EN

018-015/2022 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-015/2022-4
Datum: 25. 2. 2022

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter mag. Gregorja Šebenika in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Lahki električni štirikolesniki«, v zvezi s predlogom družbe EVRORENT d.o.o., Zaloška cesta 183, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 2. 2022

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku s pogajanji z objavo [45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN 3)], je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 13. 12. 2021, pod št. objave JN008399/2021-E01, ter dne 14. 12. 2021 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 242-639019.

Naročnik je 7. 2. 2022 na portalu javnih naročil objavil dokument »ODLOČITEV ŠT. 0052/2021/0052/JNB/6«, iz katerega izhaja, da je usposobljenost za izvajanje naročila podelil prijaviteljema Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, ter PRIGO, d.o.o., Podpeška cesta 10, Brezovica pri Ljubljani, ne pa tudi vlagatelju – naročnik tudi pojasnjuje, zakaj je štel, da vlagatelj ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18. 2. 2022 vložil zahtevek za revizijo ter predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Poudarja, da bi morebitno nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Navaja, da bi naročnik v primeru nadaljevanja aktivnosti v postopku in v okviru II. faze postopka k oddaji ponudbe brez dvoma povabil zgolj ponudnika (prijavitelja), ki jima je v I. fazi postopka podelil usposobljenost, vlagatelju pa bi bilo sodelovanje onemogočeno. Z nadaljevanjem postopka bodo morali ponudniki v skladu s 3. delom razpisne dokumentacije izpolniti tudi obrazec »Ponudbeni predračun«, v katerega bodo morali vpisati cene in ponujen garancijski rok. V primeru razkritja cen in ponujenih garancijskih rokov v nadaljevanju predmetnega postopka še pred odločitvijo o predmetnem zahtevku za revizijo bo po zatrjevanju vlagatelja prišlo do izkrivljanja konkurence, če bo zahtevku za revizijo ugodeno in bo vlagatelju podeljena usposobljenost in s tem pravica do sodelovanja v II. fazi postopka.

Naročnik je z dopisom dne 21. 2. 2022 vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji, ob tem pa podal tudi svoje mnenje o predlogu – meni, da v konkretnem primeru nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila ne bo bistveno vplivalo na pravno varstvo vlagatelja.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oz. opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato skladno z 19. členom ZPVPJN pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-3 lahko v postopku s pogajanji z objavo vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, prvo ponudbo pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 45. člena ZJN-3 oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik je torej za oddajo tega naročila uporabil postopek, ki je (upoštevajoč 45. člen ZJN-3) razdeljen v dve fazi. Naročnik v prvi fazi izbere gospodarske subjekte, ki bodo sodelovali v drugi fazi postopka oddaje naročila s predložitvijo ponudbe, tako, da upošteva osmi odstavek 89. člena ZJN-3. Iz tega zato izhaja, da naročnik ne sklene pogodbe o oddaji naročila že po zaključku prve faze, temveč šele po zaključku druge faze (gl. tudi prvo poved iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3). Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo izpodbijal ravnanje iz prve faze, saj je izpodbijal odločitev, da mu naročnik ne prizna usposobljenosti, ki je odločitev, ki jo naročnik sprejme v prvi fazi postopka iz 45. člena ZJN-3. Vlagatelj je z vložitvijo predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN v tej fazi postopka oddaje naročila torej predlagal zadržanje aktivnosti, ki so vezane na drugo fazo postopka iz 45. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevih stališč ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje naročila. Četudi bi naročnik nadaljeval postopek oddaje naročila in začel izvajati drugo fazo (tj. pridobivanje ponudb), preden bi bilo odločeno o zahtevku za revizijo, pridobil pa bi tudi ponudbe v drugi fazi, je vseeno treba upoštevati, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo glede na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN ne more skleniti pogodbe. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bilo treba razveljaviti odločitev, da se mu ne prizna usposobljenosti, bi vlagatelj imel možnost pridobiti naročilo v izvedbo, saj bi se postopek oddaje javnega naročila znašel v fazi pred sprejemom odločitve o (ne)priznanju usposobljenosti in bi vlagatelj, če bi mu naročnik nato priznal usposobljenost, imel možnost sodelovati v drugi fazi postopka oddaje naročila, saj bi naročnik, če bi se odločil oddati naročilo, moral ponoviti drugo fazo. Vse navedeno pa pomeni, da nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila ne bi preprečevalo odločanja o zahtevku za revizijo in v primeru vlagateljevega uspeha z zahtevkom za revizijo niti vlagateljevega uspeha v postopku oddaje naročila. Izvedba druge faze postopka oddaje javnega naročila torej ne bi vplivala na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Na tak zaključek ne morejo vplivati niti vlagateljeva stališča o izkrivljanju konkurence ter kršenju ZJN-3 in temeljnih načel, ki jih vlagatelj v predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN sicer ni posebej obrazložil. Na njihovi podlagi namreč ni mogoče zaključiti, da bi imel vlagatelj zaradi nesprejema sklepa po 19. členu ZPVPJN zmanjšano ali oteženo pravno varstvo. Kot že navedeno, pa je vlagatelj že z vložitvijo zahtevka za revizijo v zvezi s sklenitvijo pogodbe (glede na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN) dosegel učinek, ki ga zasleduje s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudniki,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran