018-138/2026 Javni holding Ljubljana d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja« v sklopih 4 in 5, začet na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SINTAL podjetje za varovanje, intervencije in storitve, d.o.o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Gosposvetska 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana (sklop 1), Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (sklop 4) in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (sklop 5) ter pooblaščenega naročnika JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), Ljubljana dne 11. 11. 2026

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo v sklopu 4 »JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. - Varovanje javnih sanitarij« in zahtevka za revizijo v sklopu 5 »JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o. - Izvajanje storitev zasebnega varovanja« se združita v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop 4: Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. – Varovanje javnih sanitarij«, št. JHL-215-006/2026-006 z dne 18. 8. 2026 in dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop št. 5: JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o. – Izvajanje storitev zasebnega varovanja« št. JHL 215-006/2026-007 z dne 18. 8. 2026.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 21.477,94 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 25. 6. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005131/2026-EUe16/01 in istega dne v Uradnem Listu Evropske unije pod št. objave 436638-2026. Naročnik je javno naročilo razdelil na 5 sklopov. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja po pooblastilu naročnikov Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana za sklop 4 (v nadaljevanju tudi: naročnik sklopa 4) in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana za sklop 5 (v nadaljevanju tudi: naročnik sklopa 5).

Dne 18. 8. 2026 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop 4: JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. – Varovanje javnih sanitarij«, št. JHL-215-006/2026-006 z dne 18. 8. 2026 in »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop št. 5: JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o. – Izvajanje storitev zasebnega varovanja« št. JHL 215-006/2026-007 z dne 18. 8. 2026. Iz navedenih odločitev je razvidno, da je javno naročilo v 4. sklopu »JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. - Varovanje javnih sanitarij« (v nadaljevanju sklop 4) in 5. sklopu »JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o. - Izvajanje storitev zasebnega varovanja« (v nadaljevanju sklop 5) oddal ponudniku Alfa varovanje in zaščita storitve in varovanje d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba se je po merilih za oddajo javnega naročila v obeh navedenih sklopih uvrstila kot ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je 28. 8. 2026 v sklopih 4 in 5 vložil zahtevka za revizijo, v katerih predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za posamezni sklop in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obeh zahtevkih za revizijo zatrjuje, da izpodbijani odločitvi nista zakoniti, saj ponudba izbranega ponudnika v sklopih 4 in 5 ni ekonomsko najugodnejša glede na merila določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan poteka roka za oddajo ponudb ni imel nobene vrste certifikata »Družini prijazno podjetje« ali enakovrednega certifikata. V zvezi s tem se sklicuje na elektronska sporočila direktorice Ekvilib Inštituta, Dunajska cesta 159, Ljubljana (v nadaljevanju: Ekvilib Inštitut), iz katerih izhaja, da na dan 29. 7. 2026, ki je bil določen kot rok za prejem ponudb - izbrani ponudnik ni imel certifikata »Družini prijazno podjetje«. Posledično zatrjuje, da mu je naročnik neupravičeno dodelil 2 točki v okviru merila »Družini prijazno podjetje«. Dodaja, da je iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika razvidno, da je v prilogi št. 2 označil, da nima pridobljenega certifikata »Družini prijazno podjetje«, kar dokazuje, da tega certifikata ni imel. Navaja, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo po pozivu na pojasnilo in dopolnitev dne 6. 8. 2026 dopolnil s certifikatom »Družini prijazno podjetje«, ki je bil s strani Ekvilib Inštituta izdan šele dne 4. 8. 2026. Glede na navedeno zatrjuje, da je naročnik dopustil dopolnjevanje ponudb z dejstvi, ki na dan poteka roka za oddajo ponudb niso obstajala. Izbrani ponudnik je po mnenju vlagatelja dodatne točke pridobil z naknadno priloženim certifikata, s čimer je izboljšal svojo ponudbo. Brez teh dveh dodatnih točk bi bil izbrani ponudnik namreč na drugem mestu, javno naročilo pa bi pridobil vlagatelj. Zatrjuje še, da je ravnanje naročnika tudi v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, ki prepoveduje dopolnjevanje elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Ker izbrani ponudnik certifikata ni imel pred 4.8. 2026 je naročnik po mnenju vlagatelja izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje ponudb v delu, ki se nanaša na merila z dokumentom, ki ga na dan poteka roka za oddajo ponudb še ni imel, s čimer je kršil lastna pravila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti.

Naročnik je zahtevka za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 2. 9. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je z vlogama z dne 7. 9. 2026 opredelil do navedb vlagatelja. Zatrjuje, da vlagatelj ni seznanjen z notranjimi procesi in dokumenti izbranega ponudnika in ne ve, kateri interni akti in dokumenti urejajo njegovo poslovanje ter kako vodi zaposlene in organizira delo. Zatrjuje, da je že pred rokom za prejem ponudb s pripojitvijo v Skupino Nova Panorama (Nova Panorama d.o.o., Nova Panorama varovanje Miran Vršec, s.p., Pride d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana in izbrani ponudnik, v nadaljevanju: Skupina Nova Panorama) in z izvedbo ustreznih internih postopkov pridobil certifikat »Družini prijazno podjetje«. Navaja, da vlagatelj datum izdaje formalnega potrdila enači z nastankom oziroma obstojem materialnega dejanskega stanja, ki ga certifikat potrjuje, pri čemer meni da to ni pravno pravilno. Kot bistveno izpostavlja vprašanje, ali so bili na relevantni dan pri izbranem ponudniku dejansko vzpostavljeni in izvajani ukrepi družini prijaznega podjetja, ter ali je bil izbrani ponudnik na podlagi pravil sistema družini prijazno podjetje upravičeno vključen v certificirano Skupino Nova Panorama, v okviru katere je tudi pridobil certifikat »Družini prijazno podjetje«. Zatrjuje, da je bil Skupini Nova Panorama pripojen že 1. 7. 2026 (kar izkazuje z Aneksom št. 1 k Pogodbi o izvajanju postopka za ohranitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje v novem triletnem obdobju, pogodbo PPC DPP/2024-21 z dne 4. 8. 2026, pa tudi Aneksom k Pravilniku o izvajanju ukrepov »Družini prijazno podjetje« z dne 4.8.2026). Navaja, da so bile pri njem že po 1. 7. 2026 izvedene interne aktivnosti tako, da so se pri njegovem delovanju že z dnem 9. 7. 2026 začeli izvajati ukrepi certifikata »Družini prijazno podjetje« (kar izkazuje s sklepom z dne 9. 7. 2026). Zatrjuje, da je z dnem pričetka izvajanja teh ukrepov avtomatsko postal imetnik certifikata. Meni, da je tako že dne 9. 7. 2026 izpolnjeval pogoje za pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje« in ga je dne 9. 7. 2026 avtomatsko tudi pridobil. Pojasnjuje pa, da s samim certifikatom v fizični obliki ni razpolagal, je pa v ta namen poskrbel, da je pri certifikacijskem organu pridobil pisno potrditev glede izpolnjevanja pogojev in obstoja certifikata, ki ga je 4. 8. 2026 tudi pridobil. Po mnenju izbranega ponudnika vlagatelj ta datum izdaje formalnega potrdila o veljavnosti certifikata zgrešeno enači z nastankom oziroma obstojem materialnega dejanskega stanja, ki ga tako potrdilo zgolj potrjuje. Navaja, da gre pri navedbi tega datuma na spletni strani zgolj za datum podpisa Aneksa št. 1 k Pogodbi o izvajanju postopka za ohranitev polnega certifikata »Družini prijazno podjetje« v novem triletnem obdobju, št. pogodbe: PPC DPP/2024-21, za podpis katerega je izbrani ponudnik družbo Nova Panorama d.o.o. kot zastopnika Skupine Nova Panorama pooblastil že dne 9. 7. 2026, ne pa za dejanski datum pridobitve certifikata, saj je vezan na dejstvo pripojitve in izvedbo internega postopka preverjanja ustreznosti ukrepov, kar je bilo pri izbranem ponudniku vse izvedeno že bistveno pred rokom za oddajo ponudb. Do podpisa aneksa dne 4. 8. 2026 (in ne prej) pa je prišlo zgolj zaradi administrativnih ovir na strani izbranega ponudnika in dejstva, da so bili v tistem času dopusti, zaradi česar k podpisu aneksa prej ni bilo mogoče pristopiti. Izpostavlja še, da po pripojitvi ni obravnavan kot samostojen subjekt, ki bi certifikat samostojno pridobil in ga uporabljal brez izvedbe zahtevanega postopka, temveč kot del certificirane skupine.

Naročnika sklopa 4 in 5 sta z dokumenti »Sklep o zahtevku za revizijo« št. VOK-214-096/2026-001 z dne 15. 9. 2026 v sklopu 4 in »Sklep o zahtevku za revizijo« št. LPP-214-001/2026-045 z dne 15. 9. 2026 v sklopu 5 zahtevka za revizijo v posameznih sklopih zavrnila, zavrnila sta tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka. V obeh vsebinsko enakih dokumentih pojasnjujeta, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, je le-ta (med drugim) v svoji ponudbi nominiral podizvajalca ter zanj označil, da izpolnjuje merilo »Družini prijazno podjetje«. V okviru preveritve izpolnjevanja zahtev je naročnik na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovil, da izbrani ponudnik (v okviru Skupine Nova Panorama) razpolaga oziroma je na seznamu imetnikov (polnega) certifikata Družini prijazno podjetje (generacija 2020). Zatrjujeta, da je naročnik v skladu z zadnjim stavkom šestega odstavka 84. člena ZJN-3, izbranega ponudnika s pozivom (dopis št. JHL-215-006/2026-001 z dne 5. 8. 2026) pozval k pojasnilu ali razpolaga s certifikatom »Družini prijazno podjetje« oziroma dopolnitvi ponudbe in predložitvi le-tega v kolikor z njim razpolaga. Ker je pravočasno prejel pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe s potrdilom glede veljavnosti polnega certifikata »Družini prijazno podjetje«, s katerim Ekvilib Inštitut potrjuje, da je Skupina Nova Panorama, ki vključuje tudi izbranega ponudnika, imetnik polnega certifikata »Družini prijazno podjetje«. Naročnika navajata, da je na certifikatu naveden datum 4. 8. 2026 (na kar opozarja tudi vlagatelj), vendar menita, da to predstavlja zgolj datum nastanka oziroma izpisa konkretnega dokumenta in ne začetek veljavnosti certifikata. Navajata še, da je splošna praksa, da so različni dokumenti, potrdila ali certifikati datirani z dnem njihovega dejanskega nastanka oziroma izdaje, medtem ko je njihova veljavnost časovno opredeljena ločeno. Prav tako dodajata, da iz javno dostopnih podatkov o imetnikih certifikatov, ni bil razviden začetek veljavnosti certifikata oziroma kdaj je bil izbrani ponudnik vključen v certifikat »Družini prijazno podjetje«. Ker je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb razpolagal z dvema skladnima dokaziloma – javno dostopno evidenco in uradnim potrdilom izdajatelja – menita, da ni imel nobene pravne podlage ali razloga, da izbranemu ponudniku ne bi priznal 2 točk v okviru predmetnega merila. Morebitno nepriznavanje točk iz naslova dejansko obstoječega certifikata, bi po njunem mnenju pomenilo tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Zatrjujeta tudi, da ravnanje naročnika ni v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj je bilo določilo na katerega se sklicuje vlagatelj iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 črtano. Poudarjata še, da razlikovanje, ki temelji na konkurenčni prednosti posameznega ponudnika predstavlja povsem zakonit in objektivno opravičljiv razlog za izbiro.

Vlagatelj se je 17. 9. 2026 opredelil do navedb naročnikov v sklepih o zahtevku za revizijo za sklop 4 in 5 ter navedb izbranega ponudnika v izjasnitvah do zahtevkov za revizijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevkov za revizijo in dodaja, da mora naročnik merila uporabiti tako, da jim ne daje drugačne vsebine kot jo je določil pred potekom roka za prejem ponudb. Dodaja tudi, da naročnik načela gospodarnosti ne more uporabiti kot argument na podlagi katerega bi lahko po poteku roka za prejem ponudb spreminjal rezultat meril, ki jih je določil sam. Naknadna sprememba meril pomeni poseg v načela transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov, ter preferiranje izbranega ponudnika. Poudarja še, da za presojo pravilnosti izpodbijanih odločitev ne morejo biti merodajni interni dokumenti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 17. 9. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnikov je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo v sklopih 4 in 5 združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Med strankami je sporno vprašanje, ali je naročnik v sklopu 4 in 5 pravilno in skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in z 84. členom ZJN-3 dodelil točke izbranemu ponudniku pri merilu »Družini prijazno podjetje«.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 84. člena ZJN-3, ki ureja merila za oddajo javnega naročila. Merila predstavljajo element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak, na podlagi katerega naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3 in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko pripravijo konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko primerjali s ponudbami drugih ponudnikov.

Naročnik je vključil merila za oddajo javnega naročila v 5. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Izbira ponudnikov in merila«, v katerem je določil:

»Naročnik bo naročilo za posamezni sklop predmeta javnega naročila oddal ponudniku, ki bo oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi naslednjih meril:
ponudbena cena brez DDV: (max. 98 točk); Tcx,
družini prijazno podjetje: (max. 2 točki); Tdpp.

Maksimalno številko točk je 100. Doseženo skupno število točk je enako vsoti doseženega števila točk pri posameznem merilu (Tcx+Tdpp). Ekonomsko najugodnejša je tista ponudba, ki doseže najvišje skupno število točk.

[…]

Merilo »družini prijazno podjetje«

Gospodarski subjekt (ki bo izvajal storitve fizičnega varovanja), ki ima pridobljen vsaj osnovni certifikat »družini prijazno podjetje« ali enakovreden certifikat, prejme za navedeno merilo (Tdpp) dodatni (2) točki, v nasprotnem primeru pa 0 točk.

Enakovreden certifikat je vsak certifikat ali drugo dokazilo oz. listina, izdan/o s strani zunanje neodvisne organizacije, iz katerega je razvidno, da ima ponudnik sprejete ukrepe, s katerimi ima zagotovljen vsaj enak ali bolj strog sistem, kot je predpisan s predmetnim certifikatom (npr. pridobljen vsaj pristopni certifikat »Družbeno odgovoren delodajalec pridobljen na področju usklajevanja zasebnega, družinskega in poklicnega življenja«.)

Katalog ukrepov, s katerimi je mogoče uresničevati predmetni cilj, obsega številne in raznovrstne ukrepe, ki so razdeljeni na osem področij ukrepanja in so javno dostopni na spletni strani: http://www.certifikatdpp.si/o-certifikatu/katalog-ukrepov/.

Ponudnik fotokopijo pridobljenega osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje« ali enakovrednega certifikata predloži k ponudbi (Priloga 2).

V primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci, gospodarski subjekt prejme dodatne točke za navedeno merilo le, če imajo vsi gospodarski subjekti, navedeni v ponudbi, ki bodo izvajali storitve fizičnega varovanja s kadrom, ki je v Obrazcu k Prilogi 6 naveden v skladu s točko 3.2.3.2. razpisne dokumentacije (ponudnik, posamezni član iz skupine ponudnikov ali podizvajalec) pridobljen vsaj osnovni certifikat »družini prijazno podjetje« ali enakovreden certifikat«.«

Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da so ponudniki za pridobitev 2 točk v okviru merila »Družini prijazno podjetje« morali izkazati, da imajo pridobljen vsaj osnovni certifikat »Družini prijazno podjetje« ali enakovreden certifikat oziroma dokazilo, izdano s strani zunanje neodvisne organizacije, ki potrjuje izvajanje ustreznih ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Kopijo certifikata ali enakovrednega dokazila so morali priložiti ponudbi. Prav tako je določeno, da morajo za pridobitev točk v primeru skupne ponudbe ali sodelovanja s podizvajalci imeti ustrezen certifikat vsi gospodarski subjekti, ki bodo izvajali storitve fizičnega varovanja s kadri navedenimi v obrazcu k prilogi št. 6.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje izhaja, da mora biti certifikat pridobljen že ob predložitvi ponudbe oziroma najpozneje do poteka roka za prejem ponudb, kar med strankama niti ni sporno. Naknadna pridobitev certifikata bi pomenila naknadno izpolnitev zahteve za pridobitev točk, ne zgolj naknadnega dokazovanja pravočasno obstoječega dejstva.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je k ponudbi priložil obrazca k prilogi št. 6 za sklop 4 in 5, iz katerih izhaja, da je priglasil kader, ki bo izvajal storitve fizičnega varovanja in je zaposlen pri izbranem ponudniku in podizvajalcu Nova panorama d.o.o.

Nadalje iz ponudbene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik v Prilogi 2 za sklop 4 in 5 na za to predvidenem mestu označil, da s certifikatom »Družini prijazno podjetje« ne razpolaga, medtem ko je za podizvajalca Nova panorama d.o.o. navedel, da ima navedeni certifikat pridobljen.

Naročnik je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo in dopolnitev ponudbe. Iz vloge št. JHL-215-006/2026-001 z dne 5. 8. 2026 izhaja, da je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik označil, da nima pridobljenega osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje« ali enakovrednega certifikata. Naročnik je v pozivu navedel, da je iz javno dostopnih informacij ugotovil, da izbrani ponudnik s certifikatom »Družini prijazno podjetje« razpolaga v okviru skupine Nova panorama d.o.o., zaradi česar je izbranega ponudnika pozval, da pojasni ali s certifikatom razpolaga ali ne, in v kolikor ima pridobljen vsaj osnovni (ali polni) certifikat, le tega naročniku posreduje.

Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil s predložitvijo dokumenta »Potrdilo glede veljavnosti polnega certifikata Družini prijazno podjetje« z dne 4. 8. 2026, ki se na naša na Skupino Nova Panorama (Nova panorama d.o.o., Nova panorama varovanje Miran Vršec, s.p., Pride d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana in izbranega ponudnika) iz katerega izhaja:

»Ekvilib Inštitut potrjuje, da je Skupina NOVA PANORAMA imetnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje.
Veljavnost certifikata: 8. januar 2027«

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil »Potrdilo glede veljavnosti polnega certifikata družini prijazno podjetje« z dne 4. 8. 2026, je pa med strankama sporno vprašanje veljavnosti certifikata oziroma ali je certifikat »Družini prijazno podjetje« za izbranega ponudnika veljal že pred 4. 8. 2026 oziroma najkasneje ob roku za oddajo ponudbe tj. 29. 7. 2026.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan 29. 7. 2026, ki je bil določen kot rok za prejem ponudbe, ni razpolagal s certifikatom »Družini prijazno podjetje«, zaradi česar naročnik ni imel podlage, da izbranemu ponudniku dodeli točke v okviru obravnavanega merila.

Na drugi strani izbrani ponudnik in naročnika v sklopih 4 in 5 vlagatelju nasprotujejo in zatrjujejo, da se je izbrani ponudnik pripojil podizvajalcu Nova panorama d.o.o., ki razpolaga s polnim certifikatom, pred rokom za oddajo ponudbe pa je sprejel vse interne akte in ukrepe, ki so mu zagotavljali sistem skladen z zahtevami certifikata »Družini prijazno podjetje«.

Naročnika sklopa 4 in 5 zatrjujeta, da na certifikatu navedeni datum (4. 8. 2026) predstavlja zgolj datum nastanka dokumenta in ne začetek veljavnosti samega certifikata, iz javno dostopnih podatkov o imetnikih certifikatov pa začetek veljavnosti certifikata po njunem mnenju ni razviden. Menita, da je imel naročnik na podlagi dokazil dva skladna podatka zaradi katerih ni imel podlage, da izbranemu ponudniku ne bi priznal točk v okviru obravnavanega merila.

Izbrani ponudnik še zatrjuje, da ni bistveno vprašanje, ali je bilo formalno potrdilo o veljavnosti certifikata izdano na isti dan, kot je bil rok za predložitev ponudb, temveč ali so bili na relevantni dan pri izbranem ponudniku dejansko vzpostavljeni in izvajani ukrepi družini prijaznega podjetja. Z Aneksom št. 1 k pravilniku o izvajanju ukrepov »Družini prijazno podjetje«, Dogovorom o implementaciji ukrepa certifikata Družini prijazno podjetje v pripojenih družbah (med drugim tudi izbranemu ponudniku) z dne 9. 7. 2026 in s Sklepom skupine Nova panorama o implementaciji ukrepov certifikata Družini prijazno podjetje v pripojenih družbah (med drugim tudi izbranemu ponudniku) z dne 9. 7. 2026, izkazuje, da je vključen v Skupino Nova Panorama ter, da se vse določbe pravilnika, ki se nanašajo na zaposlene, delodajalca, članice skupine, izvajanje ukrepov »Družini prijazno podjetje« ter način njihovega izvajanja od 1. 7. 2026 dalje smiselno uporabljajo tudi za zaposlene in organizacijsko okolje izbranega ponudnika oziroma, da se za izbranega ponudnika določbe navedenega Aneksa glede razširitev veljavnosti Pravilnika in Plana implementacije ukrepov »Družini prijazno podjetje« uporabljajo od 9. 7. 2026 dalje. O navedenem je bil z dopisom z dne 13. 7. 2026 obveščen tudi certifikacijski organ oziroma Ekvilib Inštitut.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil, da bo v okviru obravnavanega merila točke dodelil gospodarskemu subjektu, ki ima pridobljen ustrezen certifikat oziroma enakovredno dokazilo, izdano s strani zunanje neodvisne organizacije. Navedeno pomeni, da je dodelitev točk vezal na pridobljeni certifikat oziroma enakovredno dokazilo iz katerega izhaja, da je ustreznost ukrepov oziroma sistema potrdila zunanja neodvisna organizacija. Drugače povedano zgolj sprejetje internih pravilnikov, vzpostavitev organizacijskih pogojev in omogočanje zaposlenim, da koristijo posamezne ukrepe, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne zadostujejo za priznanje točk v okviru obravnavanega merila. Navedene okoliščine, ki jih izpostavlja izbrani ponudnik, lahko izkazujejo vsebinsko izvajanje ukrepov, ne dokazujejo pa same po sebi, da je gospodarski subjekt pridobil zahtevani certifikat oziroma da je ustreznost njegovega sistema in sprejetih ukrepov potrdila zunanja neodvisna organizacija.

Glede na navedeno za presojo upravičenosti dodelitve točk ni odločilno zgolj, ali je imel izbrani ponudnik sprejete ustrezne pravilnike in ukrepe, temveč predvsem, ali je dejansko razpolagal s certifikatom »Družini prijazno podjetje«. Zato je treba presoditi, ali je dokument »Potrdilo glede veljavnosti polnega certifikata družini prijazno podjetje« z dne 4. 8. 2026., ki ga je ponudbi predložil izbrani ponudnik, predstavljal ustrezno podlago za dodelitev točk v okviru obravnavanega merila.

Državna revizijska komisija je za potrebe razjasnitve spornih vprašanj v predmetnem postopku pravnega varstva na podlagi 32. člena ZPVPJN 1. 10. 2026 Ekvilib Inštitut zaprosila za posredovanje pravilnika: »Pravila in postopek za pridobitev in ohranitev osnovnega in polnega certifikata Družini prijazno podjetje« v verziji, ki je bila veljavna na dan 29. 7. 2026.

Ekvilib Inštitut je 2. 10. 2026 posredoval dokument »Evropski standard za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih – Certifikat Družini prijazno podjetje - Pravila in postopek za pridobitev in ohranitev certifikata družini prijazno podjetje - Verzija 2.11.« (v nadaljevanju: Pravilnik Družini prijazno podjetje).

Pravilnik Družini prijazno podjetje ureja pravila in postopek za pridobitev in ohranitev certifikata »Družini prijazno podjetje«. Iz le-tega izhaja, da je pridobitev certifikata svetovalno-revizorski postopek, ki ima funkcijo ocenjevanja ter svetovanja delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje s kadri, s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Iz navedenega pravilnika prav tako izhaja, da podjetje oziroma organizacija skozi notranji postopek določi in uresniči izbrane cilje in ukrepe. Glede na notranjo oceno dejanskega stanja se s pomočjo zunanjega svetovalca v organizaciji odločijo za načrt vpeljave ukrepov, katerih cilj je izboljšanje upravljanja delovnih procesov ter kakovosti delovnega okolja za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Pravilnik Družini prijazno podjetje določa, da pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje« poteka v dveh korakih, in sicer prvi korak predstavlja pridobitev osnovnega certifikata ter pridobitev polnega certifikata »Družini prijazno podjetje«.

Skladno s tretjim poglavjem navedenega pravilnika »Postopek pridobitve osnovnega certifikata - osnovne informacije« in shemo postopka pridobitve certifikata - podjetje osnovni certifikat »Družini prijazno podjetje« pridobi šele po pozitivni oceni izvedbenega načrta implementacije izbranih ukrepov s strani revizorskega sveta. Nadalje pravilnik določa, da se po treh letih oceni, ali so bili zastavljeni ukrepi vpeljani in cilji doseženi. Če so bili cilji doseženi, podjetje pridobi polni certifikat »Družini prijazno podjetje«. Polni certifikat pa se skladno z navedenim pravilnikom podaljšuje vsake tri leta za nadaljnja tri leta.

Pravilnik Družini prijazno podjetje v desetem poglavju »Veljavnost certifikata, njegova uporaba ter obseg certificiranja« ureja tudi pripojitev novega podjetja ali pripojitev imetnika certifikata novemu podjetju, in sicer določa:

»Če si prijavitelj v obdobju imetja (osnovnega ali polnega) certifikata pripoji drugo podjetje, ki nima certifikata, za to podjetje certifikata ne sme uporabljati avtomatično. Za uporabo mora izpeljati interni postopek, v katerem preveri ustreznost izbranih ukrepov za pripojeno podjetje in po potrebi modificira ukrepe. Za ta postopek mora uporabiti celoten postopek pridobitve osnovnega certifikata. Ob predhodnem dovoljenju nosilca certificiranja lahko izvede interni postopek z usposobljenim notranjim svetovalcem.
Če se imetnik certifikata v obdobju imetja (osnovnega ali polnega) certifikata pripoji drugemu podjetju, ki nima certifikata, to certifikata prav tako ne sme uporabljati avtomatično. Za uporabo mora izpeljati interni postopek, v katerem preveri ustreznost izbranih ukrepov za celotno podjetje in po potrebi modificira ukrepe. Za ta postopek mora uporabiti celoten postopek pridobitve osnovnega certifikata. Ob predhodnem dovoljenju nosilca certificiranja lahko izvede interni postopek z usposobljenim notranjim svetovalcem.«

Iz česar izhaja, da če se podjetje s certifikatom pripoji podjetju brez certifikata ali obratno, se certifikat ne prenese oziroma razširi avtomatično. Za njegovo uporabo je glede na določbe citiranega pravilnika potrebno izvesti celoten postopek pridobitve osnovnega certifikata, v okviru katerega se preveri ustreznost obstoječih ukrepov in se jih po potrebi prilagodi ter pridobi oceno izvedbenega načrta implementacije izbranih ukrepov s strani revizorskega sveta. Postopek pa lahko glede na citirano določbo ob predhodnem dovoljenju nosilca certificiranja izvede tudi usposobljen notranji svetovalec.

Državna revizijska komisija je prejeti pravilnik 12. 10. 2026 posredovala v seznanitev in opredelitev vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročnikoma.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 10. 2026 opredelil do posredovanega Pravilnika Družini prijazno podjetje v obeh sklopih. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in zatrjuje, da je naročnik pravico do dodatnih točk vezal na pridobljen certifikat, pri čemer je za ponudbo s podizvajalci izrecno določil, da morajo certifikat imeti vsi gospodarski subjekti, ki bodo izvajali storitve fizičnega varovanja z ustreznim kadrom, navedenim v ponudbi. Poudarja, da gre za vnaprej določeno merilo, katerega izpolnjevanje je treba presojati ob upoštevanju zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in na enak način za vse ponudnike. V obravnavanem primeru izbrani ponudnik nastopa s podizvajalcem, pri čemer na dan poteka roka za predložitev ponudb sam še ni imel pridobljenega osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje«, saj mu je bil certifikat po mnenju vlagatelja izdan šele 4. 8. 2026. Zatrjuje, da poznejša pridobitev certifikata ne more sanirati neizpolnjevanja te zahteve na dan poteka roka za predložitev ponudb. Prav tako meni, da na to ne more vplivati okoliščina, kdaj se je izbrani ponudnik priključil skupini oziroma postal del skupine družb, v okviru katere se certifikat uveljavlja. Pripadnost skupini sama po sebi ne pomeni, da se lahko gospodarski subjekt izkazuje s certifikatom, ki mu je bil izdan šele naknadno, oziroma, da se časovni učinki certifikata razširijo na obdobje pred njegovo izdajo. Nasprotna razlaga bi pomenila, da bi bilo mogoče dodatne točke priznati na podlagi okoliščine, ki ob poteku roka za predložitev ponudb še ni obstajala, s čimer bi se odstopilo od vnaprej določenih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj prilaga tudi elektronsko sporočilo direktorice Ekvilib Inštituta, ki pojasnjuje, da je obravnavani certifikat veljaven od 4. 8. 2026 dalje, kljub temu, da se je podjetje priključilo skupini, ki je certifikat imela že prej, ga lahko ta poslovni subjekt uporablja od datuma, ko mu je izdan.

Do posredovanega Pravilnika Družini prijazno podjetje se je opredelil tudi izbrani ponudnik z vlogo z dne 14. 10. 2026, in sicer za oba sklopa. Pojasnjuje, da je določbe pravilnika izbrani ponudnik v celoti upošteval, ko je bila izvedena pripojitev. Vztraja pri navedbah iz vloge z dne 7. 9. 2026 s katero se je izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da se v primeru pripojitve nove družbe ne izda nov certifikat ampak pride do razširitve obstoječega. Navaja, da ni zatrjeval obstoja samostojnega certifikata, temveč obstoj pravice do uporabe certifikata v okviru Skupine Nova panorama. Meni, da je zato potrebno ugotoviti le katere pogoje je moral izbrani ponudnik izpolniti za vključitev v obstoječi certificirani sistem in kdaj jih je izpolnil. Izpostavlja, da je treba razlikovati med dejansko vzpostavitvijo in začetkom izvajanja zahtevanih ukrepov, izpolnitvijo pogojev za vključitev nove družbe v certificirano skupino ter formalno potrditvijo takšne vključitve. Meni, da presoja v konkretnem primeru temelji na internem postopku v katerem se ustreznost ukrepov zgolj interno presoja. Zatrjuje, da v primeru, da podjetje, ki se »pripoji« v skupino podjetij, ki certifikat že imajo, v celoti spoštuje in izvaja ukrepe (izvede torej notranji/interni postopek implementacije ukrepov), ki se izvajajo že v celotni skupini podjetij in so tako preverjeno ustrezni, so s tem izpolnjeni pogoji za pridobitev in uporabo samega certifikata ter je ta dejansko pridobljen. S tem ko novo podjetje implementira in prične izvajati ukrepe, kot jih izvajajo v sami skupini, ki je že imetnica certifikata (in gre torej za potrjene in ustrezne ukrepe), že načelo enake obravnave terja, da tudi to v skupino novo priključeno podjetje z dnem začetka izvajanja ukrepov pridobi pravico do uporabe certifikata. Pojasnjuje potek internih ureditev in implementacij notranjih pravilnikov ter poudarja, da je s prevzemom in izvajanjem teh ukrepov uresničeval cilje certifikata pod enakimi pogoji kot druge družbe v skupini in je tako s tem že 9. 7. 2026 pridobil certifikat. Meni še, da je bistveni namen certifikata spodbujanje in zagotavljanje pogojev za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih z izvajanjem konkretnih organizacijskih in drugih ukrepov. Ta namen pa je bil z dnem implementacije in izvajanja ukrepov Skupine Nova panorama, ki je imetnica certifikata »Družini prijazno podjetje«, pri izbranem ponudniku kot »pripojenem« podjetju tudi v celoti dosežen.

Z vlogama z dne 15. 10. 2026 št. VOK-214-109/2026-001 in št. LPP-020-013/2026-046 sta se tudi naročnika sklopa 4 in 5 opredelila do posredovanega pravilnika. Zatrjujeta, da iz desetega poglavja navedenega pravilnika ni izrecno razvidno, kdaj dodatno podjetje v skupini pridobi pravico do uporabe certifikata. Menita, da bi bil zato lahko odločilen trenutek (presečni datum) zaključka izvedbe internega postopka, ter predložitev veljavnega internega predpisa, s katerim so ukrepi ustrezno formalizirani v novem podjetju, nosilcu certificiranja, ne pa nujno šele datum podpisa aneksa. Vendar dodajata, da ne razpolagata s podatkom, kdaj je bil interni postopek zaključen oziroma kdaj je bila podana odobritev pristojnega organa certificiranja, ter ali je ta nastopila že pred potekom roka za oddajo ponudb. V zaključku navajata, da ne moreta trditi, da je bil celoten postopek do 29. 7. 2026 zagotovo izveden.

Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru obravnavanega merila dodelitev točk vezal na pridobljeni certifikat oziroma enakovredno dokazilo iz katerega izhaja, da je ustreznost ukrepov oziroma sistema potrdila zunanja neodvisna organizacija. Zato ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da je certifikat pridobil že zgolj s sprejetjem internih pravilnikov. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da se v obravnavanem primeru certifikat »Družini prijazno podjetje«, katerega imetnica je bila družba Nova panorama, d. o. o., v skladu z določili Pravilnika Družini prijazno podjetje s pripojitvijo ni samodejno prenesel na izbranega ponudnika oziroma se njegova veljavnost ni samodejno razširila nanj. Za njegovo uporabo je bilo glede na določbe citiranega pravilnika potrebno izvesti celoten postopek pridobitve osnovnega certifikata, v okviru katerega se preveri ustreznost obstoječih ukrepov in se jih po potrebi prilagodi. Glede na predstavljeno shemo pridobitve osnovnega certifikata pa je za pridobitev le-tega potrebna ocena izvedbenega načrta implementacije izbranih ukrepov s strani revizorskega sveta. Iz odstopljene dokumentacije izbranega ponudnika sicer izhaja, da je implementiral ukrepe, vendar na podlagi odstopljenih dokumentov ni mogoče ugotoviti ali je bil postopek pridobitve osnovnega certifikata končan pred 4. 8. 2026 oziroma ali je izbrani ponudnik že pred izdajo potrdila z dne 4. 8. 2026 prejel oceno izvedbenega načrta implementacije izbranih ukrepov revizorskega sveta. Postopek sicer lahko glede na zgoraj citirano določbo navedenega pravilnika ob predhodnem dovoljenju nosilca certificiranja izvede tudi usposobljen notranji svetovalec, vendar pa iz ponudbene dokumentacije, kot tudi iz dokumentacije odstopljene v postopku pravnega varstva ni razvidno, da bi bil v konkretnem primeru izpeljan postopek pridobitve osnovnega certifikata z notranjim svetovalcem. Ker je izbrani ponudnik ponudbi predložil certifikat oziroma potrdilo o veljavnosti certifikata iz katerega je razviden datum izdaje le-tega dne 4. 8. 2026, prav tako pa je iz javno dostopne evidence izdajatelja certifikata razvidno, da je certifikat za izbranega ponudnika veljaven ravno od navedenega datuma naprej, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da je izbrani ponudnik s certifikatom razpolagal ob oddaji ponudbe oziroma do roka za prejem ponudb. Podlage za drugačen zaključek pa ne daje niti aneks k pogodbi s certifikacijskim organom, ki ga prilaga izbrani ponudnik: »Aneks št. 1 k Pogodbi o izvajanju postopka za ohranitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje v novem triletnem obdobju Št. pogodbe: PPC DPP/2024-21« z dne 4. 8. 2026. Ta določa, da bo prijavitelj ukrepe certifikata »Družini prijazno podjetje« implementiral tudi v na novo pripojenih podjetjih (med drugim pri izbranemu ponudniku), in sicer v obsegu, na način in po dinamiki iz načrta implementacije. Hkrati določa skupno poročanje o zaposlenih ter uporabo ukrepov v vseh podjetjih na enak način in pod enakimi pogoji. Določa še, da aneks začne veljati z dnem podpisa pooblaščenih predstavnikov obeh strank, podpisan pa je bil kot ugotovljeno šele po poteku roka za oddajo ponudb (4. 8. 2026). Navedene določbe zato ne izkazujejo, da bi izbrani ponudnik s certifikatom v kakršnem koli obsegu razpolagal že pred navedenim datumom. Ob upoštevanju navedenega gre torej ugotoviti, da certifikat izbranega ponudnika izkazuje veljavnost šele po poteku roka za oddajo ponudb, zato ne daje podlage za ugotovitev, da je ponudnik zahtevo iz merila izpolnjeval že ob navedenem roku. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage, da bi izbranemu ponudniku v sklopu 4 in 5 dodelil točke v okviru merila »Družini prijazno podjetje«, posledično je zato ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi s 84. členom ZJN-3.

Vlagatelj sicer izpostavlja tudi kršenje določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naj bi naročnik vlagatelja pozival v nasprotju z določbo, ki prepoveduje dopolnjevanje elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Vendar navedenemu ni mogoče slediti. Kot pravilno opozarjata naročnika je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list št. 121/21; v nadaljevanju: ZJN-3B) spremenjena dikcija šestega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer je bila črtana določba, ki je izrecno prepovedovala dopolnjevanje ali popravek »tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja«. Po uveljavitvi novele ZJN-3B tako ni več mogoče izhajati iz stališča, da predmetna določba absolutno prepoveduje vsakršno naknadno spreminjanje oziroma dopolnjevanje elementov ponudbe, ki se nanašajo na merila. Izrecna zakonska prepoved po sedaj veljavnem šestem odstavku 89. člena ZJN-3 se namreč, kot že navedeno, nanaša (zgolj) na spreminjanje oziroma popravek cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Tako je ponudbo v delu, ki se nanaša na merila možno spreminjati ali dopolnjevati, ob upoštevanju omejitev petega ostavka 89. člena ZJN in načel transparentnosti (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru že ugotovila, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika naročniku ni omogočala zaključka, da je s certifikatom »Družini prijazno podjetje« razpolagal ob oddaji ponudbe oziroma ob poteku roka za prejem ponudb, v nadaljevanju niti ni presojala še, ali je naročnik z naknadnim pojasnjevanjem oziroma dopolnjevanjem ponudbe omogočil njeno izboljšanje v delu, ki se nanaša na merila v nasprotju z izpostavljenimi določbami ZJN-3. Vsebinska presoja slednjega ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

V posledici ugotovljenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop 4: JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. – Varovanje javnih sanitarij«, št. JHL-215-006/2026-006 z dne 18. 8. 2026 in »Odločitev o oddaji javnega naročila št. JHL-26/26 Izvajanje storitev zasebnega varovanja, Sklop št. 5: JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d.o.o. – Izvajanje storitev zasebnega varovanja« št. JHL-215-006/2026-007 z dne 18. 8. 2026.

Z razveljavitvijo izpodbijanih odločitev se postopek oddaje javnega naročila v sklopih 4 in 5 vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopih 4 in 5 sprejme odločitvi, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v 4. sklopu v višini 6.000,00 EUR in v 5. sklopu v višini 6.000,00 EUR (v skupni višini 12.000,00 EUR);
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v 4. sklopu višini 3.800 točk in zahtevka za revizijo v 5. sklopu v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar skupno znaša 12.800 točk in ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 9.369,60 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 48 točk v 4. sklopu in 100 točk v 5. sklopu, kar skupno znaša 148 točk in ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 108,34 EUR.

Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo »Prve pripravljalne vloge« z dne 17. 9. 2026 (vloženi ločeno za sklop 4 in 5) posledično pa tudi ne izdatkov v zvezi s tema vlogama. Navedeni stroški po oceni Državne revizijske komisije namreč niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 21.477,94 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v 30 dneh od vročitve te odločitve, in sicer neposredno pisno pri sodišču, po pošti ali po elektronski poti (portal eSodstvo).



Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- vlagatelj, po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik, po pooblaščencu,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran