EN

018-059/2022 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-059/2022-4
Datum sprejema: 17. 6. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna
revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev prostorov in oprema katetrskega laboratorija Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike, UKC Ljubljana«, v sklopu 2 (Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GH HOLDING storitvena družba d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa KLARA KUNOVAR – ODVETNICA, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Štefanova ulica 5, Ljubljana, ter UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 6. 2022

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 2 (Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 20. 4. 2022.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 3. 2021, pod št. objave JN001825/2021-B01, in v Uradnem listu EU dne 26. 3. 2021, pod št. objave 2021/S 060-149536. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA na podlagi Pooblastila za izvedbo postopka oddaje javnega naročila Ministrstva za zdravje, št. 4110-39/2017/21 z dne 4. 3. 2021, in Sklepa, št. 845080105-005-21/1 z dne 19. 3. 2021, pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in izvedel postopek oddaje javnega naročila od objave obvestila o javnem naročilu do sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, odločitev o oddaji javnega naročila pa sta naročnika izdala skupaj. Izraz naročnik se v predmetni odločitvi uporablja v edninski obliki in velja za oba naročnika.

Naročnik je dne 20. 4. 2022 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN001825/2021-ODL01) objavil Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se javno naročilo v sklopu 1 (Gradbeno obrtniška in inštalacijska dela) ne odda, javno naročilo v sklopu 2 (Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema) pa se odda ponudniku SIEMENS Healthcare, Trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o., Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 2 zaradi neizpolnjevanja zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, označil kot nedopustno. Naročnik je navedel, da je pri strokovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da ne izpolnjuje zahteve, navedene v dokumentu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihek 7, točka »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, in sicer gre za zahtevo: »programska oprema za podporo in vodenje posegov TAVI s koraki samodejnega procesiranja: avtomatska ali delno avtomatizirana segmentacija anatomskih struktur, anatomske označitvene točke in anatomske ravnine iz predhodno zajetih ustreznih DICOM CT ali CBCT podatkov; slikovno vodenje v realnem času s pomočjo uvožene CT, MR in žive UZ slike (TEE), sinhronizirane s fluoroskopsko sliko, z zadostnim številom licenc; povezava s samodejno postavitvijo in sledenjem C-loka. Slika TEE in ICE se prikazuje na glavnem monitorju skupaj z živo sliko angiografije (fluoroskopije).« Naročnik je še navedel, da je glede predmetne zahteve v fazi objave javnega naročila podal odgovore na vprašanja na Portalu javnih naročil, in sicer 7. 6. 2021 ob 07:37, 7. 6. 2021 ob 08:26, 18. 6. 2021 ob 06:45, 5. 10. 2021 ob 09:59, 5. 10. 2021 ob 10:02 in 6. 10. 2021 ob 06:57, zato je v tem delu vlagateljeva ponudba nedopustna.

Zoper navedeno odločitev v sklopu 2 je vlagatelj pravočasno, dne 4. 5. 2022, preko portala eRevizija vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Vlagatelj navaja, da je izpodbijana odločitev v izrecnem nasprotju z določbami 68. člena v povezavi s tretjim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj zatrjuje, da iz vsebine naročnikove odločitve nikakor ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj iz odločitve sploh ni razvidno, v katerem delu oz. elementu točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam in potrebam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Obrazložitev oziroma sklic na več (med seboj si celo nasprotujočih) odgovorov naročnika je popolnoma abstraktna, zaradi česar se iz nje nikakor ne da nedvoumno razbrati, katerega elementa izpostavljene točke tehničnih zahtev naj vlagatelj ne bi izpolnjeval. Poleg tega izpodbijana odločitev nima nikakršne osnove oz. navezave na kakršno koli konkretno določbo oz. zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je citat vsebine tehničnih zahtev, ki ga podaja naročnik v izpodbijani odločitvi, drugačen od vsebine tehničnih zahtev v (zadnji) veljavni verziji čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 11. 10. 2021. Vlagatelj dodaja, da lahko v predmetnem postopku pravnega varstva zgolj ugiba, kaj mu v odločitvi očita naročnik, zaradi česar izpodbijane odločitve sploh ni mogoče preizkusiti. Iz previdnosti vlagatelj še navaja, da je oddal ponudbo, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve, podane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je v okviru svoje ponudbe predložil ustrezno izpolnjen obrazec »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx« z vsemi spremljajočimi dokazili, kot so bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, iz katerih je bilo jasno razvidno izpolnjevanje posamičnih tehničnih zahtev. Dodaja še, da je bila v okviru čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podana zahteva »Slika TTE«, v obrazložitvi pa se naročnik sklicuje na »Sliko TEE«, kar predstavlja nedovoljeno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za prejem ponudb, s čimer je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3. Poleg tega je nerelevantno naročnikovo sklicevanje na posamezne odgovore, objavljene na Portalu javnih naročil, saj je naročnik po objavi vseh odgovorov, na katere se sklicuje v odločitvi, dne 11. 10. 2021 objavil obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku, v okviru katerega je objavil čistopis dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in izrecno zapisal: »Naročnik na podlagi odgovorov na vprašanja prilaga popravek RD s popisom za 2_Sklop. Ponudniki morajo pri oddaji ponudb upoštevati popravljeno RD z vsemi prilogami, ki jo naročnik prilaga v tem popravku.« Glede na naročnikova izrecna navodila je torej za presojo vlagateljeve ponudbe merodajna zgolj vsebina kasneje objavljenega čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tudi če bi šteli, da vsebina podanih odgovorov še vedno velja, pa bi prišlo do situacije, ko bi bila vsebina odgovorov v nasprotju z vsebino kasneje objavljenega čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu najmanj nejasna.

Naročnik je izbranega ponudnika dne 9. 5. 2022 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja ni izjasnil.

Naročnik je dne 24. 5. 2022 na portalu eRevizija objavil Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Na vlagateljev očitek o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila naročnik odgovarja, da je tehnična zahteva iz točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, ki jo je citiral v odločitvi o oddaji naročila, ponovljena oz. je z njo neločljivo logično povezana oz. jo še bolj specifično opredeljuje zahteva v točki »1.07 Monitorji«, ki se glasi: »omogočati mora koregistracijo označenih točk / območij / meritev na 3D TEE živi sliki z angiografsko sliko in koregistracijo le teh na živi fluoroskopski sliki; prikaz snopa TEE UZ snopa na živi fluoroskopski sliki (zaželeno) ali pa mora omogočati koregistracijo CT + ultrazvočno (3D TEE) živo sliko, in angiografsko + CT sliko, in koregistracijo le teh na živi fluoroskopski sliki«. Z izpostavljenima zahtevama je neločljivo povezana tudi zadnja alineja točke 1.06, ki se glasi: »programska oprema za podporo zdravljenja kongenitalnih srčnih bolezni; možnost označevanja točk in struktur na 3D sliki in njihov prikaz s prekrivanjem na živi fluoroskopski sliki«. Da vse zgoraj izpostavljene zahteve iz točke 1.06 in točke 1.07 predstavljajo neločljivo celoto, tako jasno izhaja iz vprašanj in odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Glede na zgoraj opisano neločljivost zahtev se je naročnik v izogib nepotrebnemu prepisovanju besedila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v odločitvi o oddaji naročila zgolj skliceval na krovno oz. del zahteve, opredeljene v dokumentu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihku 7, točki 1.06, ter dodatno še na odgovore, podane na Portalu javnih naročil dne 7. 6. 2021 ob 07:37, 7. 6. 2021 ob 08:26, 18. 6. 2021 ob 06:45, 5. 10. 2021 ob 09:59, 5. 10. 2021 ob 10:02 in 6. 10. 2021 ob 06:57. S tem je po njegovem mnenju popolnoma jasno in v zadostni meri obrazložil odločitev o oddaji naročila, saj je iz slednje mogoče jasno razbrati, da vlagatelj ne ponuja sistema vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike). Pri presoji, ali je bila odločitev o oddaji naročila ustrezno obrazložena, je treba upoštevati tudi, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel relevantna dejstva v zvezi z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe in predložil dokaze, iz katerih po njegovem mnenju izhaja, da naročnikovo ravnanje ni v skladu z določbami ZJN-3.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da je njegova ponudba dopustna, naročnik navaja, da zgoraj izpostavljene tehnične zahteve vse skupaj opredeljujejo in zahtevajo sistem vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike), ki pa ga vlagatelj ne ponuja. Sistem vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike) ne izhaja niti iz Izjave proizvajalca GE Healthcare z dne 1. 7. 2021 (oznaka A29), na katero se sklicuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo. Iz omenjene izjave je morda razviden sočasen prikaz slik iz različnih modalitet s spremljanjem, vodenje z označevanjem točk med posegom pa iz nje ni razvidno. Ker iz vsebine ponudbe ni razbrati, da vlagatelj ponuja sistem vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike) oz. ni tega nikjer označil, kot je to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje v točki 1.1.4 poglavja STROKOVNE ZAHTEVE, je jasno, navaja naročnik, da je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno, ravnal v skladu s predzadnjim odstavkom točke 1.1.4 poglavja STROKOVNE ZAHTEVE.

V zvezi z vlagateljevim očitkom glede razhajanja med čistopisom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljenim dne 11. 10. 2021 (»Slika TTE […]«), ter zahtevo, kot je navedena v odločitvi o oddaji naročila (»Slika TEE […]«), naročnik pojasnjuje, da je v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prišlo do tipkarske napake. To izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik v odgovorih, podanih na Portalu javnih naročil dne 7. 6. 2021 ob 07:37, 7. 6. 2021 ob 08:26, 18. 6. 2021 ob 06:45, 5. 10. 2021 ob 09:59, 5. 10. 2021 ob 10:02 in 6. 10. 2021 ob 06:57, ves čas vztrajal na zahtevi v vsebini »Slika TEE […]«. Ne glede na navedeno pa naročnik dodaja, da omenjena tipkarska napaka na opredelitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v izpodbijani odločitvi ni imela nobenega vpliva. S tehnološkega stališča sta namreč prikaza TTE in TEE na glavnem monitorju identična in se razlikujeta zgolj v uporabi UZ modalitete na UZ aparatu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija dne 27. 5. 2022, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil v vlogi z dne 27. 5. 2022, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Poudarja, da naročnik v okviru odločitve o zahtevku za revizijo v bistvenem delu razširja in dopolnjuje vsebino svoje obrazložitve na način, da navaja številne nove vsebinske navedbe glede dopustnosti ponudbe vlagatelja in številne druge oz. drugačne argumente, ki iz izpodbijane odločitve ne izhajajo niti neposredno niti posredno. Takšne navedbe pa ob upoštevanju veljavne zakonodaje in ustaljene prakse Državne revizijske komisije v celoti predstavljajo pravno nedopustne argumente, ki v predmetnem revizijskem postopku ne morejo (in ne smejo) biti upoštevani, saj za vlagatelja predstavljajo nedopustno presenečenje. Upoštevaje obrazložitev naročnika, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je edini razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe domnevno neizpolnjevanje ene od tehničnih zahtev iz točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«. V okviru odločitve o zahtevku za revizijo pa naročnik nedopustno navaja popolnoma nove razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, in sicer gre za trditve o domnevnem neizpolnjevanju tehničnih zahtev iz točke »1.07 Monitorji« ter kršitvi zahteve iz točke 1.1.4 poglavja STROKOVNE ZAHTEVE.

Iz previdnosti vlagatelj odgovarja še na (nove) navedbe naročnika glede nedopustnosti njegove ponudbe. Pojasnjuje, da v okviru svoje ponudbe ponuja sistem vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko s pomočjo CT uvožene slike, saj ponujeni sistem vsebuje funkcionalnost INTERACT View X, kar je v ponudbeni dokumentaciji na dveh mestih jasno označeno. Poudarja še, da je v svoji ponudbi v celoti in dosledno izpolnil vse obveze glede predložitve ustrezne tehnične dokumentacije s tehničnimi karakteristikami posamezne ponujene opreme, hkrati pa je v dokazilih na jasno viden način za vsak element opreme ali materiala s prosto roko ali drugače označil zaporedno številko, ki je navedena v preglednici s popisi opreme. Posledično so vse naročnikove trditve glede domnevnega neizpolnjevanja tehničnih zahtev iz točke »1.07 Monitorji« ter zahtev iz točke 1.1.4 poglavja STROKOVNE ZAHTEVE v celoti neutemeljene.

Vlagatelj odgovarja tudi na naročnikovo navedbo, da je v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prišlo do tipkarske napake. V zvezi s tem navaja, da je pravno relevantno zgolj dejstvo, da je pri objavi čistopisa s strani naročnika prišlo do ponovne spremembe razpisne dokumentacije, pri čemer je za presojo dopustnosti vlagateljeve (in drugih) ponudb merodajna zgolj vsebina kasneje objavljenega čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Nikakor ne drži naziranje naročnika, da omenjena tipkarska napaka na opredelitev dopustnosti ponudb ni imela nobenega vpliva. Tudi če naveden element na dopustnost vlagateljeve ponudbe ne vpliva (s čimer se vlagatelj sicer strinja, saj je njegova naprava tehnično zmožna prikazati tako »Sliko TEE«, kot tudi »Sliko TTE«), pa navedeno ne drži nujno za ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer zlasti v dokument »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihek 7, točka »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« ter točka »1.07 Monitorji« s spremembami, in v odločitev o oddaji naročila. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopu 2. Vlagatelj naročniku očita, da izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo, ni obrazložena skladno z 90. členom ZJN-3, ter da je naročnik ravnal nezakonito, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja pri sprejemu odločitve o oddaji naročila v izpodbijanem sklopu zadostil standardu obrazloženosti.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v več svojih odločitvah, se pravica do učinkovitega pravnega varstva uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila med drugim navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Navedena določba odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Zakon res, kot navaja naročnik, ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oz. ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Je pa kriterije skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso (prim. odločitve v zadevah št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017, 018-097/2018, 018-038/2021, 018-016/2022 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudnik seznani z utemeljitvijo odločitve, preveri njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščiti svoje pravice. In čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, pa mora vsebovati jasno, nedoumno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično naročnikova odločitev ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izpodbijano odločitev o oddaji naročila ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi le-te glede vlagateljeve ponudbe zapisal:

Pri strokovnem pregledu ponudbe je naročnik ugotovil, da ponudnik ne izpolnjuje zahteve, navedene v dokumentu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihek 7, točka »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, in sicer gre za zahtevo: »programska oprema za podporo in vodenje posegov TAVI s koraki samodejnega procesiranja: avtomatska ali delno avtomatizirana segmentacija anatomskih struktur, anatomske označitvene točke in anatomske ravnine iz predhodno zajetih ustreznih DICOM CT ali CBCT podatkov; slikovno vodenje v realnem času s pomočjo uvožene CT, MR in žive UZ slike (TEE), sinhronizirane s fluoroskopsko sliko, z zadostnim številom licenc; povezava s samodejno postavitvijo in sledenjem C-loka. Slika TEE in ICE se prikazuje na glavnem monitorju skupaj z živo sliko angiografije (fluoroskopije).«

Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve še navedel, da je glede predmetne zahteve v fazi objave javnega naročila »podal odgovore na vprašanja na Portalu javnih naročil, in sicer 7. 6. 2021 ob 07:37, 7. 6. 2021 ob 08:26, 18. 6. 2021 ob 06:45, 5. 10. 2021 ob 09:59, 5. 10. 2021 ob 10:02 in 6. 10. 2021 ob 06:57, zato je v tem delu ponudba ponudnika nedopustna«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila niso pojasnjeni tako, da bi obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražala razlogovanje naročnika do te mere, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), niti niso pojasnjeni do mere, da bi to Državni revizijski komisiji omogočalo izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Naročnik namreč v odločitvi o oddaji naročila nedopustnost vlagateljeve ponudbe utemeljuje zgolj s citiranjem dela tehničnih zahtev, navedenih v obrazcu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihek 7, točka »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, ki naj jih vlagatelj ne bi izpolnjeval, pri čemer pa naročnik ne upošteva, da je izpostavljeni del tehničnih zahtev sestavljen iz več posameznih elementov oz. več posameznih tehničnih zahtev. Kot utemeljeno navaja vlagatelj, iz vsebine naročnikove odločitve nikakor ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, v katerem elementu točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« njegova ponudba ne ustreza zahtevam in potrebam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedene ugotovitve ne spremni naročnikovo sklicevanje na šest objav vprašanj in odgovorov na Portalu javnih naročil, saj skorajda vsaka od omenjenih objav vsebuje večje število podvprašanj in odgovorov, ki se nanašajo na različne naročnikove zahteve, zaradi česar na podlagi sklica na te objave še vedno ni mogoče nedvoumno razbrati, katerega elementa izpostavljene točke tehničnih zahtev naj vlagatelj ne bi izpolnjeval.

Na vlagateljev očitek o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila je naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo dodatno zapisal:

Naročnik pojasnjuje, da je tehnična zahteva iz točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, ki jo je citiral v odločitvi o oddaji naročila, ponovljena oz. je z njo neločljivo logično povezana oz. jo še bolj specifično opredeljuje zahteva v točki »1.07 Monitorji«, ki se glasi: »omogočati mora koregistracijo označenih točk / območij / meritev na 3D TEE živi sliki z angiografsko sliko in koregistracijo le teh na živi fluoroskopski sliki; prikaz snopa TEE UZ snopa na živi fluoroskopski sliki (zaželeno) ali pa mora omogočati koregistracijo CT + ultrazvočno (3D TEE) živo sliko, in angiografsko + CT sliko, in koregistracijo le teh na živi fluoroskopski sliki«. Z izpostavljenima zahtevama je neločljivo povezana tudi zadnja alineja točke 1.06, ki se glasi: »programska oprema za podporo zdravljenja kongenitalnih srčnih bolezni; možnost označevanja točk in struktur na 3D sliki in njihov prikaz s prekrivanjem na živi fluoroskopski sliki«.

»Da vse zgoraj izpostavljene zahteve iz točke 1.06 in točke 1.07 predstavljajo neločljivo celoto tako jasno izhaja iz vprašanj in odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Glede na zgoraj opisano neločljivost zahtev, se je naročnik v izogib nepotrebnemu prepisovanju besedila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v odločitvi o oddaji naročila zgolj skliceval na krovno oz. del zahteve, opredeljene v dokumentu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021.xlsx«, zavihku 7, točki 1.06, ter dodatno še na odgovore, podane na Portalu javnih naročil dne 7. 6. 2021 ob 07:37, 7. 6. 2021 ob 08:26, 18. 6. 2021 ob 06:45, 5. 10. 2021 ob 09:59, 5. 10. 2021 ob 10:02 in 6. 10. 2021 ob 06:57. S tem je popolnoma jasno in v zadostni meri obrazložil odločitev o oddaji naročila, saj je iz slednje mogoče jasno razbrati, da vlagatelj ne ponuja sistema vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike).«

Iz citiranih delov obrazložitve odločitve o oddaji naročila in sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, je razvidno, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila citiral del točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, ki je sestavljen iz več elementov, ne da bi pri tem izpostavil konkreten element oziroma konkretno neenakovrednost vlagateljevega aparata, poleg tega pa je šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe pravzaprav neizpolnjevanje ene od zahtev iz točke »1.07 Monitorji« v povezavi z eno od zahtev iz točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« oziroma da je dejanski razlog za zavrnitev ta, da vlagatelj »ne ponuja sistema vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike)«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik citirane pomanjkljivosti (tj. da vlagatelj ne ponuja sistema vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike)) v odločitvi o oddaji naročila ni jasno in nedvoumno izpostavil, temveč je to prvič jasno navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik sicer navaja, da se je na del točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« skliceval »v izogib nepotrebnemu prepisovanju besedila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v odločitvi o oddaji naročila« oziroma kot na krovno zahtevo, vendar ta argument Državne revizijske komisije ne prepriča. Ni namreč razumljivo, zakaj je naročnik citiral del točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike« z več elementi, ne da bi pri tem izpostavil konkretno sporno zahtevo, oziroma zakaj je sploh citiral del točke »1.06 Sistem za zajemanje, digitalno procesiranje in prikaz slike«, če je dejanski razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe tehnična zahteva, vsebovana v točki »1.07 Monitorji«.

Posledica neustrezne oziroma pomanjkljive obrazložitve odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe je ta, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni mogel navesti konkretnih dejstev in predlagati konkretnih dokazov, ki bi se nanašali na ugotovitev, da »ne ponuja sistema vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko (direktno ali s pomočjo CT uvožene slike)«. Nasprotno od zatrjevanja naročnika, da je vlagatelj imel možnost uveljavljati učinkovito pravno varstvo in da je obrazložitev odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zato ustrezna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je lahko vlagatelj šele v vlogi, s katero se je opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo, ko je bil seznanjen s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, zatrjeval, da v okviru svoje ponudbe ponuja sistem vodenja posega z označevanjem točk na strukturah in sinhronizacijo s fluoroskopsko sliko s pomočjo CT uvožene slike, saj naj bi ponujeni sistem vseboval funkcionalnost INTERACT View X, kar naj bi bilo v ponudbeni dokumentaciji na dveh mestih jasno označeno.

Naročnik je dolžan v skladu z že citiranim tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 v odločitvi o oddaji naročila jasno in natančno navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. To še toliko bolj velja v primeru tehnične neustreznosti ponudbe, saj mora naročnik v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 jasno in natančno navesti razloge za odločitev o neenakovrednosti blaga oziroma razloge, zaradi katerih blago ne izpolnjuje zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo (na kar izrecno opozarja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, naročnik pa mu v tem delu povsem neutemeljeno očita, da gre za prepozne očitke, vezane na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve o (ne)oddaji javnega naročila vlagatelju, ki jih ni navedel že v sami izpodbijani odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (do česar je v tem konkretnem postopku pravnega varstva tudi prišlo). Navedeno pomeni, da argumentov, ki jih je naročnik navedel šele v okviru predrevizijskega postopka, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko svoje odločitve o oddaji naročila ni ustrezno obrazložil oziroma v njej ni na ustrezen način navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, kršil prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3. Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika v sklopu 2 (Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 20. 4. 2022.

Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika v zvezi z neobrazloženostjo izpodbijane odločitve v sklopu 2 narekovala ugoditev vlagateljevemu zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih in naročnikovih navedb (tj. navedb v zvezi z obstojem tipkarske napake v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter navedb glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe) ni obravnavala. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na obstoj tipkarske napake, namreč ne bi mogla več v ničemer vplivati na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku ter na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije. Presoja zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na dopustnost oziroma tehnično ustreznost ponudbe vlagatelja, pa bo možna šele, ko oziroma če bo naročnik v novi odločitvi o oddaji naročila jasno in natančno specificiral razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, na podlagi česar bo lahko vlagatelj v primeru, če se z njimi ne bo strinjal, v morebitnem novem postopku pravnega varstva v zahtevku za revizijo navedel konkretna dejstva in predložil dokaze.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
- materialne stroške v višini 40 točk, in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 27. 5. 2022 (in s tem povezanih izdatkov po 11. členu OT), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 27.225,28 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizija):
‒ vlagatelj,
‒ pooblaščenec vlagatelja,
‒ naročnik,
‒ RS MJU.

Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran