018-127/2026 Občina Šenčur

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča, kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova interierja dvorane kulturnega doma Visoko - POGAJANJA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOMIN GRADNJE, gradbeno podjetje, d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in partnerke, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 10. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 13. 8. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 18.758,87 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18. 6. 2026 na Portalu javnih naročil objavil Obvestilo o naročilu male vrednosti – splošno področje, št. objave JN004897/2026-SL1/01, v katerem je prejel tri ponudbe (v nadaljevanju: postopek oddaje naročila male vrednosti). Dne 21. 7. 2026 je naročnik objavil dokument »Odločitev o javnem naročilu«, št. objave JN004897/2026-ODL/01, iz katerega izhaja, da javnega naročila ne bo oddal, saj nobena od treh prejetih ponudb ni dopustna (preseganje zagotovljenih sredstev). Navedel je tudi, da bo ponovil postopek in skladno s 44. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3) izvedel konkurenčni postopek s pogajanji s ponudniki, ki so predložili ponudbo v skladu s formalnimi zahtevami. Dne 27. 8. 2026 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil tudi Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti – splošno področje, št. objave JN004897/2026-SL2/01, v katerem je navedel, da javno naročilo ni oddano zaradi pomanjkanja sredstev.

Po opisanem, predhodno neuspešnem postopku oddaje naročila male vrednosti, naročnik sedaj oddaja javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji skladno s točko b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 (v nadaljevanju: konkurenčni postopek s pogajanji). Naročnik je prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost – splošno področje na Portalu javnih naročil objavil dne 13. 8. 2026, št. objave JN006462/2026-EUe25/01.

Dne 13. 8. 2026 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 13. 8. 2026, št. objave JN006462/2026-ODL/01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Vigred, elektroinštalacije, d.o.o., Milje 44, Visoko v skupnem nastopu s partnerjem Strojne inštalacije Dejan Marijan s.p., Trboje 88, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je ugotovil, da je oddal dopustno in glede na merilo najugodnejšo ponudbo. Za ponudbo vlagatelja je naročnik navedel, da ni dopustna, ker je vlagatelj posegel v vsebino vnaprej pripravljenega popisa del in spremenil ceno/enoto postavke št. 50 »Zidarska popravila ometov in prebojev po zamenjavi vrat material«, odprava te pomanjkljivosti pa bi pomenila nedopusten poseg v elemente ponudbe, katerih spreminjanje po roku za prejem ponudb ni dovoljeno.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 25. 8. 2026 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da izpodbijana odločitev ni zakonita in da razlog za izločitev njegove ponudbe temelji na neuporabi in ignoranci zavezujočih navodil naročnika. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijana odločitev razveljavi in javno naročilo odda njemu; zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj zatrjuje, da je temeljna napaka naročnika pri presoji dopustnosti njegove ponudbe in posledično nezakonitost izpodbijane odločitve v tem, da naročnik pri presoji vlagateljevega vnosa vrednosti »2« pri postavki št. 50 ni izhajal iz lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot celote, temveč je iz nje selektivno izvzel zgolj novi obrazec popisa GOI del (pripravljen v postopku s pogajanji) in ga tolmačil izolirano, neodvisno od dokumentacije, navodil in pojasnil iz predhodnega postopka oddaje naročila male vrednosti, čeprav je v Povabilu k pogajanjem z dne 29. 7. 2026 izrecno navedel, da se navodila iz predhodnega postopka oddaje naročila male vrednosti uporabijo v novem postopku. Ker je naročnik v sami dokumentaciji izrecno določil, da so njen sestavni del tudi vse spremembe, dopolnitve, popravki in dodatna pojasnila, je določil, da se prvotna besedila zahtev uporabljajo skupaj z njihovimi poznejšimi pojasnili oz. spremembami. Prav v zvezi s postavko št. 50 je naročnik na Portalu javnih naročil podal posebno in poznejše pojasnilo, s katerim je konkretno uredil položaj drugačnega cenovnega vnosa ter izrecno določil, da bo v primeru cene, ki ne bo enaka 1, vrednost postavke popravil na 300,00 EUR. Takšno specialno in poznejše navodilo za konkretno postavko je zato dopolnilo oz. v relevantnem delu konkretiziralo splošna navodila o izpolnjevanju popisov in je glede pravne posledice drugačnega cenovnega vnosa tisto pravilo, ki ga je moral naročnik uporabiti.

Naročnik je popolnoma prezrl lastno, izrecno in veljavno navodilo/pojasnilo, na vsebino katerega novo pripravljen popis del ne vpliva v smislu, da bi ga razveljavil oz. povzročil njegovo neuporabnost. Z njim je naročnik prav za primer, ki je nastal pri vlagateljevi ponudbi, jasno, izrecno in nedvoumno vnaprej določil način postopanja - če bo ponudnik v navedeni postavki navedel ceno, ki ne bo enaka 1, bo naročnik vrednost te postavke popravil v okviru instituta odprave računskih napak na način, da bo vrednost te postavke za vse ponudnike znašala 300 EUR. Da bi naročnikova tehnična sprememba popisa del razveljavila prvotno zavezujoče pojasnilo, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, to pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi smiselno ne izhaja. To pojasnilo ni določalo zgolj tehničnega načina izpolnitve posamezne celice popisa del, temveč je vnaprej in izrecno uredilo tudi posledico morebitnega drugačnega vnosa (posega v postavko s strani) ponudnika.

Ker je naročnik v povabilu k pogajanjem sam izrecno določil, da se razpisna dokumentacija iz postopka oddaje naročila male vrednosti uporabi tudi v novem postopku, je sam vzpostavil neposredno vsebinsko kontinuiteto med ponudbo iz predhodnega postopka naročila male vrednosti in ponudbo v postopku s pogajanji, za pripravo katerih je bila vselej ključna prvotna razpisna dokumentacija iz postopka naročila male vrednosti. Kot del dokumentacije, ki je ostala podlaga za pripravo in razlago ponudbe v predmetnem postopku, so ostala relevantna tudi pojasnila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je naročnik v predhodnem postopku objavil na Portalu javnih naročil in ki skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 predstavljajo sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudniki niso mogli, niti niso bili dolžni sklepati, da je bilo konkretno pojasnilo brez vsakršnega izrecnega opozorila tiho razveljavljeno. Utemeljeno so zato pričakovali, da morebiten drugačen vnos pri navedeni postavki ne bo povzročil nedopustnosti njihove ponudbe, saj je naročnik sam določil, da bo, ne glede na dejanski vnos posameznega ponudnika, za potrebe presoje ponudbe upošteval ceno na enoto v višini 1 in skupno vrednost postavke v višini 300,00 EUR.

Vlagatelj pojasnjuje, na kakšen način je naročnik oblikoval sporno postavko v popisu del v predhodnem postopku oddaje naročila male vrednosti in kako jo je nato oblikoval v novem popisu del, pripravljenem za postopek s pogajanji. Navaja, da primerjava obeh popisov pokaže, da (tehnična) sprememba sporne postavke v popisu del v postopku s pogajanji ni pomenila spremembe vsebine oz. narave predmetne postavke, še manj pa razveljavitve naročnikovega predhodno podanega pojasnila na Portalu javnih naročil glede načina odprave morebitnega drugačnega vnosa. Napačen vnos v predizpolnjeno celico popisa del ni mogel pomeniti veljavne spremembe ekonomske vsebine vlagateljeve ponudbe na način, da bi vlagatelj predmetno postavko dejansko ponudil za 600,00 EUR, saj je bila takšna možnost že z naročnikovo dokumentacijo izrecno izključena. Sprememba popisa del pomeni zgolj to, da ponudnikom po novem ni bilo treba ročno vnesti vrednosti 1 in 300,00 EUR, ne pomeni pa, da je s tem prenehal veljati drugi del pojasnila, bistven za predmetni spor.

Ob pravilni uporabi lastnih navodil bi moral naročnik pri postavki št. 50 ravnati, kot je ponudnikom vnaprej napovedal, tj. vrednost vlagateljeve postavke popraviti tako, da cena na enoto znaša 1, skupna vrednost postavke pa 300,00 EUR, ter nato vlagateljevo ponudbo presojati ob upoštevanju tako popravljene vrednosti. Bistven ekonomski podatek je bila ves čas vnaprej fiksirana vrednost 300,00 EUR. Ker je njena vrednost za vse ponudnike enaka, je nihče ni mogel avtonomno oblikovati, posledično pa tudi njen popravek v luči petega odstavka 89. člena ZJN-3, ni odvisen od nobene naknadne izjave vlagatelja.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na lastno navodilo, za katerega je določil brezpogojno veljavo v postopku s pogajanji in ki ga je, enako kot on sam, razumel tudi drug ponudnik v istem postopku, vezan in od njega pri presoji dopustnosti ponudb ni smel odstopiti. Naročnik zato ravnanja ponudnika, za katerega je vnaprej izrecno določil, da se odpravi kot računska napaka in ne povzroči nedopustnosti ponudbe, po poteku roka za oddajo ponudb ne more naknadno prekvalificirati v nedovoljen poseg v popis del ter ga uporabiti kot razlog za izločitev ponudbe. Ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom transparentnosti, načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter pravili ZJN-3 o presoji dopustnosti ponudb, zaradi česar je izpodbijana odločitev nezakonita.

Ker bi vlagateljeva ponudba po izvedbi navedenega popravka izpolnjevala zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in bila hkrati po merilu za izbor ekonomsko najugodnejša, bi jo moral naročnik označiti za dopustno ter javno naročilo oddati vlagatelju.

Podredno vlagatelj zatrjuje, da je v primeru, da bi bilo mogoče novi popis del razumeti kot spremembo prejšnjega navodila, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila najmanj nejasna oz. notranje neusklajena, nejasnosti pa ni dovoljeno razlagati v škodo vlagatelja. Na eni strani bi namreč obstajalo izrecno naročnikovo pojasnilo, ki je ponudnikom zapovedovalo, da drugačen vnos cene ne povzroči izločitve, temveč popravek na 300,00 EUR, na drugi strani pa bi novi popis pomenil, da je prav takšen vnos postal neodpravljiv in izločitven. Gre za dve nasprotni pravni posledici istega ravnanja ponudnika. Če bi naročnik želel med postopkoma vzpostaviti tako bistveno spremembo pravil, bi jo moral določiti jasno, nedvoumno in tako, da bi jo lahko enako razumel vsak razumno obveščen in običajno skrben ponudnik, pa tega ni storil.

Dodaja še, da vnaprej kot neutemeljeno zavrača morebitno sklicevanje naročnika na določbo dokumentacije iz postopka oddaje naročila male vrednosti, skladno s katero opisov in količin posameznih popisnih postavk ni dovoljeno spreminjati, njihova sprememba pa bo povzročila izločitev ponudbe kot nedopustne. Naročnik je namreč z njo izrecno in omejeno prepovedal spreminjanje dveh elementov popisnih postavk, tj. njihovih opisov in količin, ter izločitveno posledico navezal prav na njuno spremembo, ne pa na spremembo oz. drugačen vnos cene na enoto in skupne vrednosti postavke.

Nazadnje vlagatelj zatrjuje še, da je izločitev njegove ponudbe očitno pretirano formalistična in ne varuje nobenega legitimnega cilja pravil javnega naročanja. Naročnik je že pred oddajo ponudb sam določil, da mora navedena postavka pri vseh ponudnikih znašati 300,00 EUR, pri čemer vlagatelj glede njene višine ni imel nobene cenovne dispozicije. Pravilna vrednost je bila zato ves čas objektivno določljiva iz same dokumentacije, brez naknadnega pojasnjevanja, dopolnjevanja ali oblikovanja poslovne volje vlagatelja. Izločitev sicer ekonomsko najugodnejše ponudbe zgolj zato, ker je vlagatelj v predizpolnjeno celico vnesel vrednost 2 in se je posledično izpisala vrednost 600,00 EUR, pomeni, da je naročnik formi pripisal absolutno prednost pred dejansko in vnaprej določeno vsebino ponudbe. Takšen rezultat ni sorazmeren z naravo ugotovljenega odstopanja in je v nasprotju z namenom pravil o nespremenljivosti ponudbe. Kadar je pravilna vrednost vnaprej določena, popravek ne zahteva nobene nove poslovne odločitve ponudnika, ne vpliva na primerljivost ponudb in ponudniku ne omogoča nobene konkurenčne prednosti, izločitev ponudbe zaradi napačnega zapisa ne predstavlja varstva integritete postopka, temveč zgolj pretiran formalizem.

Naročnik je zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 26. 8. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 2. 9. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik navaja, da med njim in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj v popisu del v postavki št. 50 spremenil ceno na enoto iz 1,00 EUR, ki je bila že vnesena v ta obrazec s strani naročnika, v 2,00 EUR in s tem ceno za celotno količino spremenil iz 300,00 EUR v 600,00 EUR.

Pojasnjuje, da čeprav predmetni postopek pomeni izrecno nadaljevanje neuspelega predhodnega postopka in sta zato omenjena postopka in razpisni dokumentaciji obeh postopkov povezani, povezanost še ne pomeni, da je predmet (pred)revizijskega postopka lahko prejšnji postopek oddaje javnega naročila, ki je že zaključen. Dokumentacije iz prejšnjega postopka oddaje javnega naročila ni mogoče uporabiti absolutno, saj je treba izhajati iz dveh splošnih pravnih pravil – poznejše pravilo razveljavi prejšnje (razpisna dokumentacija postopka s pogajanji je kasnejša) in konkretnejše pravilo razveljavi splošnejše (povabilo k oddaji ponudb in prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost sta specialnejša). Sprejeti naziranje vlagatelja, da je prejšnja razpisna dokumentacija nujno tudi razpisna dokumentacija tega postopka bi ustvarilo več protislovij in nezmožnost oddaje naročila v kasnejšem postopku (npr. rok za oddajo ponudb iz prejšnjega postopka, vsebina ponudbe, kot določena v prejšnjem postopku ipd.). Meni, da se vlagatelj teh pravil zaveda in jih zato ne zatrjuje. Ker je naročnik objavil novo razpisno dokumentacijo se za predmetni postopek uporablja ta novejša in točno za ta postopek pripravljena dokumentacija, ki poleg povabila vsebuje tudi obrazce, med drugim popis GOI del, ki se razlikuje od obrazca iz predhodnega postopka. Naročnik je sedaj pri postavki št. 50 vpisal ceno na enoto 1,00, posledično pa tudi ceno za celotno količino 300,00 EUR. V zvezi z nejasnostjo dokumentacije v tem delu ni prejel nobenih vprašanj.

Ker se dokumentacija prejšnjega postopka uporablja subsidiarno, je po zatrjevanju naročnika ključno vprašanje, ali se vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 8. 7. 2026 v tem postopku subsidiarno uporabljata. Naročnik poudarja, da razloga za zastavitev takega vprašanja v novem postopku ni bilo, saj je v izogib morebitni nejasnosti popis del naročnik že sam dopolnil s ceno na enoto mere, kar pomeni, da so bili za to postavko podani vsi zahtevani podatki. Vsak ponudnik razume, da taka postavka ni predmet določanja cene z njihove strani. Ker je zaradi jasnosti odpadel razlog za vprašanje ponudnikov, je brez pomena tudi odgovor naročnika iz prejšnjega postopka. Tudi sicer se pojasnilo nanaša na drug obrazec z bistveno drugačno vsebino v relevantnem delu, zato ga ni mogoče šteti za pojasnilo z zvezi z novim obrazcem. Če bi si ponudniki s tem pojasnilom želeli pomagati v novem postopku, bi ugotovili, da sporna postavka predstavlja fiksni strošek v višini 300,00 EUR, ki je za vse ponudnike enak, naslednji del pojasnila pa ne bi bil relevanten, ker v novem popisu del ni bilo prostora za vpisovanje cene na enoto pri tej postavki. Naročnik se sprašuje, zakaj je vlagatelj spreminjal postavko, če je bilo že v prejšnjem postopku podano pojasnilo, da je skupna cena te postavke 300,00 EUR.

Naročnik poudarja, da v novem postopku pri sporni postavki ne gre za pravno neurejen primer, ki bi ga bilo potrebno zapolniti s pravno rešitvijo, ki nam je znana v podobnih primerih. Postavka št. 50 je v novem popisu urejena, jasna in ne dopušča posegov ponudnikov vanjo, hkrati pa ni v bistvenem enaka postavki iz prejšnjega popisa del. Dvom ponudnikov, kaj ta postavka predstavlja in kako jo ovrednotiti, ne obstaja več. Vlagatelj se želi razbremeniti opustitve dolžnega ravnanja skrbne priprave ponudbe (s tem v zvezi izpostavlja več odločitev Državne revizijske komisije).

Naročnik navaja, da je ob subsidiarni uporabi razpisne dokumentacije prejšnjega postopka potrebno upoštevati določila razpisne dokumentacije predmetnega postopka, skladno s katerimi morajo ponudniki izpolniti prazna polja in vsebine, navzkrižna preverba vnesenih podatkov ter pravilnost zmnožkov pa je bila na ponudniku. Pri postavki št. 50, ki je imela v novem popisu del predizpolnjene vse podatke, ponudniki niso smeli niti mogli izpolnjevati ničesar. Naročnik meni, da je glede na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasen sklep, da mora ponudnik skrbeti za pravilno pripravo ponudbe. Neujemanje ponudbene cene s predpisano vrednostjo je napaka v ponudbi, za katero je odgovoren vlagatelj, naročnik pa je ni dolžan popravljati niti je ne sme. Vlagatelj je pri pripravi ponudbe proti volji naročnika spremenil količino v postavki št. 50 iz »1« v »2« in s tem prekršil pravila ZJN-3 in zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Četudi bi naročnik želel sanirati napako vlagatelja na način odprave računske napake v ponudbi (čeprav po njegovem mnenju te napake ni mogoče šteti za računsko napako, ker je vlagatelj namerno in po svoji volji spremenil količino), tega zaradi kogentne določbe sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 ne bi smel storiti. V ponudbi vlagatelja je ponudbena cena postavke št. 50 600,00 EUR, kar pomeni, da ni skladna z zahtevo naročnika. Ta zahteva izhaja iz kasnejšega in specialnejšega popisa del in ne iz odgovora v prejšnjem postopku, kakor želi predstaviti vlagatelj. Neskladen vpis druge cene na enoto s strani vlagatelja pomeni tudi neprimerljivost ponudb ter nezmožnost ugotoviti njegovo pravo voljo. Namen pojasnila v prejšnjem postopku je bila sanacija napake naročnika, ki je postavko št. 50 opredelil premalo določno, da bi ponudniki oddali ponudbo – zato je tudi predvidel postopanje za primer, da ponudniki pri sporni postavki v zahtevnem polju ne bi navedli cene na enoto »1«. To napako je naročnik v drugem postopku saniral, tudi z novim popisom del. Bistvena je razpisna dokumentacija predmetnega postopka, dokumentacija prejšnjega postopka pa jo le dopolnjuje, saj ni smiselno, da se dokumenti brez potrebe ponavljajo.

Zatrjevanje vlagatelja, da so ponudniki glede na pojasnilo utemeljeno pričakovali, da morebiten drugačen vnos pri postavki št. 50 ne bo povzročil nedopustnosti njihove ponudbe po mnenju naročnika pomeni, da so ponudniki zavestno vpisovali napačno vrednost. Takšno ravnanje ne pomeni skrbnega ravnanja ponudnika ampak zlorabo pravice, prav tako ne pomeni jasno izražene volje ponudnika. Navajanje vlagatelja, da te postavke sploh ni bil upravičen oblikovati, naročnik šteje za njegovo jasno priznanje, da je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z razpisno dokumentacijo.

Naročnik pojasnjuje, da ne držijo navedba vlagatelja, da je pravno nedosleden pri opredelitvi in vodenju predmetnega postopka javnega naročanja, in da je izvedbo postopka ustrezno utemeljil. Prav tako pojasnjuje, da je že v okviru do sedaj podanih navedb utemeljil, zakaj ne gre slediti vlagatelju, da je dokumentacija morebiti nejasna. Zavrača tudi navedbe o pretirano formalističnem ravnanju, saj spoštovanja zakonodaje ni mogoče označiti za takega. Če bi ravnanje vlagatelja šteli le kot napako in ponudbo vseeno kot dopustno, bi bila kršena temeljna načela javnega naročanja.

Naročnik je dne 2. 9. 2026 in dne 17. 9. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Vlagatelj se je dne 4. 9. 2026 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Nasprotuje odgovoru naročnika in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Navaja, da naročnik prezre odločilno vprašanje, kakšno vsebino zahtev in navodil za pripravo ponudbe je sam, z inkorporacijo dokumentacije iz postopka oddaje naročila male vrednosti, prenesel v novi postopek.

Ker je novi popis del določal vrednosti 1 in 300,00 EUR, nikjer pa ni določal pravne posledice za primer, če ponudnik v predizpolnjeno vrednost poseže, je prav glede tega vprašanja v novi dokumentaciji obstajala »pravna praznina«, na katero se naročnik sedaj sklicuje kot na predpostavko subsidiarne uporabe prejšnje dokumentacije. To praznino pa je prejšnja dokumentacija izrecno urejala. Za pravno zgrešeno označuje naročnikovo sklicevanje na pravni načeli, saj mora za njuno uporabo najprej obstajati vsebinsko nasprotje med dvema praviloma, ki ga je treba rešiti, v konkretnem primeru pa tega ni.

Neutemeljeni so tudi sklici naročnika na določbo 89. člena ZJN-3, saj naročnik obravnavani primer neutemeljeno enači z običajnim primerom, ko ponudnik sam oblikuje ceno posamezne postavke in jo želi po poteku roka spremeniti. Naročnik se neutemeljeno sklicuje tudi na odločitev DKOM št. 018-170/2025 in splošno pravilo, da ponudnik nosi breme priprave skrbne in dopustne ponudbe, saj se vlagatelj ne poskuša razbremeniti posledic neupoštevanja jasne zahteve, pač pa se sklicuje na izrecno pravilo naročnika, ki je prav za primer njegovega ravnanja določalo korektivno in ne izločitvene posledice.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Državna revizijska komisija je večkrat poudarila, da mora naročnik, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pri določitvi zahtev ravnati pregledno ter pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU, št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot v času, ko naročnik te ponudbe presoja, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Posledično je namen te zahteve zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja, preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila (prim. npr. sodbi Sodišča EU v zadevah št. C 324/14 in C-76/16). Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Kot uvodoma že navedeno, naročnik predmetni postopek, tj. konkurenčni postopek s pogajanji, izvaja v posledici predhodno neuspešnega postopka oddaje naročila male vrednosti.

V predhodno neuspešnem postopku oddaje naročila male vrednosti je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim dokument Navodila ponudnikom in dokument 1. popis – gradbeno obrtniška dela.

V dokumentu Navodila ponudnikom je v poglavju 4. Ponudba (v nadaljevanju: poglavje 4) med drugim navedel:

»Ponudniki v vseh zahtevanih obrazcih izpolnijo prazna polja in vsebine, ki so predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov.

Pri izpolnjevanju popisov in predračuna, morajo ponudniki izpolniti vse postavke, cene pa morajo biti izražene v evrih ter zaokrožene na dve decimalni mesti. V kolikor ponudnik cene pri posamezni postavki ne vpiše, se šteje, da postavke ne ponuja, v kolikor ponudnik pri posamezni postavki vpiše »0, -, /, vključeno, že zajeto« ipd., se šteje, da ponuja postavko brezplačno.

Obrazci »Popisi del« vsebujejo opise in količine posameznih popisnih postavk. Opisov in količin posameznih popisnih postavk ni dovoljeno spreminjati, v primeru da bo ponudnik spremenil opise ali količine posameznih popisnih postavk, bo naročnik tako ponudbo kot nedopustno izključil iz nadaljnje obravnave. Dokument s popisnimi postavkami ne vsebuje zaščit posameznih celic in kontrol preračunavanja vnesenih vrednosti, kar pomeni da so navzkrižno preverjanje vnesenih podatkov, pravilnost zmnožkov ter povezave posameznih celic na strani ponudnika. Ne glede na navedeno pa bo naročnik na podlagi določil ZJN-3 in ponudnikovega soglasja, danega s podpisom obrazca ePRO – Ponudba – pogodba, odpravil morebitne računske napake.«

V dokumentu 1. popis – gradbeno obrtniška dela je naročnik v (za predmetni spor relevantni) postavki št. 50 »zidarska popravila ometov in prebojev po zamenjavi vrat – material« določil enoto mere »€«, količino »300,00«, polji za vnos cene na enoto mere €/EM in vrednosti skupaj pa je pustil prazni.

V istem, tj. predhodno neuspešnem postopku oddaje naročila male vrednosti je naročnik preko Portala javnih naročil prejel vprašanje zainteresiranega ponudnika:

»[…] Kaj naj pomeni pri postavki - zidarska popravila ometov in prebojev po zamenjavi vrat - material Enota je Evro, količina 300 , koliko je potem €/ EM ? in končni seštevek ? […]«,

na katerega je dne 8. 7. 2026 ob 9:37 odgovoril:

»[…] Navedena postavka (zidarska popravila ometov in prebojev po zamenjavi vrat - material) predstavlja fiksni strošek v višini 300 EUR, ki je za vse ponudnike enak. Ponudniki naj za predmetno postavko v polje, ki je predvideno za vnos cene na enoto, navedejo 1, tako da skupna cena za navedeno postavko (cena x količina) znaša 300 EUR. Če ponudnik navedene postavke ne bo izpolnil ali navedel ceno, ki ne bo enaka 1, bo naročnik vrednost te postavke popravil v okviru instituta odprave računskih napak na način, da bo vrednost te postavke za vse ponudnike znašala 300 EUR.« (v nadaljevanju: pojasnilo z dne 8. 7. 2026).

Ker skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, je del dokumentacije v zvezi z oddajo naročila male vrednosti postalo tudi zgornje pojasnilo.

V predmetnem postopku, tj. konkurenčnem postopku s pogajanji, je naročnik v razdelku »Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila« dokumenta Povabilo ponudnikom, da se udeležijo postopka oddaje javnega naročila s pogajanji z dne 29. 7. 2026 določil, da se razpisna dokumentacija predhodno izvedenega javnega naročila uporabi v novem postopku. Določil je tudi, da ponudnikom ni treba še enkrat izpolnjevati celotne dokumentacije, pač pa predložijo le izpolnjen in podpisan obrazec ePRO – Izjava, iz katerega izhaja, da obdržijo v veljavnosti svojo ponudbo iz predhodnega postopka, izpolnjene obrazce Popis del in obrazec ePRO – Ponudba, ki so priloge povabila.

V dokumentu 1. popis – gradbeno obrtniška dela je v (za predmetni spor relevantni) postavki št. 50 »zidarska popravila ometov in prebojev po zamenjavi vrat – material« določil enoto mere »€«, količino »300,00«, ceno na enoto mere €/EM »1« in vrednost skupaj »300,00«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik
- popis del iz postopka oddaje naročila male vrednosti pri postavki št. 50 pripravil na način, da je vanj vnesel enoto mere »€« in količino »300,00« (polji cena na enoto mere €/EM in vrednost skupaj pa pustil prazni),
- v postopku oddaje naročila male vrednosti v zvezi s postavko št. 50 na Portalu javnih naročil objavil pojasnilo z dne 8. 7. 2026, v katerem je navedel, kaj predstavlja navedena postavka, kako naj jo ponudniki izpolnijo in kako bo naročnik postopal, če ponudniki postavke ne bodo izpolnili ali bodo v njej navedli vrednost, drugačno od 1,
- v dokumentaciji konkurenčnega postopka s pogajanji določil, da se razpisna dokumentacija predhodnega postopka uporabi v novem postopku,
- popis del iz konkurenčnega postopka s pogajanji pri postavki št. 50 pripravil na način, da je vanj, poleg enote mere »€« in količine »300,00«, vnesel tudi ceno na enoto mere €/EM »1« in vrednost skupaj »300,00«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da je vlagatelj popis del iz konkurenčnega postopka s pogajanji, tj. predmetnega postopka, v postavki št. 50 izpolnil na način, da je na mestu, kjer je naročnik že predizpolnil podatek o ceni na enoto mere €/EM »1« in vrednost skupaj »300,00«, v polje cena na enoto mere €/EM vnesel vrednost »2« in v polje vrednost skupaj »600,00«.

Je pa med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko pri presoji dopustnosti ponudbe vlagatelja ni upošteval pravila iz pojasnila z dne 8. 7. 2026, določenega za primer, da ponudniki v postavki št. 50 navedejo vrednost cene na enoto mere €/EM, ki ne bo enaka 1 in vlagateljevo ponudbo zaradi drugače izpolnjene postavke izločil.

Državna revizijska komisija, upoštevaje predhodno navedeno, ugotavlja, da na Portalu javnih naročil objavljeno pojasnilo z dne 8. 7. 2026, iz katerega izhaja navodilo ponudnikom glede vsebinskega načina izpolnjevanja postavke št. 50 ter pojasnilo ponudnikom glede ravnanja naročnika za primer, da ponudniki popisa del v tej postavki ne bodo izpolnili na zapisani način, predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo naročila male vrednosti. Ker je naročnik v dokumentaciji konkurenčnega postopka s pogajanji jasno in izrecno določil, da se razpisna dokumentacija predhodno izvedenega javnega naročila uporabi v novem postopku in ker je pojasnilo z dne 8. 7. 2026 postalo del dokumentacije predhodnega neuspešnega postopka oddaje naročila male vrednosti, se le-to, v kolikor se ne ugotovi, da je njegova uporaba v novem postopku izključena ali drugače urejena, zaradi predhodno predstavljene izrecne določbe naročnika iz dokumentacije konkurenčnega postopka s pogajanji, uporablja tudi v predmetnem postopku.

Naročnik navaja, da je s tem, ko je v predmetnem postopku objavil popis del, v katerem je pri postavki št. 50 sam vnesel podatke v (prejšnjem postopku prazni) polji cena na enoto mere €/EM in vrednost skupaj (tj. »1« in »300,00«), odpravil okoliščino, zaradi katere bi bilo še potrebno pojasnilo z dne 8. 7. 2026.

Državna revizijska komisija ne nasprotuje navedbam naročnika, da je z izpolnitvijo vseh polj pri postavki št. 50 v popisu del zagotovil (večjo) jasnost novega popisa del v postavki št. 50 in odpravil morebitno nejasnost pri njenem vsebinskem izpolnjevanju s strani ponudnikov, vendar kot bistveno za obravnavani primer ugotavlja, da naročnik tudi v predmetnem postopku vztraja, da vrednost postavke št. 50 za vse ponudnike znaša enako, tj. 300,00 EUR (kar je razvidno tudi iz novega popisa del). Ker naročnik dokumentacijo postopka oddaje naročila male vrednosti v novem postopku uporablja v delih, ki jih ni na novo uredil oz. spremenil in ker iz dokumentacije konkurenčnega postopka s pogajanji ne izhaja, da bi bilo v pravilo glede naročnikovega ravnanja za primer, da ponudnik v postavki št. 50 vnese vrednost cene na enoto mere drugačno kot »1«, na kakršenkoli način poseženo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ostaja pravilo iz pojasnila z dne 8. 7. 2026 glede naročnikovega ravnanja za take primere neskladnosti vrednosti v postavki št. 50 tudi za predmetni postopek še relevantno in v uporabi.

Ugotovljenega ne spremeni zatrjevanje naročnika, da je v postavko št. 50 vpisal nove podatke, zaradi katerih bi bilo potrebno šteti, da je novi popis del vsebinsko tako dopolnjen, da se podano pojasnilo nanj ne nanaša več, saj le-to ne drži. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da iz primerjave popisov del v postavki št. 50 izhaja, da naročnik v nov popis del pri postavki št. 50 ni vnesel novih podatkov, kot zatrjuje, temveč iste podatke, ki jih je predhodno predstavil in zahteval že v pojasnilu z dne 8. 7. 2026. Strinja se Državna revizijska komisija z vlagateljem, da je naročnik nov popis del v sporni postavki le tehnično izpolnil z že predstavljenimi podatki. Podatke je zapisal na dodatnem mestu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. jih iz odgovora na Portalu javnih naročil prenesel še v tabelo popisa del. Za postavko št. 50 gre zato ugotoviti, da je, v nasprotju z zatrjevanjem naročnika, v bistvenem enaka postavki iz prejšnjega popisa del, saj se niti njena vsebina niti parametri za izračun njene vrednosti niso spremenili, na postavko kot tako pa se nanaša pojasnilo z dne 8. 7. 2026.

Predhodno predstavljeno pravilo naročnika iz pojasnila z dne 8. 7. 2026 je jasno in nedvoumno ter nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila v relevantnem delu ne povzroča. Navedbe strank, povezane z nejasnostjo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. obstojem morebitnih drugih, s tem povezanih notranjih neskladij Državna revizijska komisija zato kot brezpredmetne zavrača.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko pri presoji dopustnosti ponudbe vlagatelja ni ravnal v skladu s pravili, ki jih je za primer vnosa cene na enoto postavke št. 50 iz popisa del, drugačne kot »1«, jasno, izrecno in vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je njegovo ponudbo presojal drugače, kot je določil pred potekom roka za prejem ponudb. Ponudbo vlagatelja je namreč zaradi vpisa drugačne vrednosti pri ceni na enoto mere €/EM pri postavki št. 50, kot je zahtevana »1«, izključil, čeprav se je, ravno za tako situacijo (in ne glede na razlog, iz katerega je do drugačnega vpisa prišlo) izrecno, jasno in nedvoumno zavezal ravnati drugače in pomanjkljivost v ponudbi ponudnikov odpraviti na vnaprej določen način. S svojim ravnanjem je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 v povezavi z načelom transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 in načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3, prav tako pa tudi v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Na ugotovljeno ne vpliva določba iz poglavja 4, ki prepoveduje posege v opise postavk in količine postavk, saj do spreminjanja teh podatkov v popisu del s strani vlagatelja v obravnavanem primeru ni prišlo in zato za konkretni primer ni uporabna. Na ugotovljeno prav tako ne vpliva sklicevanje naročnika na določbo istega poglavja, ki določa, da ponudniki v zahtevanih obrazcih izpolnijo le prazna polja in vsebine, predvidene za vnos podatkov. Pravilo, na katerega se sklicuje naročnik, je splošno pravilo, ki velja pri izpolnjevanju ponudbene dokumentacijo, iz pojasnila oz. odgovora z dne 8. 7. 2026 pa izhaja konkretnejše pojasnilo, vezano jasno in izključno na postavko št. 50 - tako v delu glede vsebinske izpolnitve postavke št. 50 kot ravnanja naročnika za primer, da so pri postavki št. 50 vpisani parametri drugačni od tistih, ki jih je (že) v odgovoru na Portalu javnih naročil zahteval naročnik.

Ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko pri presoji dopustnosti ponudbe vlagatelja v delu, ki se nanaša na postavko št. 50 iz popisa del, ni upošteval pojasnila z dne 8. 7. 2026, ne pa vprašanje pravilnosti postopanja naročnika pri odpravi napake v ponudbi vlagatelja glede na določbo 89. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb strank vsebinsko ni obravnavala.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko tudi ni obravnavala navedb vlagatelja o pretiranem formalističnem in nesorazmernem ravnanju naročnika pri pregledu njegove ponudbe, saj presoja njihove morebitne utemeljenosti ne bi vplivala niti na položaj vlagatelja v predmetnem postopku pravnega varstva niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavnem primeru.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni ravnal skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in izpodbijano odločitev razveljavila.

V zvezi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da se mu predmetno javno naročilo odda, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da postopek oddaje javnega naročila izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil). To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev (le) razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila – ta odločitev še vedno ostaja v pristojnosti naročnika.

Državna revizijska komisija daje naročniku, skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik, ob obstoječih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo prejetih ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in naslednji.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 15.794,27 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 4.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 2.928,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 36,60 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za odvetniško storitev za sestavo zahtevka za revizijo, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje v OT ni podlage. Dalje vlagatelju ni priznala priglašenega stroška »sestanek s stranko« in »pregled listin in dokumentacije«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta vključeni v storitve iz tarifne številke 44/1 OT, in ju ni mogoče priznati kot samostojni storitvi, ki nista zajeti v drugih tarifnih številkah OT (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-083/2016, 018-017/2017, 018-081/2022, 018-049/2026).

Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge z dne 4. 9. 2026, saj ti, po oceni Državne revizijske komisije, niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 18.758,87 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v 30 dneh od vročitve te odločitve, in sicer neposredno pisno pri sodišču, po pošti ali po elektronski poti (portal eSodstvo).


Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran