AK Dlhopolec s.r.o., MABONEX SLOVAKIA spol. s r.o., A. B., X. Y.

C‑590/24

„ Predhodno odločanje – Postopki oddaje javnih naročil – Direktiva 2014/23 – Podeljevanje koncesijskih pogodb – Direktiva 2014/24 – Razlogi za izključitev – Nacionalna ureditev, ki vzpostavlja register partnerjev javnega sektorja – Zahteva po nepristranskosti osebe, ki je pooblaščena za vpis partnerja javnega sektorja v ta register – Naložitev globe zaradi nespoštovanja te zahteve – Samodejna izključitev iz sodelovanja pri javnih naročilih v primeru neplačila te globe – Člen 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Kazenska narava sankcije – Predvidljivost in sorazmernost te obveznosti – Načelo pravne varnosti “

 

 

 

1.      Člen 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načelo pravne varnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa, da oseba, ki je pooblaščena za vpis družbe v register partnerjev javnega sektorja, tega vpisa ne more opraviti, če lahko njeno razmerje s partnerjem javnega sektorja ogrozi njeno nepristranskost, zlasti zaradi osebnih ali premoženjskih vezi, ki jo povezujejo s tem partnerjem, ne da bi bila določena druga merila, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati to nepristranskost, in če nespoštovanje te zahteve po nepristranskosti pripelje do naložitve sankcije kazenske narave, če lahko ta pooblaščena oseba in navedeni partner javnega sektorja glede na besedilo te nacionalne ureditve in njeno razlago na podlagi običajnih metod razlage prava, ki jo opravijo pristojna nacionalna sodišča, dovolj jasno in natančno ugotovita, katera dejanja in opustitve lahko povzročijo njuno kazensko odgovornost.

2.      Člen 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načelo pravne varnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki v primeru nespoštovanja zahteve po nepristranskosti, ki velja za osebo, pooblaščeno za vpis družbe v register partnerjev javnega sektorja, določa le, da se tej družbi naloži globa, ki ustreza znesku gospodarske koristi, ki jo je ta družba pridobila v okviru svojih odnosov z javnim sektorjem, ne da bi bila pojasnjena merila, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti to korist, če lahko ta merila izhajajo iz običajne metode razlage prava, ki jo uporabljajo pristojna nacionalna sodišča, tako da lahko navedena družba dovolj jasno in natančno ugotovi, kakšnim sankcijam je izpostavljena v primeru kršitve te ureditve.

3.      Člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero je družbi, ki je kršila to ureditev, samodejno naložena globa, ki ustreza znesku gospodarske koristi, ki jo je ta družba pridobila v okviru svojih odnosov z javnim sektorjem, ne da bi pristojni organ pri določitvi zneska te globe lahko upošteval katero koli okoliščino v zvezi s kršitvijo zadevne obveznosti. Člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pa je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa naložitev globe v razponu, ki zajema najnižji in najvišji znesek, če pristojni organ upošteva zlasti naravo, težo ter načine in posledice kršitve zadevne obveznosti.

 

 

 

Sodba v slovenščini.

Jezik postopka: slovaščina.

Sodba v angleščini.

Sodba v francoščini.

Sodba v italijanščini.

Sodba v madžarščini.

Sodbe v nemščini ni.