018-128/2026 Občina Brda

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Ujma 2025 – Projektiranje zahtevni primeri sanacije – prioriteta 11« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Irgo Consulting, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Kenda, o. p., d. o. o., Ptuj (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Občina Brda, Dobrovo v Brdih (v nadaljevanju: naročnik), 5. 10. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0010/2026-07 z dne 10. 8. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.859,19 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti objavil:
− obvestilo o javnem naročilu 16. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01,
− obvestilo o javnem naročilu – popravek 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P01,
in
− obvestilo o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02,
ter z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0010/2026-07 z dne 10. 8. 2026 (objava 11. 8. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-ODL/01) sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika AC&P, d. o. o., Žapuže (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 17. 8. 2026 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 8. 2026 ter predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo stroškov. Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena, 67., 89. in 90. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), kar je utemeljeval s tem, da naročnik z dopisom št. 4303-0010/2026-04 z dne 6. 8. 2026 in prejeto dopolnitvijo ni odpravil le formalne nepopolnosti ponudbe, ampak je izbranemu ponudniku omogočil nedopustno spremembo ponudbe v delih, ki se nanašajo na predmet ponudbe, ponudbeni predračun in način izvedbe naročila s podizvajalci. Vlagatelj je navedel, da je izbrani ponudnik predložil v ponudbo prvotno objavljeni obrazec »Specifikacija predračuna« in ni upošteval popravka objave z dne 28. 7. 2026, ki je prvotno dolžino odseka cca 260 m spremenila na cca 217 m, s spornim pozivom pa mu je naročnik omogočil, da je spremenil predmet ponudbe. Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik kršil pravila o preprečevanju nasprotja interesov iz 91. člena ZJN-3, saj je javno naročilo za storitve inženiringa, za katere je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno 8. 6. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004523/2026-EUe16/01, oddal gospodarskemu subjektu Projekt, d. d., Nova Gorica, ki pri tokratnem javnem naročilu nastopa kot podizvajalec izbranega ponudnika, kar pomeni, da bo ta gospodarski subjekt dela, katerih obseg in vsebino je sam sooblikoval, tudi izvajal in jih bo kot naročnikov inženir hkrati nadziral in potrjeval. Vlagatelj je navedel, da naročnikov inženir razpolagal z informacijami o predmetu, obsegu, tehničnih zahtevah in pričakovani vrednosti naročila, ki drugim gospodarskim subjektom niso bile dostopne v enaki vsebini in enakem času, zato je izbrani ponudnik, ki nastopa s takim podizvajalcem, v privilegiranem informacijskem položaju, kar je izkrivilo konkurenco in pomeni kršitev načel iz 6. in 7. člena ZJN-3. Čeprav je bil naročnik s temi okoliščinami seznanjen, iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da bi naročnik obstoj nasprotja interesov oziroma izkrivljanja konkurence zaradi predhodnega sodelovanja presojal, niti ni razvidno, katere ukrepe je v zvezi s tem sprejel, zato odločitev v tem delu ni obrazložena, s čimer je naročnik kršil 6. in 90. člen ZJN-3, vlagatelju pa je onemogočil preverjanje zakonitosti naročnikovega ravnanja. Naročnik bi moral zaradi nasprotja interesov oziroma izkrivljanja konkurence izločiti ponudbo izbranega ponudnika, saj navedenega izkrivljanja ni mogoče učinkovito odpraviti z milejšimi ukrepi. Vlagatelj je predlagal izvedbo posameznih dokazov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24. 8. 2026, vloženo 24. 8. 2026 na portalu javnih naročil, izjasnil o vlagateljevih navedbah in pojasnil, zakaj niso utemeljene, zato je predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dokumentom št. 4303-0010/2026-12 z dne 1. 9. 2026, ki ga je vložil 2. 9. 2026 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je pojasnil, da:
− med njim in vlagateljem ni sporno, da je bila 28. 7. 2026 objavljena popravljena različica obrazca »Specifikacija predračuna« in da je izbrani ponudnik predložil prvotno objavljeni obrazec z drugačnim podatkom o dolžini obnove vozišča,
− je tako po praksi Državne revizijske komisije kot Sodišča Evropske unije (sodba C-387/14) dopustno dopolnjevati in pojasnjevati ponudbo,
− izbrani ponudnik ni predložil drugega predmeta javnega naročila,
− sta bila v obrazcu »Specifikacija predračuna«, kot je bil prvotno objavljen, navedena dva podatka o dolžini ceste in je bila zato dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu notranje neskladna,
− podatek o dolžini ceste ni bil prvič oblikovan oziroma naročniku sporočen šele po poteku roka za prejem ponudb, ampak je bil že pred potekom tega roka izrecno, pisno in navzven evidentiran,
− je izbrani ponudnik potrdil, da njegova ponudba zajema predmet po projektni nalogi ID 1466532, da se ponudbene cene na enoto ne spreminjajo in da ostaja skupna pogodbena cena enaka,
− predmet ponudbe ni bil individualiziran le s sporno navedbo dolžine pri postavki št. 5 obrazca »Specifikacija predračuna«, temveč tudi iz druge ponudbene dokumentacije izhaja, na katero naročilo male vrednosti se nanašajo, zato ni bilo nobenega dvoma, na kateri predmet naročila male vrednosti se nanaša ponudbena volja izbranega ponudnika ,
− je bil podatek 217 m že izrecno vsebovan v obrazcu »Specifikacija predračuna«, zato pojasnilo ni moglo pomeniti naknadne izbire drugega predmeta naročila male vrednosti ali naknadnega oblikovanja tehnične vsebine ponudbe,
− je bila dolžina opredeljena kot približna (cca) in je bila ponudbena količina en komplet (kpl), ta podpirata zaključek, da dolžina 260 m ni predstavljala samostojne ponudbene količine oziroma cenovnega parametra,
− niso primerljive odločitve Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje,
− objava popravka ne pomeni spreminjanja vsebine oziroma obsega naročila male vrednosti,
− niso podane kršitve glede dopolnitve in uskladitve podatkov o podizvajalcih ter pooblastilu za neposredno plačevanjem podizvajalcem,
− gospodarski subjekt Projekt, d. d., Nova Gorica, ni izdelal projektne dokumentacije za prioriteto 11, saj jo je izdelal naročnik sam,
− tudi sicer sodelovanje gospodarskega subjekta pri pripravi postopka javnega naročanja po 65. členu ZJN-3 ni avtomatično razlog za njegovo izključitev, kar je tudi potrdila že Državna revizijska komisija,
− niso utemeljeni niti očitki v zvezi z nasprotjem interesov, pri čemer vlagatelj ni konkretiziral dejanskega stanu nasprotja interesov v smislu 91. člena ZJN-3,
− ni podana niti kršitev 90. člena ZJN-3, saj mu ni treba obravnavati vsakega potencialnega razloga za izključitev, temveč mora navesti razloge, ki ponudnikom omogočajo učinkovito pravno varstvo,
− niso utemeljeni niti očitki o kršitvi 6. in 7. člena ZJN-3, saj z izbranim ponudnikom ni vodil pogajanj glede ponudbenega predmeta in cene, temveč je prejel le pojasnilo oziroma dopolnitev konkretno identificiranih neskladnosti.

Naročnik je 2. 9. 2026 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo brez datuma, ki jo je vložil 7. 9. 2026 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, predlagal pa je tudi izvedbo posameznih dokazov, ki jih ni predlagal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je uveljavljal povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali so vlagateljeve navedbe in dokazi, ki jih je predlagal v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 7. 9. 2026 prek portala eRevizija, v mejah možnega odziva na naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo (dokument št. 4303-0010/2026-12 z dne 1. 9. 2026), ki ne pomeni širjenja trditvene in dokazne podlage iz zahtevka za revizijo, ali pa te meje presega, za kar bi bilo treba ugotavljati, ali je vlagatelj uspel dokazati nekrivdno ravnanje v predrevizijskem postopku (prva poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN), saj opredelitev do teh vprašanj ni bistvena za rešitev zadeve. Državna revizijska komisija je namreč že na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navedel in predlagal v zahtevku za revizijo, lahko odločila o zadevi in sprejela odločitev, ki je vlagatelju v korist.

Po pregledu objave obvestila o javnem naročilu, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitve o oddaji javnega naročila in posredovane dokumentacije, zlasti pa ponudbe izbranega ponudnika, ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, in dokazil je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zlasti uveljavljal, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), s čimer se izbrani ponudnik in naročnik nista strinjala.

Naročnik lahko izbere le ponudbo, ki je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To po vsebini izhaja iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, saj naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena). Če torej kateri pogoj iz točk a in b prvega odstavka prvega odstavka 89. člena ZJN-3 ni izpolnjen, naročnik ne more zakonito izbrati določene ponudbe in tako s tem ne more zakonito oddati javnega naročila.

Vlagatelj je uveljavljal, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ker je izbranemu ponudniku, ki je v ponudbo predložil podatke na starem obrazcu »Specifikacija predračuna«, pred sprejemom odločitve o oddaji naročila male vrednosti v nasprotju z ureditvijo iz 89. člena ZJN-3 omogočil, da sanira pomanjkljivost v svoji ponudbi, ki je ni (bilo) mogoče sanirati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik
− omogočil prek povezave v točki B.2 obvestila o javnem naročilu (objava 16. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01) dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je vsebovala med drugim obrazec »Specifikacija predračuna«, ta pa je za naslovom, ki je bil določen kot »Sanacija JP 520701 Višnjevik – Gradno, pri zaselku Gradno, 8. PLAZ; (ID 1466532)«, vseboval tabelo za vpis cen za 15 samostojno oštevilčenih postavk, pri čemer je postavka 5, ki se je nanašala na »2/2 Načrt gradbenih konstrukcij - načrt obnove vozišča«, vsebovala poleg tega naziva opis »vključno z elaboratom dimenzioniranja voziščne konstrukcije«,
− omogočil prek povezave v točki B.2 obvestila o javnem naročilu – popravek (objava 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P01) dostop do popravka obrazca »Specifikacija predračuna«, pri čemer je v tabeli razširil opis postavke 5, ki se je nanašala na »2/2 Načrt gradbenih konstrukcij - načrt obnove vozišča«, tako, da ta vsebuje dve povedi, pri čemer je prejšnjo prvo poved določil kot drugo poved, v novo poved, ki je postala prva, pa je vključil opis, da je vsebina postavke »izdelava IzN projektne dokumentacije obnove vozišča in površinskega ter globinskega odvodnjavanja na dolžini cca 260 m«,
in
− omogočil prek povezave v točki B.2 obvestila o javnem naročilu – popravek (objava 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02) dostop do popravka obrazca »Specifikacija predračuna«, pri čemer je v tabeli opis postavke 5, ki se je nanašala na »2/2 Načrt gradbenih konstrukcij - načrt obnove vozišča«, v prvi povedi preoblikoval tako, da je vsebina te postavke »izdelava IzN projektne dokumentacije obnove vozišča in površinskega ter globinskega odvodnjavanja na dolžini cca 217 m«.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ne s tem drugim popravkom ne že prej s prvim popravkom, v zvezi s katerim je bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu – popravek 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P01, ni v čem posegal v obrazec »Specifikacija predračuna« glede postavke 1. Tako je ves čas v razpisni fazi bila v tem obrazcu določena postavka 1, ki se je nanašala na »Geodetski načrt z izdelavo posnetka prečnih profilov« in je (bila) v prvi povedi opisana kot »izdelava tehničnega posnetka obstoječega stanja cestnega telesa vključno z jarki, prepusti, podpornimi zidovi, in brežinami na dolžini približno 217 m«.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil med drugim tudi:
− obrazec predračuna, ki je vseboval podatek, da se nanaša na zahtevno projektiranje objekta, ki je bil v tabeli označen s številko 1466532 (stolpec B: »ID (iz AJDE)«) in opisan v razdelku iz stolpca C kot »JP 520701 GRADNO (PLAZ GRADNO 9)«,
in
− vzorec pogodbe, ki v 2. členu določa predmet javnega naročila, ne da bi bilo bodisi v tem členu bodisi v katerem drugem navedena, na kateri (približni) dolžini je treba izdelati načrt gradbenih konstrukcij – načrt obnove vozišča.

Naročnik je v točki 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil sestavine ponudbe, pri čemer so – upoštevajoč točko P.1 iz obvestila o naročilu – popravek, objavljenem 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P01, – njeni sestavni deli obrazec ESPD (podtočka 1), obrazec predračuna (podtočka 2) in obrazec »Specifikacija predračuna« (podtočka 3), ne pa tudi predložitev vzorca pogodbe. Vendar predložitev obrazca ESPD pomeni, da »ponudnik potrdi, da sprejema vsebino vzorca pogodbe« (zadnji odstavek točke 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik, med drugim, predložil:
− zase izpolnjen in podpisan obrazec ESPD,
− izpolnjen in podpisan obrazec predračuna
ter
− izpolnjen obrazec »Specifikacija predračuna« z naslovom »Sanacija JP 520701 Višnjevik – Gradno, pri zaselku Gradno, 8. PLAZ; (ID 1466532)«, v katerem je v tabeli postavka 5, ki se je nanašala na »2/2 Načrt gradbenih konstrukcij - načrt obnove vozišča«, v prvi povedi vsebovala opis, kot je bil določen v obrazcu, kot je bil dostopen ob objavi prvega popravka (objava obvestila o javnem naročilu – popravek 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P01), ne pa drugega popravka (objava obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02).

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotovila, da je naročnik izbranemu ponudniku poslal dopis št. 4303-0010/2026-04 z dne 6. 8. 2026, v katerem mu je, med drugim, navedel, da je ugotovil, da je predložil obrazec »Specifikacija predračuna« »v starejši različici«, saj vsebuje v postavki 5 tabele dolžino 260 m. Naročnik je navedel, da »je preveril obe različici in ugotovil, da so postavke, količine in enote mere v obeh povsem enake. Prenos vaših cen na enoto v veljavno različico obrazca zato ne bi spremenil ne posameznih zneskov ne skupne ponudbene vrednosti. Iz predloženega obrazca »Predračun« in iz podatkov, vpisanih v informacijskem sistemu e-JN, izhaja skupna ponudbena vrednost 80.520,00 EUR brez DDV, 17.714,40 EUR DDV in 98.234,40 EUR z DDV, kar se ujema tudi s seštevkom postavk v Specifikaciji predračuna«, zato ga je pozval, da »pisno pojasni[…] oziroma izjavi[…], da […] ponudba v celoti zajema predmet tega javnega naročila, kot je opredeljen v projektni nalogi za prioriteto št. 3 (ID 1466532), in da se ponudbene cene na enoto ter skupna ponudbena vrednost 80.520,00 EUR brez DDV pri tem ne spremenijo«. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom brez datuma, v katerem je izjavil, da je pri pripravi ponudbe uporabil starejšo različico obrazca »Specifikacija predračuna«, potrdil je vse naročnikove ugotovitve o podatkih (kateri so enaki in kateri se razlikujejo), končno pa je izjavil, da:
− »ponudba v celoti zajema predmet tega javnega naročila, kot je opredeljen v projektni nalogi za prioriteto št. 11 (ID 1466532),«
in
− »se ponudbene cene na enoto ter skupna ponudbena vrednost 80.520,00 EUR brez DDV s tem pojasnilom ne spreminjajo«.

Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0010/2026-07 z dne 10. 8. 2026, je naročnik predstavil, da je izbranemu ponudniku poslal dopis št. 4303-0010/2026-04 z dne 6. 8. 2026 ter da je izbrani ponudnik nanj pravočasno in ustrezno reagiral, zato niti v tem delu ponudbe izbranega ponudnika ni ugotovil pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bistvo dejanskega stanja, predstavljenega v predhodnih odstavkih obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije, med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom ni sporno, pač pa je sporno, ali je naročnik ob upoštevanju tega dejanskega stanja smel šteti, da lahko izbere ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija že glede na dejstvo, da je naročnik določil, da je sestavina ponudbe (izpolnjeni) obrazec »Specifikacija predračuna« (točka 11.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), hkrati pa se kot del te dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), je treba zaključiti, da je kot sestavni del ponudbe treba šteti predložitev izpolnjenega obrazca »Specifikacija predračuna« glede na podatke, ki so relevantni glede na popravek tega obrazca (tj. glede na objavo obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02). Predložitev takega obrazca »Specifikacija predračuna« je tako treba razumeti, da lahko zapolni pojem ponudbe, ki »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ponudba izbranega ponudnika, kar ni sporno med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom, ni vsebovala izpolnjenega obrazca »Specifikacija predračuna« v vsebini, kot jo je določil naročnik glede na objavo obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02, zato je treba zaključiti, da se je v ponudbi izbranega ponudnika nahajala pomanjkljivost, ki je naročnika omejevala pri izbiri te ponudbe. Odgovoriti pa je treba še na vprašanje, ali je naročnik kljub tej pomanjkljivosti imel možnosti, da izbere ponudbo izbranega ponudnika. ZJN-3 namreč v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3 določa pravila, ki v posameznih primerih naročniku omogočajo, da bodisi z udeležbo ponudnika bodisi sam sanira pomanjkljivosti ponudbe ali celo da ob izpolnjenih zakonskih pogojih neko pomanjkljivost spregleda.

Izbrani ponudnik in naročnik sta v predrevizijskem postopku navedla več razlogov, s katerimi sta utemeljevala, da je bilo naročnikovo ravnanje skladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija se ne strinja z njunima zaključkoma.

Najprej je treba upoštevati, da mora postopek oddaje javnega naročila potekati transparentno (6. člen ZJN-3) in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Zato se mora naročnik vzdržati tistih ravnanj, ki bi posameznim ponudnikom neupravičeno bila v korist, hkrati pa tudi tistih ravnanj, ki bi bila posameznim ponudnikom neupravičeno v škodo. Ravnanje naročnika, ki nekemu ponudniku omogoči saniranje pomanjkljivosti v ponudbi, čeprav za to ne bi bilo pravne podlage, bi bilo temu ponudniku neupravičeno v korist, hkrati pa neupravičeno v škodo drugim ponudnikom, zaradi česar bi pomenilo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in ne le nepravilno uporabo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

V obravnavanem primeru je pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika izvirala iz podatkov iz obrazca »Specifikacija predračuna«, in sicer v delu, ki se, med drugim, nanaša na vsebino ene izmed postavk (tj. postavko 5 iz tabele s 15 postavkami). V tej postavki je opisan del predmeta javnega naročila in torej so bile določene zahtevane značilnosti ene izmed storitev, ki jih nabavlja naročnik (prim. drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Ponudba izbranega ponudnika je imela torej pomanjkljivost »v delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila« v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, zaradi česar je možnost saniranja pomanjkljivosti še bolj omejena. Ponudnik namreč ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Pri tem je pomembno tudi to, da je morebitna dopustnost saniranja pomanjkljivosti povezana z objektivno možnostjo preveritve obstoja elementa ponudbe pred iztekom roka za prejem ponudb (gl. tretjo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3). Obstoja elementa, ki je vezan na oblikovanje ponudnikove volje, praviloma ni mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka za prejem ponudb.

Najprej je treba izključiti položaj, da bi bila dana pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika nebistvena napaka v smislu četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Upoštevati je treba že vsaj dejstvo, da je naročnik v razpisni fazi, četudi bi bil namen objave obrazca »Specifikacija predračuna« (objava obvestila o naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005704/2026-SL1/01-P02) glede na točko P.1 obvestila o naročilu – popravek »le« popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zavesten poseg v podatek v obrazcu »Specifikacija predračuna«, pri čemer je naročnik tudi podaljšal rok za prejem ponudb. Po novem rok za prejem ponudb ni bil več 29. 7. 2026 do 11. ure, temveč je to postal 31. 7. 2026 do 11. ure. Kombinacija teh naročnikovih ravnanj omogoča sklepanje o pomembnosti na naročnikovi strani, da so podatki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila drugačni in da jih gospodarski subjekti pri pripravi ponudbe upoštevajo. Ali so ponudniki te podatke upoštevali, pokaže lahko že predložitev obrazcev, ki vsebujejo pravilne podatke, saj se ponudniki zavežejo za tisto, kar je na teh obrazcih navedeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podatek o dolžini 217 m v zvezi s postavko 5 v obrazcu »Specifikacija predračuna« naveden izključno pri postavki 5. Res je sicer, da se podatek o dolžini 217 m nahaja tudi v postavki 1 obrazca »Specifikacija predračuna«, vendar je to druga postavka v tem obrazcu. Podatka o dolžini 217 m v zvezi s postavko 5 v ponudbi izbranega ponudnika glede na predložene dokumente ni v nobenem drugem delu. Tega podatka ne vsebuje niti vzorec pogodbe, ki ga sicer ponudnikom ni bilo treba predložiti v ponudbo. Tako je treba ugotoviti, da se v ponudbi izbranega ponudnika ni nahajalo razhajanje podatkov v zvezi s postavko 5 iz obrazca »Specifikacija predračuna«, ker bi bili v ponudbi izbranega ponudnika na več kot enem mestu navedeni različni podatki o istem elementu, temveč je bil edini podatek v zvezi s to postavko, ki je bil naveden, napačen. Volja izbranega ponudnika je lahko jasna glede dolžine 217 m šele na podlagi dopisa brez datuma, ki je bil odgovor na naročnikov poziv za pojasnilo oziroma izjavo o obsegu ponujanja predmeta javnega naročila. Navedena izjava izbranega ponudnika je izjava volje, ki je ni mogoče objektivno preveriti pred potekom roka za prejem ponudb, česar ne spremenijo številni argumenti izbranega ponudnika in naročnika v predrevizijskem postopku.

Dejstvo, da ponudnik predloži ponudbo za določeno javno naročilo, pa ne pomeni že, da je tudi ponudil, kar je predmet javnega naročila. Predložitev ponudbe pomeni samo to, da se je ponudnik odzval na naročnikovo povpraševanje. Kaj je ponudnik ponudil, se ugotavlja iz vsebine ponudbe. Iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidno, da se pri njem postavka 5 iz obrazca »Specifikacija predračuna« nanaša na dolžino približno 217 m šele s podajo izjave v dopisu brez datuma na naročnikov dopis št. 4303-0010/2026-04 z dne 6. 8. 2026.

Na podane ugotovitve v ničemer ne vpliva dejstvo, da se v postavki 5 iz obrazca »Specifikacija predračuna« pri dolžini 217 m nahaja tudi razlagalno odprt pojem »cca«, torej približno. Glede na dejstvo, da je naročnik zagotovil objavo popravka postavke 5 iz obrazca »Specifikacija predračuna« z navedbo druge dolžine, je treba šteti, da pojem »cca« pri dolžini 217 m ne more zaobseči dolžine 260 m (ki je sicer lahko še večja, ker pojem »cca« ni zamejen samo na manj, temveč lahko pomeni tudi več). Če bi namreč to dolžino lahko zaobsegel, ne bi bilo potrebe po objavi popravka. Pa tudi v primeru, če bi bilo sicer mogoče razumeti, da pojem »cca« pri dolžini 217 m lahko zaobseže tudi dolžino 260 m, je bila možnost tega tolmačenja izčrpana z objavo popravljenega podatka. Le na tak način je namreč mogoče predvidljivo določiti obseg razlage tega pojma.

Niti druge okoliščine, ki jih je izpostavil naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, ker da se niso spremenile merske enote in količine, ne spremenijo podanega stališča. Naročnik z njimi namreč zmanjšuje pomen podatku, ki ga je določil vnaprej, zmanjševanje pomena podatka pa ne more doseči že upoštevaje pravilo iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnikovo tolmačenje, ki zmanjšuje pomen podatka o dolžini, daje temu podatku drugačen pomen, kot ga je imel do poteka roka za prejem ponudb. Če bi bil ta podatek nepomemben, bi se naročnik lahko odločil, da ga ne določi, kar bi pa lahko storil le do poteka roka za prejem ponudb.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik že zaradi tega, ker se z odpravljanjem pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika posega v tisti del ponudbe, ki je odvisen od volje izbranega ponudnika, to pa je element, ki ga v podanih okoliščinah ni mogoče objektivno preveriti, s sprejemom pojasnila izbranega ponudnika iz dopisa brez datuma, ki ga je prejel na podlagi dopisa št. 4303-0010/2026-04 z dne 6. 8. 2026, ravnal neskladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, kar je imelo za posledico ravnanje v nasprotju z alineo a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, s čimer je kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Že ugotovitev te kršitve zato zadošča, da Državna revizijska komisija – neodvisno od morebitnega obstoja še kakšne druge kršitve in zato tudi neodvisno od tega, ali bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju, da je naročnik storil še katero drugo kršitev, saj to ne bi moglo več vplivati na končno odločitev, – na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0010/2026-07 z dne 10. 8. 2026.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 1.964,69 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 720 eurov (1.200 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 878,40 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.200 točk v višini 13,20 eurov (22 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 16,10 eurov,
kar skupaj znese 2.859,19 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala odvetniške nagrade nad priznano višino do zahtevanih 3.000 OT in izdatkov nad priznano višino do zahtevanih 24 eurov, saj je pri odmeri stroškov upoštevala vrednost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je povrnitev nadaljnjih stroškov priglasil tudi v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 7. 9. 2026 prek portala eRevizija in se z njo opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, ker njena vsebina ni bila v ničemer bistvena za rešitev zadeve.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 2.859,19 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran