Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-140/2026 SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA OSPEDALE GENERALE ISOLA

    Številka: 018-140/2026-8
    Datum sprejema: 2. 11. 2026

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter mag. Zlate Jerman, kot članice senata, in Sama Červeka, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zbiranje odpadkov ter dobava embalaže za odpadke«, v sklopu 4, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja BIOTERA podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o., Pod kostanji 4, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa GODEC ČERNEKA NEMEC odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA OSPEDALE GENERALE ISOLA, Polje 40, Izola - Isola (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 11. 2026

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik razdeljenega na deset sklopov oddaja po odprtem postopku, je bilo dne 31. 3. 2026 objavljeno na portalu javnih naročil (pod št. objave JN002370/2026-EUe16/01) in v Uradnem listu EU (pod št. objave 220646-2026), z enim popravkom.

    Dne 29. 5. 2026 je naročnik sprejel in na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JN030/RN-26, JN002370/2026-EUe16/01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega je razvidno, da je javno naročilo v sklopu 4 oddal ponudniku KEMIS kemični izdelki, predelava in odstranjevanje odpadkov d.o.o., Pot na Tojnice 42, Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Naročnik je dne 8. 6. 2026 na portalu javnih naročil objavil dokument »Preklic odločitve o oddaji javnega naročila«, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4, dne 12. 6. 2026 pa je sprejel in na portalu javnih naročil objavil novo odločitev o oddaji javnega naročila v navedenem sklopu, iz katere je razvidno, da je javno naročilo v tem sklopu ponovno oddal izbranemu ponudniku.

    Vlagatelj je dne 24. 6. 2026 zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-089/2026-7 z dne 13. 8. 2026, ugodila ter izpodbijano odločitev razveljavila. Ugotovila je namreč, da naročnik, ki je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zahteval, da ponudniki v ponudbi predložijo obrazec OBR-8A z navedbo podatkov o lastništvu ter povezanih družbah ponudnika, pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval podatkov iz obrazca OBR-8A ter vsebine tega obrazca ni preveril, posledično pa je preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

    Dne 27. 8. 2026 je naročnik sprejel in na portalu javnih naročil objavil novo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4, iz katere izhaja, da je javno naročilo v navedenem sklopu ponovno oddal izbranemu ponudniku. V omenjeni odločitvi je naročnik (med drugim) pojasnil, da je pri preverjanju vsebine obrazca OBR-8A, predloženem v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovil neskladje med navedbami na tem obrazcu in razpoložljivimi objektivno preverljivimi podatki, zato je izbranega ponudnika skladno s petim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozval na »pojasnilo, dopolnitev oziroma popravek«. Iz odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 4 nadalje izhaja, da je izbrani ponudnik naročniku na podlagi omenjenega poziva predložil dopolnjen obrazec OBR-8A (skupaj s spremnim dopisom), naročnik pa je ugotovil, da so podatki, navedeni v dopolnjenem obrazcu, skladni z objektivno preverljivimi podatki, prav tako pa je ugotovil, da se predložena dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika nanaša na dejstva in podatke, ki so obstajali že pred potekom roka za oddajo ponudb.

    Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 9. 2026. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki v ponudbi (med drugim) predložijo izpolnjen obrazec »OBR-8A – Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«. V tej zvezi je naročnik po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila izbranega ponudnika pozval, naj popravi navedbe v obrazcu OBR-8A na način, da predloži »posodobljen« obrazec s pravilnimi podatki. Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva predložil obrazec OBR-8A z dne 20. 8. 2026, v katerem je navedel (1) družbi Kostak AG d.o.o. in KOSTAK d.d. kot družbenika izbranega ponudnika ter (2) družbe HPG Brežice d.o.o., ePosavje MEDIA d.o.o., KOSTAK GIP d.o.o, GITRI d.o.o., KOSS d.o.o., KOSTAN, d.o.o., CEP, d.o.o., Kostak HRM, d.o.o., Kostak BAU GmbH, KOSTAK GTS, d.o.o., KOSTAG d.o.o. in Kemis Termoclean, d.o.o., kot družbe, ki se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) štejejo za povezane družbe z izbranim ponudnikom. V tej zvezi je iz rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra z dne 24. 6. 2026 za izbranega ponudnika razvidno, da je njegov edini družbenik od 27. 11. 2025 dalje (torej vključno z dnem, ko je potekel rok za oddajo ponudb) družba Kostak AG d.o.o. Navedena družba je po ZGD-1 v razmerju do izbranega ponudnika obvladujoča družba z večinskim deležem, posledično pa tudi z izbranim ponudnikom povezana družba v smislu 527. člena ZGD-1. Dalje je iz rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra z dne 24. 6. 2026 za družbo Kostak AG d.o.o. razvidno, da je od 4. 9. 2019 njen edini družbenik KOSTAK d.d. Navedena družba je tako po ZGD-1 v razmerju do izbranega ponudnika obvladujoča družba s posrednim večinskim deležem, posledično pa tudi z izbranim ponudnikom povezana družba. Vendar izbrani ponudnik v naknadno predloženem obrazcu OBR-8A v tabelo z navedbo vseh povezanih družb ni navedel ne družbe Kostak AG d.o.o. ne družbe KOSTAK d.d., kar pomeni, da navedeni obrazec ni izpolnjen skladno z navodilom naročnika oziroma z vsebino obrazca in bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika že iz tega razloga izločiti iz nadaljnjega postopka. Dalje ne gre spregledati, da izbrani ponudnik med povezanimi družbami ni navedel družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o., čeprav gre za skupino družb, ki skupaj s fizičnimi osebami deluje usklajeno in obvladuje 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d. Ker ta skupina na nivoju pogodbenega dogovora obvladuje večinski delež družbe KOSTAK d.d., družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. skupaj posredno obvladujejo tudi izbranega ponudnika. Tako iz predloženega obvestila KDD kot iz odločbe AVK izhaja, da je navedena skupina družb in sedmih fizičnih oseb pridobila skupno kontrolo nad družbo KOSTAK d.d., kar pomeni, da izvajajo skupno kontrolo na podlagi medsebojnega pogodbenega odnosa in skupaj obvladujejo družbo KOSTAK d.d. Posledično je treba člane te skupine, ki ima skupaj 50,64 % vseh delnic družbe KOSTAK d.d., obravnavati kot obvladujoče družbe, izbrani ponudnik pa bi moral zato navedene družbe v obrazcu OBR-8A navesti kot povezane družbe v smislu ZGD-1. Tudi iz letnega poročila družbe KOSTAK d.d. (posredno obvladujoče družbe izbranega ponudnika) izhaja, da je prevzemnik ŽARN d.o.o. dne 20. 11. 2025 objavil namero za prevzem vseh delnic ciljne družbe KOSTAK d.d. Na dan objave prevzemne namere so imeli prevzemnik in osebe, s katerimi prevzemnik deluje usklajeno v smislu 8. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZPre-1), v lasti 20.229 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 50,57 % vseh izdanih delnic ciljne družbe. Prevzemnik in osebe, ki s prevzemnikom delujejo usklajeno v smislu 8. člena ZPre-1, so 17. 11. 2025 sklenili »Sporazum o skupni prevzemni ponudbi za prevzem ciljne družbe Kostak d.d.«, pri čemer bodo prevzemnik in osebe, ki s prevzemnikom pri prevzemu delujejo usklajeno, po koncu prevzemnega postopka ostale delničarke ciljne družbe. Poleg navedenega sporazuma je bil dne 17. 11. 2025 med prevzemnikom in osebami, s katerimi prevzemnik deluje usklajeno v smislu 8. člena ZPre-1, sklenjen še »Delničarski sporazum«, ki med drugim vključuje dogovor o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe, preko skupnega pooblaščenca, v skladu z dogovorjenim stališčem. Dogovor je bil sklenjen za obdobje 25 let, z možnostjo predčasnega prenehanja oziroma podaljšanja ob ustreznem soglasju podpisnikov. Iz navedenega izhaja, da je bila lastniška struktura družbe KOSTAK, d.d., na dan poteka roka za oddajo ponudb takšna, da je imela družba ŽARN d.o.o. skupaj 40,77 % vseh delnic družbe KOSTAK d.d. tj. 16.308 delnic od 40.000 delnic. Ob upoštevanju dejstva, da je imela skupina, ki je delovala usklajeno in ima sklenjeno 25-letno pogodbo o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini družbe KOSTAK d.d., skupaj 50,64 % vseh delnic družbe KOSTAK d.d. (tj. 20.256 delnic), gre tako ugotoviti, da je imela družba ŽARN d.o.o. sama 80,51 % vseh delnic skupine, ki je delovala usklajeno, to pa pomeni, da je imela (in ima še vedno) odločujoč vpliv na sprejemanje odločitev skupine, ki je imela sklenjen dogovor o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini družbe KOSTAK d.d. Družba ŽARN d.o.o. je torej že na podlagi tega vpliva predstavljala obvladujočo družbo v razmerju do družbe KOSTAK d.d., posledično pa tudi do izbranega ponudnika. Iz navedenega pa izhaja, da izjava na obrazcu OBR-8A z dne 20. 8. 2026 ni točna in ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ne po stanju na dan 30. 4. 2026, ne po stanju na dan 20. 8. 2026 in ne po stanju na dan 30. 6. 2026, ko je izbrani ponudnik v postopku pravnega varstva zoper predhodno odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 prav tako predložil obrazec OBR-8A. S tem je izbrani ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, pa čeprav v fazi obravnave pravnega sredstva, že dopolnil ponudbo z obrazcem OBR-8A, posledično pa naročnik ni imel podlage, da ga ponovno pozove k predložitvi spornega obrazca s posodobljeno vsebino. Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijano odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Urankar & Zupančič o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 6, Ljubljana, se je z vlogo z dne 14. 9. 2026 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je očitek, da izbrani ponudnik na obrazcu OBR-8A ni navedel ne družbe Kostak AG d.o.o. ne družbe KOSTAK d.d., neutemeljen, saj je izbrani ponudnik obe družbi na obrazcu OBR-8A izrecno navedel, in sicer v zgornjem delu obrazca, ki zahteva podatke o družbenikih. Kot izhaja že iz samega obrazca OBR-8A, je njegov namen zagotoviti transparentnost lastniške strukture ponudnika in preprečiti korupcijska tveganja pri sklepanju poslov javnega sektorja, kakor to določa šesti odstavek 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10 s sprem.; v nadaljevanju: ZIntPK). Namen te izjave zato ni v formalnem podvajanju istih podatkov v različnih rubrikah obrazca, temveč v tem, da so naročniku razkrite vse relevantne fizične in pravne osebe ter njihova medsebojna razmerja. V tej zvezi je iz obrazca OBR-8A z dne 20. 8. 2026 jasno razvidno, katere družbe so vključene v lastniško strukturo izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik pri vsaki navedeni družbi v zadnjem stolpcu obrazca izrecno navedel tudi naravo povezave, in sicer, ali gre za lastnika, posrednega lastnika, sestrsko družbo ali hčerinsko družbo. Vse družbe, ki so z izbranim ponudnikom povezane v smislu 527. člena ZGD-1, so bile tako v ponudbi razkrite, pri čemer je bila njihova povezava z izbranim ponudnikom izrecno navedena. Naročnik je tako lahko obstoj in pravilnost navedenih podatkov preveril v javno dostopnih evidencah, kar je tudi storil. Dalje so neutemeljene navedbe vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik kot povezane družbe navesti tudi družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. Zgolj usklajeno delovanje posameznih družb v smislu 8. člena ZPre-1 namreč še ne pomeni, da gre hkrati tudi za povezane osebe v smislu ZGD-1. Prav tako je delničarski sporazum, s katerim se delničarji dogovorijo o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic, lahko relevanten za presojo usklajenega delovanja po ZPre-1, vendar pa takšen sporazum sam po sebi še ne izpolnjuje katere od okoliščin iz prvega odstavka 527. člena ZGD-1. Družba ŽARN d.o.o. tudi ni sama imela 80,51 % vseh delnic skupine, ki je delovala usklajeno. Posamezna družba se namreč ne more na podlagi dejstva, da se njen delež pri prevzemni presoji prišteva deležem drugih oseb, šteti za imetnico celotnega tako seštetega deleža. Kot navaja že vlagatelj sam, je imela družba ŽARN d.o.o. zgolj 40,77 %, kar pa ne zadostuje, da bi se štela za povezano družbo z izbranim ponudnikom, saj ne gre niti za družbo z večinskim deležem niti za obvladujočo družbo. Še manj takšen delež dokazuje, da so druge družbe in fizične osebe v skupini svoje deleže (za katere vlagatelj ne navede, kolikšni so), imetniško ali upravljalsko podredile družbi ŽARN d.o.o. ZGD-1 ne določa, da družba, ki ima največji posamični delež med več podpisniki delničarskega sporazuma, zaradi tega postane imetnica deležev drugih podpisnikov ali njihova obvladujoča družba. Dalje ne gre spregledati, da nobena izmed navedenih družb (ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.) ni družba v večinski lasti izbranega ponudnika niti ne gre za družbe z večinskim deležem izbranega ponudnika. V obravnavanem primeru vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi katera od družb sama imela več kot 50 % delnic oziroma glasovalnih pravic družbe KOSTAK d.d. Nasprotno, iz navedb vlagatelja izhaja, da ima družba ŽARN d.o.o. približno 40,77 % delnic, vse družbe skupaj s fizičnimi osebami pa 50,64 %. Ne gre torej za družbe v smislu prve alineje 527. člena ZGD-1, prav tako pa tudi ne za družbe v smislu druge alineje navedenega člena. Nobena od navedenih družb (ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.) namreč ni sama obvladujoča družba družbe KOSTAK d.d., dogovor, po katerem več delničarjev glasuje skupno glede določenih sklepov ciljne družbe, pa še ne pomeni, da lahko katera od njih sama daje navodila poslovodstvu ciljne družbe, imenuje večino članov organov ipd., niti tega vlagatelj ne zatrjuje. Med navedenimi družbami tudi ne obstaja pogodba o obvladovanju, poleg tega pa navedene družbe v času oddaje ponudbe niso imele (in še vedno nimajo) enotnega vodstva, pod katerim bi bile povezane z izbranim ponudnikom, kar pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za dejanski ali pogodbeni koncern, niti ne gre za koncern z razmerjem enakopravnosti. Prav tako v obravnavanem primeru ne gre za vzajemno kapitalsko udeležbo, vlagatelj pa tega niti ne zatrjuje, kot tudi ne zatrjuje obstoja podjetniške pogodbe, sklenjene in registrirane v skladu z ZGD-1. Dalje velja izpostaviti, da je naročnik izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe pozval le enkrat, tj. dne 17. 8. 2026, izbrani ponudnik pa je ponudbo ustrezno dopolnil, zaradi česar se vlagateljeve navedbe o večkratnem dopolnjevanju ponudbe izkažejo za neutemeljene. Posledično je po mnenju izbranega ponudnika treba zahtevek za revizijo zavrniti, izbranemu ponudniku pa povrniti stroške postopka pravnega varstva.

    Naročnik je z odločitvijo z dne 15. 9. 2026 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je zaradi izpolnitve dolžnosti iz šestega odstavka 14. člena ZIntPK od ponudnikov zahteval, da v ponudbi na obrazcu OBR-8A predložijo izjavo o udeležbi fizičnih ter pravnih oseb v lastništvu ponudnika in o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe ZGD-1 šteje, da so s ponudnikom povezane družbe. Ker so morali ponudniki v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila navedeno izjavo predložiti že v ponudbi, je ta dokument vplival tudi na dopustnost ponudbe. Vendar obenem ne gre spregledati, da naročnik iz javno objavljenih podatkov v določenih primerih ne more preveriti dejanskega lastništva, niti ne more ugotoviti vseh povezanih družb. Poleg tega ne gre prezreti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v danem primeru kot pravne posledice predložitve lažne izjave oziroma neresničnih podatkov glede navedenih dejstev ni določil nedopustnosti ponudbe, temveč ničnost pogodbe oziroma okvirnega sporazuma. Ker torej vsebina navedene izjave v fazi pregleda ponudb ne more vplivati na dopustnost ponudbe, tudi morebitna nepravilnost ali neresničnost podatkov ne more bistveno vplivati na oddajo javnega naročila, kar pa pomeni, da zahtevku za revizijo v skladu s 16.a členom ZPVPJN ni mogoče ugoditi. Tudi sicer je naročnik po tem, ko je Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva razveljavila predhodno odločitev o oddaji javnega naročila v navedenem sklopu, ponudbo izbranega ponudnika preveril v delu izjave na obrazcu OBR-8A. Ker je ugotovil neskladnosti med navedbami na obrazcu in dejanskim stanjem, je izbranega ponudnika skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozval na popravek oziroma dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik je na podlagi navedenega poziva predložil »posodobljeno« izjavo na obrazcu OBR-8A skupaj s pojasnilom, kar vse je naročnik, ki je vsebino izjave na obrazcu OBR-8A preveril, štel za ustrezno. Izbrani ponudnik je namreč v prvo tabelo na navedenem obrazcu, v katero je bilo treba vpisati družbenike ponudnika, vpisal tako družbo Kostak AG d.o.o., za katero je v tabeli pojasnil, da je to matična družba oziroma 100 % lastnik izbranega ponudnika, kot tudi družbo KOSTAK d.d., za katero je v tabeli pojasnil, da je to posredna matična družba oziroma 100 % posredni lastnik izbranega ponudnika. Kot navaja že vlagatelj sam, se družbe, ki imajo v drugi družbi večinski delež, štejejo za povezane družbe. Ker za družbo lastnico nedvomno velja, da je z izbranim ponudnikom povezana družba, takšne družbe ni treba še enkrat navajati med povezanimi družbami, kot to zmotno meni vlagatelj. Dalje gre izpostaviti, da nobena od družb (ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.), ki bi jih izbrani ponudnik po zatrjevanju vlagatelja moral navesti med povezanimi družbami v obrazcu OBR-8A, nima vpliva na naročnika v smislu namena, ki ga zasleduje zahteva po predložitvi obravnavane izjave, tj. dati subjektom javnega sektorja možnost, da učinkovito pazijo na omejitve poslovanja. Glede na navedeno torej navedba teh družb v nobenem primeru ne bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila. Tudi sicer vlagatelj v povezavi z navedenimi družbami zatrjuje drugačno obliko povezanosti, kot je predvidena v 527. členu ZGD-1. Navedeni člen ZGD-1 namreč ne opredeljuje povezanih družb na način, ko bi se za obvladujoče – in posledično z izbranim ponudnikom povezane družbe – šteli subjekti, ki naj bi skupaj imeli 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d. in naj bi navedeno družbo skupno obvladovali na podlagi medsebojnega pogodbenega odnosa. Možna bi bila sicer opredelitev povezane družbe po peti alineji prvega odstavka 527. člena ZGD-1 (podjetniške pogodbe), vendar vlagatelj podjetniške pogodbe ne predloži oziroma se nanjo ne sklicuje. Poleg tega ne gre prezreti, da vlagatelj že sam navaja, da je imela družba ŽARN d.o.o. na dan, ko je potekel rok za oddajo ponudb, skupaj 40,77 % delnic družbe KOSTAK d.d. Iz vsega navedenega pa sledi, da izbrani ponudnik niti družbe ŽARN d.o.o. niti preostalih omenjenih družb ni bil dolžan navesti med povezanimi družbami v obrazcu OBR-8A. Sklicevanje vlagatelja na ZPre-1 je za predmetni spor nesmiselno in nepotrebno, saj ta zakon ureja postopek v zvezi s prevzemno ponudbo, medtem ko na dejansko lastništvo v danem trenutku ne more vplivati. Nasprotno, v tej zvezi gre na podlagi vpogleda na spletno stran »Companywall«, na katero se sklicuje vlagatelj sam, ugotoviti, da glede na obseg lastništva nobene izmed pravnih ali fizičnih oseb, ki so udeležene v lastništvu družbe KOSTAK d.d., ni mogoče šteti za povezano osebo po 527. členu ZGD-1. Dalje tudi ne gre spregledati, da iz sistemskega pojasnila KPK o omejitvah poslovanja izhaja, da je v primeru, ko je lastnik ponudnika gospodarska družba, treba navesti lastnike njenih poslovnih deležev, nikjer pa ni navedeno, da je treba navesti tudi lastnike poslovnih deležev teh družb. Glede vlagateljevih navedb v zvezi z domnevnim večkratnim dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika gre pojasniti, da je postopek oddaje javnega naročila ločen od postopka pravnega varstva, zato se predložitev dokumentov izbranega ponudnika v postopku pravnega varstva ne more šteti za dopolnitev ponudbe, tudi sicer pa so tako v obrazcu OBR-8A z dne 20. 8. 2026, ki ga je izbrani ponudnik predložil na podlagi poziva naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot v obrazcu OBR-8A z dne 30. 6. 2026, ki ga je izbrani ponudnik samovoljno predložil v postopku pravnega varstva, navedene iste povezane družbe ter družbe v lastništvu izbranega ponudnika. Upoštevaje vse navedeno je treba po mnenju naročnika zahtevek za revizijo zavrniti.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 9. 2026 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu ter vseh navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Po zatrjevanju vlagatelja navedbe naročnika o nezmožnosti preverjanja podatkov v obrazcu OBR-8A kažejo na to, da naročnik pritrjuje trditvam vlagatelja, da izbrani ponudnik (tudi) v obrazcih, ki ju je predložil v predhodnem postopku pravnega varstva in kasneje v dopolnitvi ponudbe na podlagi poziva naročnika, ni navedel vseh povezanih oseb, hkrati pa naročnik s temi navedbami sam priznava, da vsebine obrazca OBR-8A ni preveril (oziroma vsaj ne na ustrezen način). Navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na prevzemni postopek ter kasnejše delovanje izpostavljenih družb in fizičnih oseb v skupini, dokazujejo usklajeno ravnanje več družb in fizičnih oseb s skupnim deležem 50,64 % delnic (večina vseh delnic), ki so se med seboj dogovorile, da bodo 25 let usklajeno izvrševale glasovalne pravice na skupščini družbe KOSTAK d.d. preko skupnega pooblaščenca, v skladu z dogovorjenim stališčem. Ta skupina, ki deluje usklajeno, ima torej nadzor nad družbo KOSTAK d.d., posredno pa tudi nad izbranim ponudnikom, zato je treba člane te skupine obravnavati kot povezane osebe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni zatrjeval, da je imela družba ŽARN d.o.o. v katerem koli trenutku 80,51 % delnic družbe KOSTAK d.d. Jasno je bilo navedeno, da je ta delež 40,77 %, kar pa glede na število delnic, ki jih je imela skupina z večinskim vplivom, pomeni, da je imela družba ŽARN d.o.o. 80,51 % delnic skupine, posledično pa preko skupine sama dejansko tudi večinski vpliv na družbo KOSTAK d.d.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18. 9. 2026 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

    Naročnik se je z vlogo z dne 18. 9. 2026 opredelil do navedb vlagatelja iz vloge z dne 17. 9. 2026. Ponovno navaja, da je podatke na obrazcu OBR-8A v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveril, pri preverjanju pa ni ugotovil neresničnih navedb, zato je vsebino obrazca štel za ustrezno. Po zatrjevanju naročnika vlagatelj tudi v vlogi z dne 17. 9. 2026 trdi, da je izkazal, da so izpostavljene družbe povezane z družbo KOSTAK d.d. v smislu ZGD-1, kar pa ne drži. Nobena od navedenih družb v družbi KOSTAK d.d. nima večinskega deleža, poleg tega družba KOSTAK d.d. z nobeno od navedenih družb ni povezana s podjetniško pogodbo (pogodba, katere stranke so samo omenjene družbe, ne pa tudi družba KOSTAK d.d., ni podjetniška pogodba). Prav tako v obravnavanem primeru ne gre za razmerje odvisne in obvladujoče družbe, saj ZGD-1 statusa obvladujoče družbe ne priznava skupini več družb, ki bi delovale usklajeno, temveč je obvladujoča družba lahko le ena.

    Državna revizijska komisija je dne 6. 10. 2026 vlagatelju v seznanitev in opredelitev poslala vlogo naročnika z dne 18. 9. 2026 in vlogo izbranega ponudnika z dne 14. 9. 2026 s prilogami.

    Vlagatelj se je do posredovanih vlog naročnika in izbranega ponudnika opredelil z vlogo z dne 9. 10. 2026. V vlogi vztraja pri že navedenem, dodaja pa, da niti za naročnika niti za izbranega ponudnika ni sporno, da je imela skupina okoli družbe ŽARN d.o.o. večino vseh delnic družbe KOSTAK d.d., prav tako naročnik in izbrani ponudnik ne prerekata navedbe, da je imela družba ŽARN d.o.o. več kot 80 % delež vseh delnic družbe KOSTAK d.d., katerih imetniki so bili člani skupine. Nenazadnje pa naročnik in izbrani ponudnik ne prerekata navedbe, da so se vsi člani skupine dogovorili, da bodo glasovali usklajeno, kar pomeni, da je družba ŽARN d.o.o., ki je glede na število delnic obvladovala celotno skupino, dejansko obvladovala tudi družbo KOSTAK d.d. Pri tem ni pomembno, ali so bili izvedeni vsi postopki, ki jih določa ZGD-1, saj to ne vpliva na dejanski položaj družbe ŽARN d.o.o., ki je imela preko opisanih mehanizmov večinski vpliv na družbo KOSTAK d.d. in je bila de facto obvladujoča družba.

    Po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN (v okviru katerega je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v potrdilo o plačilu takse, kot je to predlagal vlagatelj) in ugotovitvi, da so vsi procesni pogoji iz navedenega člena ZPVPJN izpolnjeni, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejela v meritorno obravnavo.

    Državna revizijska komisija je v okviru meritorne obravnave zahtevka za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dosje javnega naročila, objavljen na portalu javnih naročil, v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika, vključno z dopolnjenim obrazcem OBR-8A z dne 20. 8. 2026, in v izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4. Poleg navedenega je Državna revizijska komisija pregledala tudi redna izpisa iz sodnega/poslovnega registra za izbranega ponudnika in družbo Kostak AG d.o.o. z dne 24. 6. 2026.

    Po pregledu navedene dokumentacije in po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 dopustna in je izbranemu ponudniku v navedenem sklopu oddal javno naročilo.

    Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

    Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

    V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavju »2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, točki »VI. Vsebina ponudbe«, zahteval, da ponudniki v ponudbi (med drugim) predložijo tudi izpolnjen in podpisan obrazec »OBR-8A – Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«. Navedeni obrazec, ki ga je naročnik pripravil kot sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je obsegal dve tabeli: v prvi tabeli so morali ponudniki navesti družbenike oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, v drugi tabeli pa so morali navesti gospodarske subjekte, za katere se glede na določbe ZGD-1 šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.

    Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen in podpisan obrazec OBR-8A, kot tudi ne, da je naročnik zaradi neskladja med navedbami na obrazcu OBR-8A in dejanskim stanjem glede z izbranim ponudnikom povezanih družb, ki ga je ugotovil na podlagi vpogleda v javno objavljene podatke, izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo »posodobljenega« obrazca s pravilnimi podatki. Dalje med strankama tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva ponudbo dopolnil s predložitvijo »posodobljenega« obrazca OBR-8A z dne 20. 8. 2026. Nenazadnje pa med strankama ni sporno niti, da so bila vsa navedena ravnanja naročnika in izbranega ponudnika izvedena v okviru postopka oddaje javnega naročila.

    Poleg navedenega med strankama ni sporno, da je vlagatelj naročnikovo predhodno (tj. sedaj že razveljavljeno) odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 izpodbijal v postopku pravnega varstva, kot tudi ne, da je izbrani ponudnik v okviru omenjenega (tj. predhodnega) postopka pravnega varstva vložil vlogo, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo, tej vlogi pa je priložil, kot je navedel sam, »posodobljen« obrazec OBR-8A z dne 30. 6. 2026.

    Med strankama pa je sporno, ali je izbrani ponudnik s tem, ko je v postopku pravnega varstva predložil »posodobljen« obrazec OBR-8A, v izpostavljenem delu že dopolnil svojo ponudbo, nadalje pa je med strankama sporno tudi, ali je naročnik posledično ravnal v nasprotju s prepovedjo večkratnega dopolnjevanja ponudbe iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila pozval na predložitev »posodobljenega« obrazca OBR-8A in je obrazec, ki mu ga je na podlagi navedenega poziva predložil izbrani ponudnik, upošteval pri presoji dopustnosti njegove ponudbe.

    Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim uvodoma ugotavlja, da sta si stranki enotni o tem, da večkratno pozivanje k dopolnjevanju ponudbe v istem delu – posledično pa tudi večkratno dopolnjevanje ponudbe v istem delu – ni dovoljeno, takšno pa je tudi ustaljeno stališče Državne revizijske komisije.

    Državna revizijska komisija je tako že v več odločitvah (vključno z odločitvami v zadevah, št. 018-235/2016, 018-117/2018, 018-141/2022 in 018-030/2025, ki jih v tej zvezi izpostavlja vlagatelj) pojasnila, da naročnik glede na določbe ZJN-3 nima možnosti ponudnika večkrat pozivati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe v istem delu. V skladu s četrto povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 mora namreč naročnik, če gospodarski subjekt po pozivu naročnika ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, takšen gospodarski subjekt izključiti iz postopka oddaje javnega naročila.

    Iz navedenega pa sledi dvoje. Prvič, da je dopolnjevanje ponudbe institut postopka oddaje javnega naročila (ne pa postopka pravnega varstva). In drugič, da večkratno pozivanje k dopolnjevanju ponudbe v istem delu, posledično pa tudi večkratno dopolnjevanje ponudbe v istem delu, kot pravilno izpostavlja že vlagatelj sam, (ob izpolnjenem pogoju ustreznosti naročnikovega poziva) v skladu z ZJN-3 ni dovoljeno.

    Vendar vlagatelj v obravnavanem primeru ne trdi, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila izbranega ponudnika večkrat pozval na dopolnitev ponudbe s predložitvijo »posodobljenega« obrazca OBR-8A. Nasprotno, že iz navedb vlagatelja samega jasno izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe s predložitvijo »posodobljenega« obrazca OBR-8A pozval le enkrat, izbrani ponudnik pa je na podlagi navedenega naročnikovega poziva ponudbo s predložitvijo obrazca OBR-8A zgolj enkrat tudi dopolnil.

    Vlagatelj namreč v obravnavanem primeru trdi, da je izbrani ponudnik ponudbo v delu obrazca OBR-8A (na lastno pobudo) dopolnil že v predhodno izvedenem postopku pravnega varstva, ko je k vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo, priložil obrazec OBR-8A. Povedano drugače, vlagatelj v obravnavanem primeru trdi, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo v delu obrazca OBR-8A dopolnil že v postopku pravnega varstva, posledično pa ga naročnik v postopku oddaje javnega naročila zaradi prepovedi večkratnega dopolnjevanja ponudbe ne bi smel (več) pozivati na predložitev »posodobljenega« obrazca OBR-8A.

    S temi navedbami pa vlagatelj ne more uspeti. Drži sicer, da vsakokraten postopek pravnega varstva na področju javnega naročanja poteka v zvezi z določenim postopkom oddaje javnega naročila. Vendar pa to še ne pomeni, da je mogoče postopek pravnega varstva enačiti s postopkom oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim ta poteka, za kar si z navedbami o večkratnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika v obravnavanem primeru pravzaprav prizadeva vlagatelj.

    Postopek oddaje javnega naročila in postopek pravnega varstva v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila sta namreč dva različna postopka, ki sta tudi urejena v različnih zakonih. Medtem ko je postopek oddaje javnega naročila urejen v ZJN-3 (tj. v materialnem predpisu s področja javnega naročanja, ki sicer ureja različne vrste postopkov oddaje javnega naročila), je postopek pravnega varstva v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila urejen v ZPVPJN (tj. v procesnem predpisu s področja javnega naročanja).

    Kot že pojasnjeno, je dopolnjevanje ponudb institut postopka oddaje javnega naročila, ne pa institut postopka pravnega varstva v zvezi z postopkom oddaje javnega naročila. Iz tega pa sledi, da ima naročnik prav, ko navaja, da se predložitev dokumentov v postopku pravnega varstva ne more šteti za dopolnitev ponudbe, posledično pa se vlagateljeve navedbe o tem, da je izbrani ponudnik v predhodno izvedenem postopku pravnega varstva k eni od vlog priložil obrazec OBR-8A, z vidika presoje vprašanja o večkratnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika v delu obrazca OBR-8A izkažejo za pravno nepomembne.

    V posledici navedene ugotovitve se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih navedb, s katerimi sta naročnik in izbrani ponudnik utemeljevala, da vlagateljevemu očitku o večkratnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče slediti. Te navedbe, tudi če bi se izkazale za utemeljene, namreč na odločitev Državne revizijske komisije ne bi več mogle vplivati.

    Ker vlagatelj z izpostavljenimi navedbami trditve o večkratnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni uspel utemeljiti, saj so se te navedbe izkazale za pravno nepomembne, drugih navedb pa v tej zvezi ni podal, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe o tem, da izbrani ponudnik na obrazcu OBR-8A z dne 20. 8. 2026, ki ga je predložil na podlagi naročnikovega poziva k dopolnitvi ponudbe, ni navedel vseh družb, ki jih je v skladu z ZGD-1 treba šteti za z izbranim ponudnikom povezane družbe.

    Kot že pojasnjeno, so morali ponudniki v obravnavanem primeru v ponudbi predložiti (tudi) obrazec »OBR-8A – Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«. Iz pregleda obrazca OBR-8A nadalje izhaja, da so morali ponudniki v prvi tabeli obrazca navesti družbenike oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, v drugi tabeli istega obrazca pa so morali navesti gospodarske subjekte, za katere se po ZGD-1 šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.

    Glede na navedeno obrazec OBR-8A, kot je sicer razbrati že iz njegovega naslova, po vsebini predstavlja izjavo ponudnika o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v njegovem lastništvu ter o družbah, ki jih je v skladu z ZGD-1 treba šteti za s ponudnikom povezane družbe, navedeno pa nenazadnje izhaja tudi iz navedb vlagatelja samega.

    V tej zvezi ne gre spregledati, da je izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter z njim povezanih družbah po ZGD-1 urejena v šestem odstavku 14. člena ZIntPK, ki naročniku pridobitev navedene izjave (pod pogoji, določenimi v ZIntPK) nalaga zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj.

    Ob dejstvu, da se na šesti odstavek 14. člena ZIntPK izrecno sklicuje tudi obrazec OBR-8A, kot ga je v danem primeru v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil naročnik, po presoji Državne revizijske komisije ne more biti dvoma, da je namen tega obrazca seznaniti naročnika s podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter z gospodarskimi subjekti, za katere se glede na določbe ZGD-1 šteje, da so povezane družbe s ponudnikom, s tem pa naročniku omogočiti zagotovitev transparentnosti posla in preprečitev korupcijskih tveganj.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik na obrazcu OBR-8A med družbami, ki jih je skladno z ZGD-1 treba šteti za z njim povezane družbe, navesti tudi družbi Kostak AG d.o.o. in KOSTAK d.d. Ker tega ni storil, obrazec OBR-8A po prepričanju vlagatelja tudi po pozivu naročnika ni bil izpolnjen skladno z vsebino navedenega obrazca, posledično pa bi moral naročnik po mnenju vlagatelja izbranega ponudnika izključiti iz postopka.

    Glede na trditveno podlago vlagatelja je treba najprej pojasniti, da se v skladu s 527. členom ZGD-1 za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
    - ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
    - je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
    - so koncernske družbe;
    - sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
    - so povezane s podjetniškimi pogodbami.

    Če večina deležev pravno samostojne družbe pripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic (večinski delež), se v skladu s prvim odstavkom 528. člena ZGD-1 ta družba šteje za družbo v večinski lasti, druga družba pa je družba z večinskim deležem.

    Dalje je v prvem odstavku 529. člena ZGD-1 določeno, da je odvisna družba pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba). V skladu z drugim odstavkom 529. člena ZGD-1 se domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež.

    Med strankama ni sporno, da je od 27. 11. 2025 dalje edini družbenik izbranega ponudnika družba Kostak AG d.o.o., prav tako med strankama ni sporno, da je od 4. 9. 2014 dalje edini družbenik družbe Kostak AG d.o.o. družba KOSTAK d.d., navedeno pa izhaja tudi iz rednih izpisov iz sodnega/poslovnega registra za izbranega ponudnika in družbo Kostak AG d.o.o. z dne 24. 6. 2026, ki ju je k zahtevku za revizijo priložil vlagatelj.

    Ob upoštevanju navedenega se gre zato strinjati z vlagateljem, da je treba v skladu z ZGD-1 obravnavani družbi šteti za z izbranim ponudnikom povezani družbi, in sicer je treba družbo Kostak AG d.o.o. v razmerju do izbranega ponudnika šteti za obvladujočo družbo z večinskim deležem, družbo KOSTAK d.d. pa za obvladujočo družbo s posrednim večinskim deležem.

    Navedenega naročnik ne zanika. Nasprotno, naročnik se z vlagateljevo navedbo o družbah Kostak AG d.o.o. in KOSTAK d.d. kot družbah, ki ju je v skladu z ZGD-1 treba šteti za z izbranim ponudnikom povezani družbi, v celoti strinja, zatrjuje pa, da dejstvo o družbah Kostak AG d.o.o. in KOSTAK d.d. kot z izbranim ponudnikom povezanih družbah izhaja tudi iz obrazca OBR-8A izbranega ponudnika z dne 20. 8. 2026.

    V tej zvezi Državna revizijska komisija na podlagi pregleda obravnavanega obrazca OBR-8A pritrjuje navedbi naročnika, da je izbrani ponudnik v tabeli navedenega obrazca, kamor so morali ponudniki vpisati družbenike in delež lastništva, navedel družbo Kostak AG d.o.o., pri navedbi te družbe pa je zapisal »matična družba; 100 % lastnik ponudnika«, nadalje pa je v tej tabeli navedel še družbo KOSTAK d.d., pri navedbi te družbe pa je zapisal »posredna matična družba; posredno 100 % lastništvo ponudnika«.

    S tem, ko je izbrani ponudnik v obravnavanem obrazcu naročnika seznanil s podatkom, da je družba Kostak AG d.o.o. 100 % lastnik izbranega ponudnika in da je družba KOSTAK d.d. posredni 100 % lastnik izbranega ponudnika, pa je izbrani ponudnik – glede na definicijo povezanih družb po ZGD-1 – naročnika po presoji Državne revizijske komisije hkrati seznanil tudi s podatkom, da sta navedeni družbi po ZGD-1 z izbranim ponudnikom povezani družbi (prim. prvo alinejo 527. člena ZGD-1, nadalje pa v tej zvezi tudi 529. člen ZGD-1).

    Neutemeljena je zato navedba vlagatelja, da bi moral naročnik izbranega ponudnika izključiti iz postopka, ker izbrani ponudnik v drugi tabeli istega obrazca OBR-8A, tj. v tabeli s povezanimi družbami, ni navedel družb Kostak AG d.o.o. in KOSTAK d.d. Strinjati se gre namreč z navedbo izbranega ponudnika, da namen obrazca OBR-8A ni v podvajanju istih podatkov v različnih tabelah obrazca, temveč – kot je bilo v tem sklepu že pojasnjeno – v seznanitvi naročnika (med drugim tudi) s podatkom o družbah, ki jih je v skladu z ZGD-1 treba šteti za z izbranim ponudnikom povezane družbe, s tem podatkom pa je izbrani ponudnik naročnika, kot že obrazloženo, s predložitvijo obrazca OBR-8A z dne 20. 8. 2026 tudi seznanil.

    Dalje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik med povezanimi družbami na obrazcu OBR-8A ni navedel družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o., čeprav gre za skupino družb, ki skupaj s fizičnimi osebami deluje usklajeno in obvladuje 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d. Navedena skupina družb in fizičnih oseb po zatrjevanju vlagatelja na podlagi pogodbenega dogovora obvladuje večinski delež družbe KOSTAK d.d., kar ima po mnenju vlagatelja za posledico, da družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. skupaj posredno obvladujejo tudi izbranega ponudnika.

    Že na tem mestu velja pojasniti, da navedb naročnika, iz katerih izhaja, da je preverjanje lastništva gospodarskih subjektov in obstoja povezanih družb naročniku včasih oteženo, saj vsi poslovni deleži družb z omejeno odgovornostjo in vsi lastniki delnic delniških družb niso javno objavljeni, po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti kot naročnikovega priznanja, da naročnik vsebine obrazca OBR-8A izbranega ponudnika ni preveril oziroma da preverjanje ni bilo izvedeno na ustrezen način, kot to meni vlagatelj. Nasprotno, naročnik je izrecno navedel, da je podatke iz obrazca OBR-8A preveril, ali so bili naročnikovi zaključki glede povezanih družb na podlagi preverjenih podatkov v konkretnem primeru pravilni, pa je predmet tega postopka pravnega varstva.

    Poleg navedenega Državna revizijska komisija pred obravnavano revizijskih navedb glede vprašanja povezanih družb pojasnjuje še, da se v skladu s 527. členom ZGD-1 za povezane družbe štejejo zgolj tiste pravno samostojne družbe, ki so v enem od statusnih oziroma korporacijskih razmerij, izrecno navedenih v nadaljevanju tega člena.

    V skladu s prvo alinejo 527. člena ZGD-1 je treba za povezane družbe šteti družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem).

    V tej zvezi Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v dani zadevi niti ne zatrjuje, da je katera od navedenih družb (ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.) v večinski lasti družbe KOSTAK d.d. (ali izbranega ponudnika), niti ne zatrjuje, da ima katera od navedenih družb večinski delež družbe KOSTAK d.d. (ali izbranega ponudnika).

    Vlagatelj torej ne zatrjuje, da bi katera od navedenih družb sama imela več kot 50 % delnic družbe KOSTAK d.d., temveč nasprotno – celo sam navaja, da ima (oziroma je imela tudi na dan 30. 4. 2026, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb) družba ŽARN d.o.o. (le) 40,77 % delnic družbe KOSTAK d.d. – kar med strankama tudi ni sporno –, medtem ko za ostale družbe (Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.) niti ne navede, kolikšen % delnic družbe KOSTAK d.d. naj bi pripadalo posamezni družbi.

    Celo več, vlagatelj zatrjuje (naročnik in izbrani ponudnik pa temu ne nasprotujeta), da imajo šele vse navedene družbe (ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.) skupaj z več fizičnimi osebami v seštevku 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d., takšno pa je bilo po zatrjevanju vlagatelja stanje tudi na dan izteka roka za oddajo ponudb.

    Ker pa več družb in fizičnih oseb, ki imajo šele skupaj večinski delež v določeni družbi, ne ustreza definiciji povezanih družb po prvi alineji 527. člena ZGD-1, na podlagi obravnavanih vlagateljevih navedb po presoji Državne revizijske komisije tudi ni mogoče zaključiti, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. v medsebojnem razmerju z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – na način, kot je opredeljen v prvi alineji 527. člena ZGD-1.

    Dalje po presoji Državne revizijske komisije tudi ni mogoče zaključiti, da so navedene družbe z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – v medsebojnem razmerju na način, kot je opredeljen v drugi alineji 527. člena ZGD-1, tj. na način, da je ena družba odvisna od druge družbe. V tej zvezi zakon določa domnevo, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež (prim. 529. člen ZGD-1).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da bi katera od obravnavanih družb imela večinski delež v družbi KOSTAK d.d., kot tudi ne trdi, da bi katera od obravnavanih družb sama neposredno na podlagi kapitala ali pogodbe ali posredno pri drugih pravnih poslih obvladovala družbo KOSTAK d.d.

    Nasprotno, vlagatelj (vsaj v pretežnem obsegu revizijskih navedb) zatrjuje, da družbo KOSTAK d.d. skupaj obvladuje skupina več družb in fizičnih oseb, ki na podlagi pogodbenega dogovora obvladuje 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d. in deluje usklajeno. Povedano drugače, po mnenju vlagatelja bi bilo treba družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. (vse) šteti za obvladujoče družbe v razmerju do družbe KOSTAK d.d., ker na podlagi pogodbenega dogovora obvladujejo večinski delež navedene družbe, hkrati pa so se dogovorile tudi, da bodo delovale usklajeno.

    Z izpostavljenimi navedbami pa vlagatelj ne trdi, da gre v razmerju do družbe KOSTAK d.d. za eno obvladujočo družbo, temveč trdi, da gre na podlagi pogodbenega dogovora o usklajenem delovanju med navedenimi družbami, ki jim skupno pripada 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d., v razmerju do slednje kar za štiri obvladujoče družbe.

    V tej zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja dvoje. Prvič, da iz določb ZGD-1 o povezanih družbah ne izhaja podlaga za zaključek, da gre v primeru štirih družb na podlagi vpliva, ki ga nobena od teh družb na tretjo družbo ne more izvrševati sama, za štiri obvladujoče družbe tretje družbe. In drugič, tudi če bi takšna podlaga v ZGD-1 obstajala, zgolj izpostavljene navedbe vlagatelja o tem, da imajo družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. skupaj s fizičnimi osebami 50,64 % delnic družbe KOSTAK d.d. in sklenjen dogovor o usklajenem delovanju, po presoji Državne revizijske komisije še ne omogočajo zaključka, da je treba navedene družbe šteti za povezane z družbo KOSTAK d.d. v smislu druge alineje 527. člena ZGD-1.

    Za obstoj obvladovanja oziroma odvisnosti, ki je ključnega pomena za razmerje med obvladujočo in odvisno družbo po drugi alineji 527. člena ZGD-1, je namreč odločilno, da ima obvladujoča družba vpliv na bistvena področja delovanja odvisne družbe. Obvladovanje pomeni, da lahko obvladujoča družba posredno ali neposredno izvaja svojo voljo pri upravljanju oziroma vodenju odvisne družbe, pri čemer se omenjeno vodenje nanaša zlasti na podjetje odvisne družbe. Obvladovanje tako pomeni, da ima obvladujoča družba pravico izvrševati prevladujoči vpliv na vodenje poslov družbe, zlasti vplivati na oblikovanje poslovne politike odvisne družbe. Iz tega pa sledi, da mora imeti družba, da bi se lahko štela za obvladujočo, pravico izvrševati vpliv pri sprejemanju ključnih odločitev odvisne družbe.

    Vendar vlagatelj ne zatrjuje, da imajo družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. pravico izvrševati prevladujoči vpliv na vodenje poslov družbe KOSTAK d.d. in sprejemanje ključnih odločitev te družbe. Zgolj dejstvo, da naj bi navedene družbe v okviru Delničarskega sporazuma z dne 17. 11. 2025 sklenile dogovor o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe (KOSTAK d.d.), namreč samo po sebi še ne pomeni, da se ta dogovor nanaša na usklajeno izvrševanje glasovalnih pravic pri sprejemanju ključnih odločitev, povezanih z vodenjem družbe KOSTAK d.d.

    Ker torej vlagatelj z navedbami o sklenjenem Delničarskem sporazumu z dne 17. 11. 2025 z vključenim dogovorom o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini ciljne družbe ni uspel zadostiti trditvenemu bremenu glede utemeljevanja obstoja obvladujočega razmerja družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. do družbe KOSTAK d.d., Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaza z vpogledom v letno poročilo družbe KOSTAK d.d. za leto 2025, ki ga je za dokazovanje utemeljenosti teh navedb predlagal vlagatelj.

    Ob navedenem ne gre spregledati, da vlagatelj že sam navaja, da je bil Delničarski sporazum z dne 17. 11. 2025 sklenjen v okviru prevzemnega postopka, v okviru katerega je bil istega dne sklenjen tudi Sporazum o skupni prevzemni ponudbi za prevzem ciljne družbe KOSTAK d.d. Oba navedena sporazuma sta bila po navedbah vlagatelja sklenjena med prevzemnikom (tj. družbo ŽARN d.o.o.) in osebami, s katerimi prevzemnik deluje usklajeno v smislu 8. člena ZPre-1, vlagatelj pa tako navedbe v povezavi s tema sporazumoma kot tudi navedbe glede prevzemnega postopka, kot v vlogi z dne 17. 9. 2026 navaja sam, podaja z namenom utemeljevanja usklajenega delovanja družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. v razmerju do družbe KOSTAK d.d.

    Po presoji Državne revizijske komisije pa vlagatelj (zgolj) z izpostavljenimi navedbami, ki se nanašajo na, kot izhaja iz navedb vlagatelja samega, usklajeno delovanje navedenih družb po 8. členu ZPre-1, ne more utemeljiti usklajenega delovanja navedenih družb v smeri ugotovitve obstoja povezanih družb po ZGD-1. V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPre-1 so namreč osebe, ki delujejo usklajeno, osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega sporazuma sodelujejo, njihov cilj pa je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti uspešnost prevzemne ponudbe. Ob upoštevanju navedenega gre tako ugotoviti, da usklajeno delovanje posameznih družb v smislu 8. člena ZPre-1 (še) ne pomeni, da je treba te družbe hkrati šteti tudi za povezane družbe po ZGD-1.

    Ker torej vlagatelj s podanimi navedbami o prevzemnem postopku in sklenjenih sporazumih z dne 17. 11. 2025 med prevzemnikom in osebami, ki s prevzemnikom delujejo usklajeno v smislu 8. člena ZPre-1, ne more utemeljiti obstoja enega izmed medsebojnih razmerij v smislu 527. člena ZGD-1, je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila tudi v tej zvezi predlagane dokaze vlagatelja (tj. vpogled v letno poročilo družbe KOSTAK d.d. za leto 2025, vpogled v obvestilo KDD št. 28/2026 in izrek odločbe AVK z dne 23. 2. 2026).

    Kot že pojasnjeno, vlagatelj v pretežnem obsegu revizijskih navedb zatrjuje, da družbo KOSTAK d.d. skupaj obvladuje skupina štirih družb in več fizičnih oseb, v tej zvezi pa navaja, da je treba v skladu z ZGD-1 vse štiri obravnavane družbe šteti za družbe, ki so v smislu 527. člena ZGD-1 z družbo KOSTAK d.d. povezane družbe. V nasprotju z navedbami o štirih obvladujočih družbah družbe KOSTAK d.d. pa vlagatelj v zahtevku za revizijo obenem zatrjuje tudi, da je treba kot obvladujočo družbo v razmerju do družbe KOSTAK d.d. šteti zgolj eno izmed štirih obravnavanih družb, tj. družbo ŽARN d.o.o.

    To trditev vlagatelj utemeljuje z navedbo, da ima družba ŽARN d.o.o. (in je imela tudi na dan poteka roka za oddajo ponudb) 80,51 % vseh tistih delnic družbe KOSTAK d.d., ki pripadajo skupini s sklenjenim dogovorom o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini družbe KOSTAK d.d., posledično pa ima družba ŽARN d.o.o. (in je imela tudi na dan poteka roka za oddajo ponudb) po prepričanju vlagatelja odločujoč vpliv na sprejemanje odločitev navedene skupine, s tem pa tudi na družbo KOSTAK d.d.

    Z vlagateljevimi navedbami se po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogoče strinjati. Zgolj dejstvo, da ima družba ŽARN d.o.o. med družbami v skupini največji delež delnic družbe KOSTAK d.d., družbi ŽARN d.o.o. še ne daje odločujočega vpliva na sprejemanje odločitev navedene skupine. Kakšen je vpliv družbe ŽARN d.o.o. v skupini, je namreč odvisno od vsebine sklenjenega dogovora o usklajenem izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini družbe KOSTAK d.d., v zvezi s katero pa vlagatelj v smeri zatrjevanja odločujočega vpliva družbe ŽARN d.o.o. ne podaja nobenih navedb.

    Glede na vse navedeno po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče zaključiti, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. družbe, ki so v medsebojnem razmerju z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – na način, kot je opredeljen v drugi alineji 527. člena ZGD-1.

    V skladu s tretjo alinejo 527. člena ZGD-1 je treba med povezane družbe šteti tudi koncernske družbe. Koncern in koncernske družbe so nadalje opredeljene v 530. členu ZGD-1, ki razlikuje med dejanskim koncernom (ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, ki so povezane pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe), pogodbenim koncernom (družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju) in koncernom z razmerjem enakosti (pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne).

    V tej zvezi vlagatelj ne zatrjuje (kaj šele dokaže), da so bile družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. pod enotnim vodstvom kadarkoli povezane bodisi z družbo KOSTAK d.d. bodisi z izbranim ponudnikom, prav tako vlagatelj ne zatrjuje (še manj pa dokaže), da so navedene družbe in družba KOSTAK d.d. (ali izbrani ponudnik) povezane s pogodbo o obvladovanju.

    Glede na vse navedeno po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče zaključiti, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. družbe, ki so v medsebojnem razmerju z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – na način, kot je opredeljen v tretji alineji 527. člena ZGD-1.

    V skladu s četrto alinejo 527. člena ZGD-1 je treba za povezani šteti družbi, ki sta vzajemno kapitalsko udeleženi.

    Ker vlagatelj v tej zvezi ne navaja nobenih dejstev in dokaznih predlogov, ni mogoče zaključiti, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. družbe, ki so v medsebojnem razmerju z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – na način, kot je opredeljen v četrti alineji 527. člena ZGD-1.

    Dalje je v skladu s peto alinejo 527. člena ZGD-1 treba za povezane družbe šteti tudi družbe, ki so povezane s podjetniškimi pogodbami.

    Podjetniške pogodbe so urejene v 533. do 540. členu ZGD-1. S podjetniško pogodbo družba:
    - podredi vodenje družbe drugi družbi ali
    - se obveže svoj celotni dobiček prenesti na drugo družbo ali
    - se obveže svoj dobiček ali dobiček svojih posameznih obratov v celoti ali delno združiti z dobičkom drugih družb ali posameznih obratov drugih družb, da bi se tako delil skupni dobiček (profitna skupnost) ali
    - se obveže, da del svojega dobička ali dobiček svojih posameznih obratov v celoti ali delno prenese na drugega (pogodba o delnem prenosu dobička), ali
    - se obveže, da obrat svoje družbe da v zakup nekomu drugemu ali ga kako drugače prepusti (pogodba o zakupu obrata, pogodba o prepustitvi obrata).

    V skladu s prvim odstavkom 535. člena ZGD-1 začne podjetniška pogodba veljati, ko da k njej soglasje skupščina odvisne družbe, pri čemer pa začne v razmerju do tretjih oseb veljati šele, ko je vpisana v sodni register (drugi odstavek 536. člena ZGD-1).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (še manj pa dokaže), da bi bila med katero od družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. (ali vsemi navedenimi družbami) na eni strani in družbo KOSTAK d.d. na drugi strani sklenjena katera od podjetniških pogodb, h kateri bi dala soglasje skupščina odvisne družbe, sklenjena podjetniška pogodba pa bi bila vpisana tudi sodni register.

    Glede na vse navedeno po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče zaključiti, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. v medsebojnem razmerju z družbo KOSTAK d.d. – posledično pa z izbranim ponudnikom – na način, kot je opredeljen v peti alineji 527. člena ZGD-1.

    Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o tem, da bi moral izbrani ponudnik med družbami, s katerimi je povezan v smislu 527. člena ZGD-1, navesti tudi družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o.

    Ker vlagatelj v konkretnem primeru ni uspel z navedbami, da so družbe ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. (ali so bile na dan poteka roka za oddajo ponudb dne 30. 4. 2026) z izbranim ponudnikom povezane družbe v smislu ZGD-1, posledično tudi ni bilo mogoče zaključiti, da so bili podatki o povezanih družbah na OBR-8A izbranega ponudnika zaradi umanjkanja navedbe teh družb neresnični bodisi z vidika dejanskega stanja na dan 30. 4. 2026 bodisi z vidika dejanskega stanja na dan 20. 8. 2026.

    Ob dejstvu, da navedbe o delničarski strukturi družbe KOSTAK d.d., kot jo je (nespremenjeno za celotno obdobje med 30. 4. 2026 in 20. 8. 2026) zatrjeval vlagatelj, med strankama niso bile sporne, je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog za pridobitev podatkov o delničarski strukturi družbe KOSTAK d.d. pri KDD za dneve 30. 4. 2026, 30. 6. 2026 in 20. 8. 2026. Dalje je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila tudi vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v članek na povezavi https://lider.si/3-cente-likvidnih-sredstev-na-evro-obveznosti-in-95-odstotni-pad-dobicka-iz-poslovanja-kostak-odpusca-do-56-zaposlenih/, prav tako je kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog z vpogledom na spletno stran www.companywall.si za družbo KOSTAK d.d. Navedena dokazna predloga sta bila namreč predlagana za dokazovanje deleža delnic družbe KOSTAK d.d., ki jih je imela (tudi na dan 30. 4. 2026 pa vse do danes) družba ŽARN d.o.o., ta delež pa med strankama nikoli ni bil sporen.

    Državna revizijska komisija se do preostalih navedb, ki sta jih v zvezi z očitkom vlagatelja o umanjkanju navedbe družb ŽARN d.o.o., Požun d.o.o., Tekod d.o.o. in ARH-Invest d.o.o. med povezanimi družbami izbranega ponudnika na OBR-8A z dne 20. 8. 2026 podala naročnik in izbrani ponudnik, ni vsebinsko opredeljevala, posledično pa v zvezi s temi navedbami predlaganih dokazov ni izvajala. Omenjene navedbe in dokazni predlogi naročnika ter izbranega ponudnika na odločitev Državne revizijske komisije namreč ne bi mogli več vplivati.

    Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

    Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Tudi izbrani ponudnik je v vlogi z dne 14. 9. 2026 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v omenjeni vlogi pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (smiselno prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v 30 dneh od vročitve te odločitve, in sicer neposredno pisno pri sodišču, po pošti ali po elektronski poti (portal eSodstvo).



    Predsednik senata:
    Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
    član Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - vlagatelju – po pooblaščencu,
    - naročniku,
    - izbranemu ponudniku – po pooblaščencu,
    - ministrstvu, pristojnemu za javna naročila.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.
    _______________________________________________________________

    1. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), druga, dopolnjena izdaja, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 31.

    Natisni stran