tudi potrjuje navedbe naročnika v izpodbijani odločitvi, da je te ugotovitve preveril še pri pristojnem uradu FURS, ki je potrdil (z dopisom št. DT 0211-8352/2022-3 z dne 31. 1. 2022) obstoj izključitvenega razloga zaradi obstoja dolga na dan oddaje ponudbe.

Dejstvo, da je za podizvajalca na dan oddaje ponudbe obstajal izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, je tudi sicer med strankama nesporno. Sporno pa je, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti uporabo t. i. popravnega mehanizma. Čeprav je popravni mehanizem v devetem odstavku 75. člena ZJN-3 določen za primere iz prvega in šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ne pa tudi za primere iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki sicer določa možnost obstoja dolga v višini, ki ne sme dosegati 50 eurov, je treba upoštevati ureditev iz interventne zakonodaje. Tako je bil v drugem odstavku 38. člena ZIUOOPE določen ukrep: »Ne glede na ZJN-3 se do 15. aprila 2021 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.«,
katerega veljavnost je bila s 3. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/2021 s spre.; v nadaljevanju: ZDUOP) podaljšana do 31. 12. 2021.

V zakonodajnem gradivu k predlogu ZIUOOPE (21. 5. 2020, EPA: 1173 – VIII, EVA: 2020-2611-0028) je v zvezi z ukrepom iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE (v predlogu drugi odstavek 40. člena ZIUOOPE) navedeno:
»Z Zakonom o javnem naročanju se je uvedel minimalni prag zapadlih, neplačanih terjatev, od katerega dalje morajo naročniki izločati ponudnike – neplačnike davkov in prispevkov za socialno varnost, s čimer je bil že implementiran sicer tudi popravni mehanizem, ki ga direktive s področja javnega naročanja dopuščajo tudi v tem primeru. Namen te določbe je bil v tem, da se iz postopkov javnega naročanja ne izločajo ponudniki, ki praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti in je njihov dolg iz naslova neplačanih davkov oziroma prispevkov za socialno varnost nastal zaradi morebitnih izravnav terjatev ali manjših odstopanj med evidencami ponudnikov in davčnega organa glede knjigovodskega stanja terjatev. Tudi v primeru manjših zneskov neplačanih davkov (npr. 100 EUR) pa ponudniki po sedanji ureditvi niso imeli možnosti odpraviti te napake in davka poravnavati, ampak so bili avtomatično izločeni. Enako je tak razlog pomenil razlog za razvezo pogodbe. S predlaganim odstopom se ta anomalija odpravlja, saj bi z uvedbo popravnega mehanizma v primeru neporavnanih davkov in prispevkov ne prišlo do avtomatične izločitve ponudnika niti do avtomatične aktivacije razveznega pogoja, temveč bi ta imel možnost takšno neizpolnjevanje obveznosti pojasniti in v kolikor bi obveznosti poravnal, bi bil lahko izbran v postopku javnega naročila oziroma bi pogodba ostala v veljavi. Ukrep je v času epidemiološke situacije v Sloveniji za gospodarske subjekte pomemben, saj se bo v prihodnjih mesecih kot posledica težav v gospodarstvu zaradi nastale situacije in omejitev lahko zgodilo, da ponudniki ne bodo uspeli tekoče poravnavati vseh svojih obveznosti. Predlagan odstop jim bo omogočil, da sodelujejo v postopkih javnega naročanja in je hkrati spodbujevalne narave, saj bo z dodatnim rokom, ki ga bo subjektu določil naročnik, ta subjekt svoj dolg poravnal. Ukrep nima finančnih posledic.«

V zakonodajnem gradivu k predlogu ZDUOP (25. 1. 2021, EPA: 1638 - VIII, EVA: 2021-2611-0006) je v zvezi z rokom iz 3. člena ZDUOP med drugim navedeno:
»S to spremembo se do konca leta podaljšuje tudi ukrep dovoljenega popravnega mehanizma pri obstoju razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju, to je v primeru neporavnanih davčnih obveznosti, prispevkov in neoddanih REK obrazcev.«

V obravnavanem primeru naročnik vlagatelja po ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga za podizvajalca zaradi obstoja dolga (relevantnega v smislu drugega odstavka 75. člena ZJN-3) ni pozval na izpolnitev obveznosti oz. mu ni določil roka, v katerem naj bi zadevni subjekt obveznosti izpolnil (prim. s predzadnjo povedjo drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE), pač pa je vlagatelja 16. 2. 2022 v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-3 pozval na zamenjavo podizvajalca, ta pa se je v odgovoru z dne 7. 3. 2022 po vsebini skliceval na popravni mehanizem iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE, ter v zvezi s tem navedel, da:
- je imel podizvajalec tako na dan oddaje ponudbe kot tudi dne 31. 12. 2021 in dne 21. 2. 2022 (na dan prejema naročnikovega poziva na zamenjavo podizvajalca) pri FURS predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za zadnjih 60 mesecev, v zvezi s čimer je predložil potrdila FURS (št. DT 42900-15936/2022-5, DT 42900-15936/2022-3 in DT 42900-15936/2022-7, vsa z dne 3. 3. 2022), iz katerih zatrjevano tudi izhaja;
- je podizvajalec do dne 31. 12. 2021 plačal vse evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, v zvezi s čimer je predložil potrdilo FURS št. DT 42900-13974/2022-1 z dne 23. 2. 2022, iz katerega zatrjevano tudi izhaja;
- je imel podizvajalec tudi na dan 21. 2. 2022 vse do tega dneva evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, v zvezi s čimer je predložil potrdilo FURS št. DT 42900-16290/2022-1 z dne 3. 3. 2022, iz katerega zatrjevano tudi izhaja.

Upoštevaje predložena dokazila v zvezi s stanjem obveznosti podizvajalca na določene dneve je mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je podizvajalec še v času veljavnosti začasnega ukrepa popravnega mehanizma iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE izpolnil obveznosti glede dolga, ki ga je imel na dan oddaje ponudbe 23. 12. 2021. V tem smislu zato za rešitev obravnave zadeve ni bistveno, ali bi ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe naročnik moral oz. smel vlagatelju v času po prenehanju veljavnosti začasnega ukrepa (torej po 31. 12. 2021) določiti rok za izpolnitev zapadlih obveznosti. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal zakonito, ko je (po seznanitvi z dejstvom, da je bil dolg že poravnan do 31. 12. 2021) vztrajal pri zamenjavi zadevnega podizvajalca oz. vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila zaradi tega, ker vlagatelj podizvajalca ni zamenjal.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 313/2022-SPZJN/195-21 z dne 2. 6. 2022.

Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo v sklopu 3 nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo vlagateljeve ponudbe opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 5.978,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 1.464,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 30 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 21,60 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za posvet s stranko in za pregled listin oz. dokumentacije, saj so v tar. št. 43 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (torej samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez posveta s stranko in pregleda listin oz. dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda listin oz. dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 7.463,96 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran