018-142/2026 Mestna knjižnica Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA POSLOVNIH PROSTOROV MESTNE KNJIŽNICE KRANJ«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Acola, servis za čiščenje, d.o.o., Godič 29, Stahovica, ki ga po pooblastilu zastopa mag. Franci Kodela – odvetnik, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna knjižnica Kranj, Gregorčičeva ulica 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 11. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« z dne 6. 9. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.042,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti na Portalu javnih naročil objavil dne 5. 8. 2026, pod št. objave JN006250/2026-SL1/01.

Naročnik je dne 6. 9. 2026 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev« z dne 6. 9. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku PROSEN COM d.o.o., čiščenje in trgovina, Poslovna cona A 47, Šenčur (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je ugotovil, da je oddal dopustno ponudbo. Preostali prejeti ponudbi, med drugim tudi vlagateljevo, je zavrnil kot nedopustni.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila navedel, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje iz podtočke 8.4.3. točke 8.4. Tehnična in kadrovska sposobnosti poglavja 8. Obvezni pogoji dela II. Ponudba v dokumentu Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: točka 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj iz njegove ponudbe naročnik ne more objektivno in nedvoumno ugotoviti, da bo prav nominirana oseba, katere strokovne kvalifikacije so bile uporabljene za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tudi dejansko izvajala zahtevano funkcijo. Bistvena za naročnika je ugotovitev, ali predložena dokumentacija zagotavlja, da bo prav konkretna strokovno usposobljena oseba, na katero se ponudnik sklicuje, tudi dejansko izvajala storitve oz. naloge, za katere se njene strokovne zmogljivosti uporabljajo.

Naročnik navaja, da je v okviru navedenega pogoja zahteval zagotovitev konkretne strokovno usposobljene osebe, ki bo izvajala redno kontrolo čiščenja oz. nadzor nad čistočo pri naročniku, ne le razpolaganja s splošno zmogljivostjo gospodarskega subjekta.

Navaja, da je vlagatelj v ponudbi, za izpolnitev navedenega pogoja nominiral osebo X s.p., zanjo predložil pogodbo o sodelovanju in jo nominiral kot podizvajalko. Zanj ni sporno, da X s.p. nastopa kot podizvajalka, prav tako tudi ne, da ponudnik za izpolnitev spornega pogoja uporablja zmogljivosti drugega subjekta.

Vlagatelj je v ponudbi predložil pogodbo o sodelovanju s podizvajalcem, iz katere izhaja, da bo X izvajala zahtevane naloge osebno ali z osebjem, ki izpolnjuje enakovredne pogoje. Iz takega zapisa ne izhaja nedvoumna zaveza nominirane osebe, da bo te naloge opravljala osebno oz. predložena pogodba ne zagotavlja, da bo konkretna oseba, ki jo je ponudnik navedel v ponudbi, tudi dejansko izvajala zahtevano funkcijo pri naročniku – nasprotno, pogodba o sodelovanju omogoča, da zahtevano funkcijo izvaja druga oseba, ne da bi bilo iz ponudbene dokumentacije razvidno, kdo bi bila ta oseba in ali izpolnjuje zahtevane pogoje. Iz navedenega po mnenju naročnika sama nominacija subjekta kot podizvajalca še ne daje odgovora na vprašanje, katera fizična oseba bo izvajala zahtevane naloge. Če bi ponudnik želel pogoj izpolniti s sklicevanjem na strokovno usposobljenost nominirane osebe, mora biti iz ponudbe razvidna zaveza, ki zagotavlja njeno dejansko sodelovanje pri izvedbi tistega dela naročila, za katerega se njene strokovne zmogljivosti uporabljajo, sicer bi bilo mogoče njeno strokovno sposobnost uporabiti za izpolnitev pogoja, dejansko izvedbo pa prepustiti drugi, v ponudbi neidentificirani osebi, kar ne zagotavlja izpolnitve pogoja na način, kot ga je določil naročnik.

Dalje navaja, da je nominirana oseba po predloženih dokazilih hkrati zaposlena tudi v družbi Y, kar po njegovem mnenju sicer ni samostojen razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, je pa okoliščina relevantna pri presoji dejanske razpoložljivosti nominirane osebe. Če je konkretna oseba zaposlena pri drugem delodajalcu, mora biti izkazana ustrezna pravna podlaga, ki zagotavlja, da bo ponudnik imel to osebo pri izvedbi naročila dejansko na voljo za izvajanje zahtevane funkcije – ponudnik pogodbe ali druge ustrezne podlage, sklenjene z družbo Y, kot delodajalcem nominirane osebe, ni predložil in ni izkazana njegova zaveza, da bo omogočil njeno razpoložljivost za izvajanje nalog pri naročniku. Naknadna predložitev ustrezne pogodbe s to družbo bi po mnenju naročnika pomenila nedopusten poseg v ponudbo glede na določbe petega in šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-193/2020 navaja še, da mora biti pri uporabi zmogljivosti drugega subjekta izkazano dejansko razpolaganje s temi zmogljivostmi, pri pogojih glede strokovne usposobljenosti pa mora subjekt, na katerega zmogljivosti se ponudnik sklicuje, tudi izvajati storitve, za katere se te zmogljivosti zahtevajo.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 11. 9. 2026 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da je izpolnil vse pogoje naročnika in da je naročnik nepravilno ugotovil nedopustnost njegove ponudbe. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi; zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi, skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo zahtevana dela opravljal X s.p., da je navedeno osebo navedel v obrazcu OBR-1 in da je zanjo predložil vsa dokazila ter podizvajalsko pogodbo, s čimer je izkazal, da ima, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ustrezno zagotovljen nadzor in kontrolo kakovosti. Zatrjuje, da je iz podizvajalske pogodbe jasno razvidno, da bo konkretno fizična oseba X v svojstvu s.p., opravljala kontrolo in nadzor, kot jo je zahteval naročnik. Z določbo 5. člena podizivajalske pogodbe ni kršena nobena določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. neizkazano izpolnjevanje pogoja. Navaja, da je dostavek »ali z osebjem, ki izpolnjuje enakovredne pogoje« naveden primeroma, ko bi bilo potrebno zaradi objektivnih razlogov angažirati drugo osebo in da gre za določbo, ki se ne nanaša na naročnika, temveč na odnos med vlagateljem in X s.p.. V kolikor je imel naročnik dvom v zvezi z vsebino izpostavljenega člena podizvajalske pogodbe, bi od vlagatelja lahko zahteval pojasnilo. Glede na obseg trajanja izvajanja zahtevanih del je po mnenju vlagatelja jasno, da navedeni podizvajalec lahko dela opravlja v obsegu in na način, kot ga je določil naročnik.

Ker je iz predložene podizvajalske pogodbe razvidno, da je oseba, ki bo izvajala nadzor, navedena jasno in nedvoumno, nova dokazila v zvezi z družbo Y niso potrebna. Tudi sicer meni, da zaposlitev nominirane osebe v navedeni družbi za predmetno javno naročilo ni bistvena in z njim ni povezana.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 15. 9. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 21. 9. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Uvodoma izpostavlja, da se mu je v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo zastavilo vprašanje, katero pravno osebo je treba šteti za vlagatelja – tisto, navedeno na portalu eRevizija (družba Acolav d.o.o., Kamnik) ali tisto, navedeno v zahtevku za revizijo, ki je tudi oddalo ponudbo v predmetnem postopku (Acola d.o.o., Stahovica), posledično pa tudi vprašanje obstoja aktivne legitimacije iz 14. člena ZPVPJN. Meni, da portal jasno razmejuje med uporabnikom portala in subjektom, v imenu katerega uporabnik opravlja procesna dejanja. Ugotovljeno identitetno neskladje naročnik izpostavlja v nadaljnjo samostojno presojo Državni revizijski komisiji v okviru predhodnega preizkusa po 31. členu ZPVPJN.

Dalje navaja, da vlagatelj glede bistvenih revizijskih očitkov ni zadostil trditveno – dokaznemu bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval navedbo in zagotovitev konkretne strokovno usposobljene osebe, ki bo izvajala redno kontrolo čiščenja oz. nadzor nad čistočo. Zahteva ni bila oblikovana kot splošna zahteva po zagotovitvi poljubnega strokovnega kadra med izvajanjem pogodbe, temveč kot pogoj, ki ga mora ponudnik ob oddaji ponudbe izkazati glede konkretno nominirane fizične osebe (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-136/2019). Kot že v izpodbijani odločitvi, tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je vlagatelj v izkaz izpolnjevanja pogoja iz točke 8.4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naroča nominiral osebo X ter predložil pogodbo o sodelovanju z njo; da je vlagatelj izpolnjevanje pogoja dokazoval z osebnimi strokovnimi kvalifikacijami te konkretne fizične osebe; da bi iz ponudbene dokumentacije zato moral izhajati ustrezen in nedvoumen pravni temelj, da bo prav navedena oseba zahtevane naloge dejansko izvajala, a ne izhaja; da pogodba v 5. členu izrecno določa »osebno ali z osebjem, ki izpolnjuje enakovredne pogoje« in da iz pogodbe ne izhaja, da gre zgolj za možnost izjemne zamenjave ali da je zamenjava z drugo osebo mogoča le ob predhodnem soglasju naročnika.

Poudarja, da je svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe oprl na ugotovitev, da iz ponudbe ni bilo mogoče z zahtevano stopnjo določnosti ugotoviti, da bo zahtevane storitve izvajala prav nominirana oseba, saj 5. člen pogodbe alternativno dopušča sodelovanje neidentificiranega kadra.

Okoliščine, da X ni le samozaposlena, ampak tudi zaposlena pri družbi Y, ne šteje za samostojen razlog za nedopustnost ponudbe, jo pa izpostavlja kot relevantno v okviru presoje, ali je vlagatelj dejansko razpoložljivost konkretno nominirane fizične osebe izkazal tako, kot je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila – izrecno je razlikovala med strokovnim kadrom, zaposlenim pri drugem delodajalcu in samozaposlenim kadrom ter za oba položaja določila ustrezno pravno podlago (vsebinsko primerljivo zahtevo je Državna revizijska komisija presojala v zadevi št. 018-136/2019). Vztraja, da nedvoumen zaključek, da bo prav konkretno nominirana fizična oseba vlagatelju dejansko zagotovljena za izvajanje zahtevane funkcije, ni mogoč, vlagateljeve navedbe o opravljanju dela izven rednega delovnega časa pa označuje za nerelevantne. Meni, da vlagatelja ni bil dolžan pozivati na pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe, saj predložena pravna podlaga namreč že sama po sebi ne vsebuje zaveze, ki bi nedvoumno izkazovala zahtevano osebno izvajanje in dejansko razpoložljivost nominirane osebe. Naročnik navaja, da bi, če bi vlagateljevo ponudbo ocenil za dopustno, odstopil od zahtev, ki jih je določil za vse ponudnike, s tem pa bi ravnal v nasprotju z več določbami ZJN-3.

Naročnik je dne 21. 9. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 9. 2026; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Navaja, da je zahtevek za revizijo, skupaj s pooblastilom in potrdilom o plačilu takse, vložila družba Acola d.o.o., Stahovica, ki je v predmetnem postopku tudi oddala ponudbo in da ni jasno, zakaj je na portalu eRevizija navedena družba Acolav d.o.o., Kamnik. V zahtevku za revizijo druga družba ni nikjer navedena, kar je pravilno ugotovil tudi naročnik. Vlagatelj sicer navedbam naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo nasprotuje. Poudarja, da iz ponudbe jasno in enolično izhaja, da bo zahtevane storitve opravljala oseba X. Njena dejanska razpoložljivost in osebno izvajanje storitev je razvidno iz vsebine predložene pogodbe in drugih dokazil v ponudbi.

Naročnik se je do navedb vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 24. 9. 2026. Vztraja pri do sedaj podanih navedbah. Vztraja tudi pri navedbah, da podatku o subjektu, ki je na portalu eRevizija evidentiran v procesni vlogi vlagatelja, ni mogoče odreči procesnopravnega pomena in ga obravnavati zgolj kot tehnični podatek brez vpliva na presojo identitete subjekta, v imenu katerega je bilo procesno dejanje opravljeno. Nasprotje med podatki predstavlja po mnenju naročnika objektivno in pravno relevantno identitetno neskladje, ki terja samostojno presojo, kateri pravni subjekt je, glede na način vložitve zahtevka za revizijo prek portala eRevizija, treba šteti za vlagatelja in ali so pri tako identificiranem subjektu izpolnjene procesne predpostavke za uveljavljanje pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je naročnikovo vlogo z dne 24. 9. 2026 skladno z 11. členom ZPVPJN dne 15. 10. 2026 posredovala vlagatelju. Vlagatelj se je do navedb naročnika iz navedene vloge opredelil z vlogo z dne 20. 10. 2026. Navaja, da je iz vseh vloženih dokumentov jasno razviden vlagatelj zahtevka za revizijo, problematika, ki jo poskuša uporabiti naročnik, pa tega dejstva ne more spremeniti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija v zvezi z opozorilom naročnika, vezanim na način vložitve zahtevka za revizijo vlagatelja na portalu eRevizija, ugotavlja, da je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da je vlagatelj tega zahtevka za revizijo gospodarski subjekt Acola d.o.o., Stahovica, ki ga po pooblastilu zastopa mag. Franci Kodela – odvetnik, Ljubljana. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je kot vlagatelj zahtevka za revizijo na portalu eRevizija naveden gospodarski subjekt Acolav d.o.o., Kamnik – portal eRevizija se skladno s prvim odstavkom 13.a člena ZPVPJN uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil, ne pa za identifikacijo vlagatelja in presojo njegove aktivne legitimacije (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-126/2026).

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in njegovo ponudbo zato označil za nedopustno.

Državna revizijska komisija uvodoma pritrjuje naročniku, da je na vlagatelju zahtevka za revizijo trditveno in dokazno breme. Vlagatelj mora, skladno z določilom drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, v zahtevku za revizijo navesti tako očitane (konkretne) kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v ZPP, katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP tako v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da vlagatelj tega ni storil. V zahtevku za revizijo je jasno in konkretizirano očital naročniku kršitve pri pregledu njegove ponudbe ter zatrjeval in dokazoval izpolnjevanje pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Očitke vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se med drugim nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) izkaže z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Obveznost naročnika je, da skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) pogoje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi jasno, natančno in na nedvoumen način, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa nato ravna v skladu s pravili, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar pomeni, da od ponudnikov ne sme zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

V obravnavanem primeru je naročnik v točki 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik mora izkazati, da ima za polni delovni čas najmanj eno redno zaposleno osebo, ki bo izvajala redno kontrolo čiščenja (nadzor nad čistočo pri naročniku) in bo na lokaciji naročnika tedensko prisotna najmanj 4 ure in ki ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe iz sanitarne, kemijske, zdravstvene ali farmacevtske smeri ter najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja čiščenja. Svoj nadzor bo potrdila s podpisom v dnevni evidenci čiščenja in zabeležila ustreznosti oz. pomanjkljivosti, ugotovljene pri nadzoru. Ugotovitve (Poročilo o nadzoru) bo po e-pošti posredovala kontaktni osebi naročnika.

Dokazilo: ESPD obrazec (»Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: Tehnična in strokovna sposobnost, Izobrazba in strokovna usposobljenost«) in Izjava o izpolnjevanju kadrovskih, tehničnih in okoljskih zahtev (OBR-6)

Če strokovni kader ni zaposlen pri ponudniku, mora imeti ponudnik z njegovim delodajalcem sklenjeno podjemno pogodbo ali drugo enakovredno podlago za sodelovanje. Če je strokovni kader samozaposlen, mora imeti ponudnik z njim direktno sklenjeno podizvajalsko pogodbo.«

Dalje je naročnik v obrazcu OBRAZEC 6 (OBR-6) pripravil Izjav[o] o izpolnjevanju kadrovskih, tehničnih in okoljskih zahtev, s podpisom katere so morali ponudniki potrditi, da bodo »pri izvedbi predmeta javnega naročila »OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA POSLOVNIH PROSTOROV MESTNE KNJIŽNICE KRANJ« zagotovili ustrezne tehnične zmogljivosti (opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz dokumentacije (tehnični del), pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta javnega naročila«. V delu obrazca, ki se nanaša na izjavo glede kadrovskih zmogljivosti, so morali potrditi, da imajo »zagotovljene potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz dokumentacije, predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo«.

V tem istem obrazcu, torej obrazcu OBRAZEC 6, so morali ponudniki (v zvezi s pogojem iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v predpripravljeno tabelo poimensko navesti tudi ime in priimek strokovnega kadra, njihovo izobrazbo in smer ter leta delovnih izkušenj.

Glede na vsebino predstavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, kot zatrjuje tudi naročnik, da so morali ponudniki v ponudbi predstaviti oz. priglasiti konkretno strokovno usposobljeno osebo, ki bo izvajala redno kontrolo čiščenja (nadzor nad čistočo pri naročniku). Pri tem so morali ponudniki, za primer, da strokovno usposobljena oseba ni njihov (zaposlen) kader, imeti bodisi z njihovim delodajalcem sklenjeno ustrezno podlago za sodelovanje bodisi imeti s samozaposleno osebo sklenjeno direktno podizvajalsko pogodbo. Ta zahteva naročnika temelji na določilih 81. člena ZJN-3 in z njimi povezani praksi Državne revizijske komisije. Ta je namreč že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-190/2017, 018-232/2017, 018-182/2018, 018-103/2019, ter tudi v zadevah, ki jih izpostavlja naročnik itd.) pojasnila, da iz 81. člena ZJN-3 izhaja, da ni nujno, da je gospodarski subjekt sposoben izvesti javno naročilo neposredno z lastnimi sredstvi oz. zmogljivostmi, temveč zadošča, da izkaže, da razpolaga z zadostnimi sredstvi oz. zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila. Na podlagi omenjene določbe se namreč lahko (načeloma) gospodarski subjekt pri izkazovanju (med drugim) svoje tehnične in strokovne sposobnosti sklicuje na zmogljivost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, če naročniku dokaže, da bo dejansko imel na razpolago sredstva oz. zmogljivost teh subjektov. Gospodarski subjekt (ponudnik) torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izkaz izpolnjevanja zgoraj predstavljenega pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) predložil:
- obrazec ESPD vlagatelja, tj. gospodarskega subjekta Acola d.o.o., Kamnik, ki nastopa v vlogi ponudnika, v katerem je le-ta pri zahtevi glede osebe, ki bo izvajala redno kontrolo čiščenja (nadzor nad čistočo pri naročniku) - vsebinsko enaki zahtevi iz prve povedi točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila - navedel fizično osebo X, njeno izobrazbo, kvalifikacijsko ime, datum izdaje kvalifikacije in organ izdaje kvalifikacije (poglavje Izobrazba in strokovna usposobljenost dela C: Tehnična in strokovna sposobnost);
- obrazec OBR-6 vlagatelja z dne 14. 8. 2026, v katerem je le-ta navedel, da v skladu s točko 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila priglaša strokovni kader »X s.p.«, po izobrazbi »Univ. dipl. ing. živilske tehnologije«, ki ima 4 leta delovnih izkušenj;
- obrazec OBR-1 vlagatelja z dne 14. 8. 2026, v katerem je le-ta navedel, da na predmetnem javnem naročilu nastopa s podizvajalcem, subjektom X s.p., ki bo v izvajanje prevzel »kontrol[o] čiščenja zahtevano po razpisni dokumentaciji«;
- dokument Pogodba o sodelovanju z dne 11. 9. 2024, sklenjeno med vlagateljem in priglašenim podizvajalcem, samostojnim podjetnikom X (torej kot X s.p.), po fizični osebi X, za »strokovno sodelovanje pri izvajanju nadzora in kontrole kakovosti čiščenja, […]« (1. člen);
- obrazec OBR-1 podizvajalca, subjekta X s.p. z dne 14. 8. 2026 in njegov obrazec ESPD.

Glede na predstavljeno vsebino ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja – kar tudi med vlagateljem in naročnikom ni sporno - da iz nje jasno in nedvoumno izhaja, da vlagatelj na predmetnem javnem naročilu nastopa s podizvajalcem, subjektom X s.p. in da uporablja zmogljivost tega drugega subjekta v zvezi s pogojem iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za izvedbo dela predmeta javnega naročila iz te točke pa je z njim sklenil tudi pogodbo o poslovnem sodelovanju (pogodba z dne 11. 9. 2024) in jo predložil v ponudbi.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe vlagatelja (v nasprotju z zatrjevanji naročnika) jasno in nedvoumno izhaja tudi, da bo ta podizvajalec, subjekt X s.p. po strokovno usposobljeni fizični osebi X, v predmetnem javnem naročilu izvajal redno kontrolo čiščenja (nadzor nad čistočo pri naročniku). Poleg tega, kot izpostavlja tudi vlagatelj sam, da jo je predstavil na več različnih mestih (oz. v več različnih, zgoraj navedenih obrazcih) ponudbe, je vlagatelj za navedeno fizično osebo v ponudbi predložil tudi potrdilo o izobrazbi in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu pripravnika, navedel pa jo je tudi v drugem odstavku 15. člena obrazca Vzorec pogodbe (Kontrolo kvalitete izvajanja storitve, ki je predmet te pogodbe, bo za naročnika izvajala [ ] za izvajalca pa X.«). V ponudbi vlagatelja je torej nominirana konkretna fizična oseba, drugačne navedbe naročnika pa so, glede na predstavljeno, neutemeljene.

Upoštevaje predstavljeno vsebino vlagateljeve ponudbe in predhodne ugotovitve Državne revizijske komisije ni mogoče slediti naročniku, da vlagatelj v ponudbi ni dokazal, da bo pri izvedbi javnega naročila imel zmogljivost, na uporabo katere se sklicuje v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dejansko na razpolago v smislu prvega odstavka 81. člena ZJN-3.

Ugotovljenega, po presoji Državne revizijske komisije in v nasprotju z zatrjevanji naročnika, ne spremeni zapis v zadnjem delu povedi 5. člena dokumenta Pogodba o sodelovanju z dne 11. 9. 2024, iz katerega izhaja, da bo X s.p. po fizični osebi X predmet pogodbe (tj. del predmeta javnega naročila glede katerega njegovo zmogljivost uporablja vlagatelj) izvajal osebno »ali z osebjem, ki izpolnjuje enakovredne pogoje.«. Ne glede na navedeni zapis v pogodbi gre namreč ugotoviti, da je konkretna fizična oseba, ki bo za vlagatelja izvajala redno kontrolo čiščenja (nadzor nad čistočo pri naročniku) v obsegu in vsebini, kot ga je določil naročnik, v ponudbi vlagatelja, kot predhodno ugotovljeno, jasno in nedvoumno predstavljena oz. identificirana, naročnik pa je, skladno z zahtevami iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko preveril tudi, ali ta oseba izpolnjuje zahtevane pogoje.

Ugotovljenega prav tako ne spremeni zaposlitveni status fizične osebe X, ki izhaja iz predložene prve strani pogodbe o zaposlitvi te osebe z drugim gospodarskim subjektom, saj v predmetnem javnem naročilu nastopa kot fizična oseba X, ki dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik s.p in ne kot kader druge gospodarske družbe (zaradi česar bi morala biti njena vloga predstavljena v ponudbi vlagatelja, s tem povezano pa predložena dokazila, zahtevana v točki 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Ker je vlagatelj, glede na vlogo, v kateri nastopa uporabljena zmogljivost, v ponudbi predložil vso dokumentacijo, zahtevano v točki 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za njegovo ponudbo v tem delu ni mogoče ugotoviti, da bi bila pomanjkljiva. Posledično so navedbe naročnika (in vlagatelja) o (ne)dopustnosti njenega morebitnega dopolnjevanja v tem delu brezpredmetne.

Nazadnje Državna revizijska komisija zavrača še (obširne) navedbe naročnika, v okviru katerih izpostavlja dvom v dejansko (kasnejše) izvajanje redne kontrole čiščenja (nadzora nad čistočo pri naročniku) s strani kadra, priglašenega v ponudbi vlagatelja. Le-te se namreč nanašajo na vprašanja, vezana na ravnanja izbranega ponudnika v izvedbeni fazi, tj. na izvajanje pogodbe o izvajanju predmetnega naročila skladno z njenimi določili, kot take pa, v okoliščinah konkretnega primera, za presojo izpolnjevanja pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v fazi pregleda ponudb in ocenjevanja ponudb ter posledično za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe ne morejo biti relevantne.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke 8.4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično, ko je njegovo ponudbo označil za nedopustno. Ker je tako ravnanje naročnika v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila, izpodbijano odločitev o oddaji naročila pa razveljavila.

Državna revizijska komisija daje naročniku, skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik, ob obstoječih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo prejetih ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in naslednji; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.073,76 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 točk (prva točka tar. št. 44 OT, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo navzgor zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 951,60 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 23 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 16,84 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za odvetniško storitev za sestavo zahtevka za revizijo in materialne stroške, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje v OT ni podlage. Dalje vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo opredelitve do navedb naročnika (vloge z dne 20. 10. 2026), saj ti, po oceni Državne revizijske komisije, niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 4.042,20 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran