Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-057/2026 SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o.

    Številka: 018-057/2026-51
    Datum sprejema: 21. 9. 2026

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve košnje in odstranjevanje grmičevja ter manjšega drevja na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji za obdobje 2 let« v sklopu 1: »Vzhodna Slovenija« in v sklopu 2: »Zahodna Slovenija«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gozdno gospodarstvo Novo mesto d.d., Smrečnikova ulica 45, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 9. 2026

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »Vzhodna Slovenija«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026.

    2. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 »Zahodna Slovenija«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026.

    3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.620,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavil dne 11. 12. 2025, pod št. objave JN009659/2025-EUe16/01, s popravkom in istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 823706-2025, s popravkom.

    Naročnik je dne 31. 3. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN009659/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1: »Vzhodna Slovenija« (v nadaljevanju: sklop 1) oddal ponudnikoma v skupnem nastopu Koroški gozdar d.o.o., Trbonje in Ivan Mlakar s.p., Štore (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 1), v sklopu 2: »Zahodna Slovenija« (v nadaljevanju: sklop 2) pa ponudnikoma v skupnem nastopu Križman d.o.o., Škofljica in Foksler d.o.o., Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 2). Ponudba vlagatelja je bila v obeh sklopih, glede na merilo za izbor ponudb, uvrščena na drugo mesto.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 4. 2026 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1, ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 in dokumentacijo naročnika. Naročnik mu je po elektronski pošti omogočil vpogled dne 10. 4. 2026, pri razkritju ponudbenih dokumentov pa je, kot je navedel v spremnem dopisu, upošteval prvi in drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) tako, da ni razkril podatkov, ki so mu bili zaupani kot poslovna skrivnost in da je zagotovil varovanje osebnih podatkov, posredovanih s strani izbranih ponudnikov.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 13. 4. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da niti odločitev naročnika v sklopu 1 niti odločitev naročnika v sklopu 2 ni zakonita, saj ponudbi izbranih ponudnikov nista dopustni; predlaga, da se zahtevku za revizijo v obeh sklopih ugodi in izpodbijana odločitev v celoti razveljavi; podredno predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 1 in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 2 ter dopolnitev oz. sprememba zahtevka za revizijo; zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje
    - kršitev pravice do vpogleda iz 35. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3,
    - nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 in
    - nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel napačen pravni pouk glede višine takse in da znaša taksa za vložitev zahtevka za revizijo za oba sklopa skupaj 25.000,00 EUR.

    Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 16. 4. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v sklopu 1 in izbranemu ponudniku v sklopu 2 v izjasnitev. Izbrani ponudnik v sklopu 1 se je do navedb vlagatelja opredelil z vlogo z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 1), izbrani ponudnik v sklopu 2 pa z vlogo z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 2). Oba izpostavljata, da vlagatelj ni plačal ustrezne takse in da je pri tem, glede na pouk naročnika v izpodbijani odločitvi, ravnal samovoljno. Oba navedbam vlagatelja nasprotujeta.

    Naročnik je z odločitvijo z dne 21. 4. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik se ne strinja z navedbami izbranih ponudnikov glede nepravilno plačane takse, nasprotuje pa tudi navedbam vlagatelja.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 24. 4. 2026; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj se je do navedb izbranih ponudnikov v izjasnitvah, ki mu jih je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 7. 5. 2026, opredelil z vlogo z dne 11. 5. 2026. Njunim navedbam nasprotuje. Poudarja, da mu napačen pravni pouk glede takse ne sme iti v škodo.

    Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi s sklepom št. 018-057/2026-21 z dne 16. 6. 2026 vlagatelju dovolila vpogled v podatke oz. informacije iz več dokumentov iz ponudb izbranih ponudnikov, izvzemši pri tem tajne podatke, osebne podatke in poslovne skrivnosti. Naročnik je vlagatelju z dopisom z dne 22. 6. 2026 omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov.

    Naročnik je dne 22. 4. 2026, dne 23. 4. 2026, dne 1. 5. 2026, dne 26. 5. 2026, dne 22. 6. 2026 in dne 24. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

    Vlagatelj je po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dne 30. 6. 2026 v obeh sklopih dopolnil z novimi kršitvami; vztraja, da naročnik, glede na omogočen obseg vpogleda, še vedno krši 35. člen ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 (v nadaljevanju: dopolnitev zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija je dne 7. 7. 2026 dopolnitev zahtevka za revizijo posredovala izbranemu ponudniku v sklopu 1 in izbranemu ponudniku v sklopu 2. Izbrani ponudnik v sklopu 1 se je do navedb vlagatelja iz te vloge opredelil z vlogo z dne 9. 7. 2026 (v nadaljevanju: druga izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 1), izbrani ponudnik v sklopu 2 pa z vlogo z dne 8. 7. 2026 (v nadaljevanju: druga izjasnitev izbranega ponudnika v sklopu 2). Oba navedbam vlagatelja nasprotujeta.

    Državna revizijska komisija je dne 13. 7. 2026 dopolnitev zahtevka za revizijo in vlogi izbranih ponudnikov posredovala naročniku. Naročnik se je do njihovih navedb opredelil z vlogo z dne 16. 7. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o dopolnitvi zahtevka za revizijo). Navedbam vlagatelja nasprotuje.

    Državna revizijska komisija je dne 3. 8. 2026 vlogi izbranih ponudnikov in naročnikovo odločitev o dopolnitvi zahtevka za revizijo posredovala vlagatelju. Vlagatelj se do navedb izbranih ponudnikov in naročnika iz teh vlog ni opredelil.

    Državna revizijska komisija je dne 17. 8. 2026 izbranega ponudnika v sklopu 2 pozvala na predložitev pojasnil glede informacij oz. posameznih podatkov na posameznem dokumentu iz njegove ponudbe, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik v sklopu 2 je pojasnila podal z vlogo z dne 27. 8. 2026.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika v sklopu 1, izbranega ponudnika v sklopu 2 ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    1. glede obstoja procesnih predpostavk

    Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten.

    Skladno z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN je potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN obvezna sestavina zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v pravnem pouku izpodbijane odločitve podal napačen pravni pouk, saj znaša taksa za vložitev zahtevka za revizijo 25.000,00 EUR za oba sklopa skupaj, ne pa za vsak posamezen sklop. Izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-117/2023 in opozarja, da mu napačen pravni pouk ne more iti v škodo.

    Izbrani ponudnik v sklopu 1 zatrjuje, da vlagatelj ni vplačal takse za zahtevek za revizijo v zadostni višini. Naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da višina takse za revizijski postopek znaša v vsakem sklopu 25.000,00 EUR, vlagatelj pa se je samovoljno odločil, da tega določila ne bo spoštoval in je vplačal le 25.000,00 EUR. Meni, da je naročnikova odločitev tista, ki določa procesne predpostavke, zato vlagatelj ne more sam določati pravil, tj. kaj bo plačal in koliko. Zahtevek za revizijo bi bilo potrebno zavreči.

    Podobno zatrjuje izbrani ponudnik v sklopu 2. Navaja namreč, da se je vlagatelj, v nasprotju z odločitvijo naročnika, sam odločil, kakšno višino takse bo poravnal. Naročnik se je odločil za enovit postopek z dvema ločenima sklopoma, pri čemer ni določil, da je ponudbo mogoče oddati le za oba sklopa skupaj. Naročnik je zato pravilno določil, da znaša taksa za revizijski postopek 25.000,00 EUR za vsak sklop.

    Naročnik, ob sklicevanju na določbo 71. člena ZPVPJN in odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-259/2017, pojasnjuje, da je vlagatelj vplačal takso v zakonito določenem znesku.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji naročila v dveh sklopih.

    V obravnavanem primeru je treba za določitev višine takse uporabiti drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, iz izpostavljene določbe izhaja, prvič, da se višina takse izračuna na podlagi in v sorazmerju z vrednostjo najugodnejše dopustne ponudbe za javno naročilo ali sklop oz. sklope. In drugič, da je višina takse omejena navzdol in navzgor, in sicer z določitvijo najnižjega in najvišjega zneska višine takse. Ob upoštevanju slednjega in ob upoštevanju, da je potrdilo o plačilu takse, ki ga je potrebno priložiti zahtevku za revizijo, vezano na vlogo, gre ugotoviti, da je višina takse za zahtevek za revizijo omejena navzgor z določenim najvišjim zneskom. Pri tem gre dodati, da z vidika zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter dostopnosti do slednjega (10. člen ZPVPJN) 71. člena ZPVPJN ni mogoče razlagali na način, da bi vlagatelj zaradi razdelitve naročila na sklope moral plačati višjo takso, kot če naročnik naročila ne bi razdelil na sklope. Četudi vlagatelj z eno vlogo oz. z enim zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikove odločitve v več sklopih, znaša taksa največ 25.000,00 EUR.

    Glede na to, da vlagatelj z eno vlogo (tj. z enim zahtevkom za revizijo) izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji naročila v obeh sklopih in upoštevaje, da je vlagatelj zahtevku za revizijo predložil potrdilo, iz katerega izhaja, da je vplačal takso v višini 25.000,00 EUR, je treba ugotoviti, da je vlagatelj vplačal takso v ustrezni višini.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v konkretnem primeru (poleg plačila zakonsko določene takse) izpolnjeni tudi ostali procesni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

    2. glede vlagateljevih očitkov v zvezi z vpogledom

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranih ponudnikov, s čemer v zvezi je Državna revizijska komisija izdala sklep št. 018-057/2026-21 z dne 16. 6. 2026, s katerim se je vlagatelju dovolil vpogled v podatke oz. informacije iz več dokumentov iz ponudb izbranih ponudnikov, izvzemši tajne podatke, osebne podatke in poslovne skrivnosti. V navedenem sklepu je Državna revizijska komisija pojasnila, da mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kot zaupne varovati posamezne informacije oz. podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ne pa dokumentov kot celote.

    Naročnik je vlagatelju, na podlagi predhodno navedenega sklepa Državne revizijske komisije, omogočil vpogled v ponudbi izbranih ponudnikov z dopisom z dne 22. 6. 2026. V njem je navedel, da se vlagatelju dovoli vpogled v podatke oz. informacije iz več dokumentov iz ponudb izbranih ponudnikov, ob upoštevanju varstva tajnih podatkov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.

    Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo najprej zatrjuje, da je sklep Državne revizijske komisije št. 018-57/2026-21 napačen in neskladen z dejanskim stanjem zadeve. Ne drži namreč, da je vlagatelj šele v opredelitvi do navedb naročnika dokazoval, da je naročniku zahtevo za vpogled v ponudbi izbranih ponudnikov posredoval tudi po elektronski pošti, saj je že v zahtevku za revizijo predlagal »vpogled v razpisno dokumentacijo oz. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila«. Dalje zatrjuje, da je bil vpogled, ki mu ga je omogočil naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2, popolna farsa in da naročnik ni v ničemer izpolnil sklepa Državne revizijske komisije. Prikrival je celotne dokumente, čeprav bi to lahko storil le za posamezne podatke, ki dejansko predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik označitve poslovne skrivnosti s strani izbranega ponudnika v sklopu 2 kritično ni vrednotil. Sklep Državne revizijske komisije je izvršil le navidezno, saj je v dokumentih izbranega ponudnika v sklopu 2 prikril absolutno vse podatke, ki se nanašajo nanj. Naročnik bi moral določitev poslovne skrivnosti s strani izbranega ponudnika kritično vrednotiti in zakriti zgolj posamezne podatke, ki so upravičeno označeni kot poslovna skrivnost, ne pa – vsebinsko ponovno – celotnih dokumentov. Vlagatelj ponovno in v celoti uveljavlja naročnikovo kršitev pravice do vpogleda v sklopu 2. Izbrana ponudnika in naročnik njegovim navedbam nasprotujeta. Naročnik še navaja, da vlagateljeve navedbe glede obsega prekritja podatkov ne izkazujejo neizvršitve sklepa Državne revizijske komisije, ampak njegovo nestrinjanje z naročnikovo presojo glede podatkov, ki jih je potrebno zaščititi.

    ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, da naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v vse njene dele, razen v tiste, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti za poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Kaj šteje za poslovno skrivnost je določeno v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) in v prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019).

    Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi ni (ponovno) presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-110/2015, 018-078/2016, 018-232/2017, 018-068/2018, 018-101/2019, 018-057/2021, 018-118/2025) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija (tokrat) sama vpogledala v dokumentacijo naročnika in v ponudbi izbranih ponudnikov (tudi v tiste podatke oz. informacije, ki vlagatelju niso bili razkriti, ker so bili označeni kot poslovna skrivnost), in sicer v delih, v katerih je vlagatelj konkretiziral sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivali na oceno dopustnosti njunih ponudb oz. v katerih je izpostavil konkretno zahtevo, za katero zatrjuje, da ju ne izpolnjujeta. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča EU (sodba v zadevi C-450/06, Varec SA), ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov.

    Predmet postopka pravnega varstva je lahko zgolj naročnikovo ravnanje v postopku javnega naročanja (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija navedb vlagatelja, iz katerih izhaja nestrinjanje z eno od ugotovitev Državne revizijske komisije v zvezi z očitkom glede kršitve pravice do vpogleda iz sklepa št. 018-057/2026-21 z dne 16. 6. 2026 ni obravnavala.

    3. glede pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 iz več razlogov nedopustna. Navaja, da jo naročnik obravnava, kot da je skladna z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, čeprav ni, dokumentacijo pa po prejemu ponudb nedovoljeno spreminja. Zatrjuje, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, s čemer v zvezi izpostavlja odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-026/2026 in 018-120/2007 ter sodbe Sodišča EU v zadevah št. C-496/99, C-336/12, C-42/13, C-171/15 in C-131/16.

    Vlagatelj zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 v delih, ki se nanašajo na zahteve naročnika iz točke 4.4 Sestavni deli ponudbe podpoglavja 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe poglavja 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe dela I. Navodila ponudnikom iz dokumenta Razpisna dokumentacija, in sicer, da izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi ni predložil:
    - dokumentacije v zvezi s podizvajalci (podtočka a) Podatki o ponudniku, Udeležba podizvajalcev (tudi odvisnih družb) (v nadaljevanju: točka 4.4a)) in da ni mogoče vedeti, ali nastopa s podizvajalci;
    - dokumentacije v zvezi z ekonomskim in finančnim statusom za nobenega od partnerjev v skupni ponudbi (podpodtočka F) Ekonomski in finančni položaj (v nadaljevanju: točka 4.4a_F));
    - zahtevane dokumentacije v zvezi s poklicnim zavarovanjem (podpodtočka H) Kadrovska sposobnost podtočke a) Podatki o ponudniku (v nadaljevanju: točka 4.4a_H)) in da bi morali biti zaposleni izbranega ponudnika v sklopu 1 vključeni v poklicno zavarovanje, pa niso in da bi zanje moral plačevati prispevke, pa jih ne;
    - zahtevane dokumentacije v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (podpodtočka K) Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti podtočke a) Podatki o ponudniku (v nadaljevanju: točka 4.4a_K)) in da ni izrazil volje glede strinjanja z vsebino vzorcev obrazcev, pa tudi ne volje, kateri finančni instrument je izbral.

    Izbrani ponudnik v sklopu 1 v izjasnitvi navaja, da
    - s podizvajalci ne nastopa, zato mu s tem povezanih dokazil v ponudbi ni bilo treba prilagati; pomanjkljivost označuje za nebistveno;
    - je v ponudbi predložil vsa ustrezna finančna dokazila, iz katerih je razvidno, da je pogoj letnega prihodka izkazan in dosežen; ker so poslovni rezultati javni, bi se o tem vlagatelj lahko tudi sam prepričal;
    - poklicno zavarovanje delavcev ni potrebno, saj le-ti relevantnih del ne opravljajo izključno in s polnim delovnim časom;
    - je s predložitvijo ponudbe v e-sistem potrdil strinjanje z razpisno dokumentacijo; da je podpisal tudi vzorec pogodbe, iz česar izhaja, da potrjuje tudi dokumentacijo v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi
    - predložil obrazec ESPD, v katerem je navedel, da s podizvajalci ne nastopa; da ponudniku, ki nastopa samostojno, s tem povezanih obrazcev ni bilo potrebno predložiti; da je ob tem odsotnost teh obrazcev v ponudbi nebistvena;
    - predložil dokument BON-1 in s tem vsa zahtevana finančna dokazila;
    - predložil vse, kar je bilo zahtevano v zvezi s poklicnim zavarovanjem delavcev;
    - res ni predložil dveh obrazcev v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a da je ta pomanjkljivost nebistvena, saj je ponudnik s predložitvijo parafiranih obrazcev zgolj izjavil, da se je seznanil z zahtevo naročnika, ni pa dokazoval izpolnjevanja nobenega pogoja.

    Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da
    - je izbrani ponudnik v sklopu 1 v obrazcu ESPD pri navedbi, ali sodeluje z drugimi subjekti, podal netočno izjavo; da obrazci v zvezi s predstavitvijo podizvajalcev niso brezpredmetni, sicer bi naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval drugače; da se je o nastopu izbranega ponudnika v sklopu 1 s podizvajalci seznanil šele po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, kar je absolutno prepozno;
    - vztraja pri očitku, da dokazila, predložena v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem niso ustrezna, saj ni jasno, ali so predložena za vsa zahtevana leta; da s sklicevanjem na javnost dokumentov naročnik ne more »dopolnjevati« pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu 1, saj naročnik ni izkazal, da bi jih pridobil sam; da se naročnik sklicuje na dokument BON-1, zahtevan pa je bil dokument S.BON-1; da mu je pri vpogledu v ta del ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 še vedno kršena pravica do vpogleda;
    - se naročnik, glede na nekonkretiziranost odgovora o predložitvi dokazil v zvezi s poklicnim zavarovanjem, aktivno izogiba navedbi konkretnega dejanskega stanja v izbrani ponudbi; da naročnik ne razpolaga z izjavo izbranega ponudnika v sklopu 1 v vsebini, kot je bila zahtevana;
    - naročnik neutemeljeno banalizira odsotnost predložitve parafiranih obrazcev v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti; da pomanjkljivost, glede na pomen obrazcev, ni nebistvena.

    Vlagatelj v opredelitvi do navedb v izjasnitvi izbranega ponudnika v sklopu 1 navaja, da je navedbe konkretiziral kolikor je bilo mogoče, upoštevajoč naročnikove kršitve pri vpogledu. Pri dosedaj podanih očitkih vztraja.

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v sklopu 1 v ponudbi:
    - ni predložil zahtevanih dokazil v zvezi s podizvajalci in da ni znano, kakšno je stanje v njegovi ponudbi glede sodelovanja podizvajalcev;
    - ni predložil dokazil v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti;
    - ni predložil ustreznega dokumenta »Izjava o poklicnem zavarovanje delavcev«, saj je v njem podal le izjavo o obsegu dela delavcev z motorno žago, ne pa tudi z ročno žago in sekiro, kot je bilo zahtevano; da navedena vsebina ne daje zadostne podlage za ugotovitev, da zahteva za vključitev zaposlenih v poklicno zavarovanje ne obstaja;
    - s predloženimi dokazili ni izkazal zahteve glede obdobja neblokad transakcijskih računov, saj dokazilo časovno ni ustrezno in ne izkazuje stanja v obdobju med dnem 1. 6. 2025 in dnem 18. 7. 2025; da je predložil kasnejše finančno potrdilo iz razloga, ker je imel pred tem blokirane transakcijske račune.

    Izbrani ponudnik v sklopu 1 v drugi izjasnitvi navaja, da
    - je bil vlagatelju omogočen vpogled v dokumente, povezane s podizvajalci; da so navedbe o naročnikovem nepoznavanju stanja glede njegovega sodelovanja s podizvajalci pavšalne in neizkazane;
    - so navedbe vlagatelja o izjavi glede poklicnega zavarovanja delavcev neizkazane domneve;
    - so navedbe vlagatelja glede blokiranih transakcijskih računov zavržne, izmišljene in neizkazane; da gre za javno dostopne podatke, s katerimi bi se vlagatelj lahko seznanil.

    Naročnik v odločitvi o dopolnitvi zahtevka za revizijo navaja, da
    - je dokazilo v zvezi z ekonomskim in finančnim pogojem, ki ga je predložil izbrani ponudnik v sklopu 1, ustrezno;
    - da iz predložene izjave o poklicnem zavarovanju izhaja razlog, zaradi katerega vključitev delavcev v poklicno zavarovanje ni potrebna;
    - vlagatelj ne izpostavlja novih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo drugačno odločitev; da pritrjuje navedbam izbranega ponudnika v sklopu 1 in da vztraja pri dosedanjih ugotovitvah.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 nedopustna v sled pomanjkljivosti, povezane z zahtevo naročnika iz točke 4.4a_H.

    Vlagatelj s tem v zvezi zatrjuje, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 predložil dokument »Izjava o poklicnem zavarovanje delavcev«, v katerem je izjavil le, da imajo njegovi delavci »delo z mot. žago manjši obseg kot 80% v koledarskem letu«, ni pa podal izjave tudi glede ročne žage in sekire, kot je bilo zahtevano. Navaja tudi, da dejavnost izbranega ponudnika v sklopu 1 pozna in da izjava ni pravilna. Navaja tudi, da se je naročnik z dejanskim stanjem glede sekačev seznanil šele ob prejemu izjasnitve izbranega ponudnika v sklopu 1. Izbrani ponudnik v sklopu 1 navaja, da okoliščina, zaradi katere bi bila vključitev delavcev v poklicno zavarovanje potrebna, ne obstoji. Oba z naročnikom navedbam vlagatelja nasprotujeta.

    Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

    Naročnik je v točki 4.4a_H (relevantno za obravnavani očitek) določil:

    »Ponudnik (gospodarski subjekt) mora razpolagati […] najmanj s sledečim kadrom za posamezni sklop […]:
    1. z devetimi (9) zaposlenimi, ki so usposobljeni za ročno košnjo, odstranjevanje grmičevja in manjšega drevja ter delo z motorno žago in,
    2. […]

    […]

    • […]
    • Delavci, ki opravljajo ročno košnjo, obrezovanje grmovnic ter manjšega drevja, morajo biti poklicno zavarovani.
    • […].

    Dokazila:
    • […]
    • Fotokopija potrdila o vključenosti zaposlenega v poklicno zavarovanje in o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje oziroma pojasniti, zakaj vključitev zaposlenega v poklicno zavarovanje ni potrebno. (Izjava, da sekač, ki pri svojem delu uporablja motorno in ročno žago ter sekiro, na takšnih delih prebije manj kot 80 % svojega dejanskega delovnega časa v posameznem koledarskem letu.)
    (Povezava do seznama delovnih mest poklicnega zavarovanja: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMDDSZ%2FDokumenti%2FSektor-za-pokojnine-in-pravice-iz-dela%2FSEZNAM.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK)«.

    V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila na potrebo po preglednem ravnanju naročnika. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109).

    Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-161/2020, 018-048/2021).

    Iz zgoraj citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da morajo biti delavci, ki opravljajo ročno košnjo, obrezovanje grmovnic ter manjšega drevja, poklicno zavarovani, v izkaz česar so morali ponudniki v ponudbi predložiti fotokopije potrdila o vključenosti zaposlenega v poklicno zavarovanje in potrdila o plačevanju s tem povezanih prispevkov. V kolikor ti delavci niso poklicno zavarovani, so morali ponudniki pojasniti zakaj njihova vključitev v zavarovanje ni potrebna. S slednjim v zvezi je naročnik zahteval predložitev izjave, katere vsebino je vnaprej sam določil – tj. da sekač, ki pri delu uporablja motorno žago, ročno žago in sekiro, takšna dela opravlja manj kot 80% dejanskega delovnega časa v posameznem koledarskem letu.

    Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v sklopu 1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v njej (med drugim) nahaja podpisan dokument »Izjava o poklicnem zavarovanju delavcev« družbe Koroški gozdar d.o.o., v katerem slednji izjavlja, da »delavcev nima poklicno zavarovanih, ker se delo izvaja na več različnih dejavnostih in delavci imajo delo z mot. žago manjši obseg kot 80% v koledarskem letu.«.

    Kot predhodno ugotovljeno, je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, nedvoumno in izrecno določil, da se mora pojasnilo oz. izjava ponudnika, za primer, da njegovi zaposleni niso vključeni v poklicno zavarovanje, nanašati na izvajanje del sekača tako z motorno žago, kot tudi z ročno žago in sekiro. Državna revizijska komisija ugotavlja, kot pravilno izpostavlja tudi vlagatelj, da izbrani ponudnik v sklopu 1 izjave z zahtevano vsebino ni predložil. Njegova izjava se namreč nanaša le na delo delavcev z motorno žago, ne pa tudi na delo delavcev z ročno žago in sekiro, zaradi česar gre ugotoviti, da je predložena izjava vsebinsko pomanjkljiva. Da bi manjkajoča vsebina morebiti izhajala iz katerega drugega dela ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 ne zatrjujeta niti izbrani ponudnik v sklopu 1 niti naročnik, pa tudi Državna revizijska komisija tega ni ugotovila.

    Glede na ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu 1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preuranjeno zaključil skladnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 z zahtevo iz točke 4.4a_H in dopustnost le-te. Ravnanje naročnika je v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

    Že navedeno zadošča, da Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala druge vlagateljeve očitke, v okviru katerih zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 (v zvezi z zahtevami naročnika iz točke 4.4a, točke 4.4a_F in točke 4.4a_K), saj bi po eni strani to podaljšalo postopek pravnega varstva, po drugi pa neodvisno od ugotovitev ne bi bilo nobenega vpliva na končno odločitev, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026 v sklopu 1: »Vzhodna Slovenija«.

    4. glede pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 iz več razlogov nedopustna. Navaja, da jo naročnik obravnava, kot da je skladna z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, čeprav ni, dokumentacijo pa po prejemu ponudb nedovoljeno spreminja. Zatrjuje, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, s čemer v zvezi izpostavlja odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-026/2026 in 018-120/2007 ter sodbe Sodišča EU v zadevah št. C-496/99, C-336/12, C-42/13, C-171/15 in C-131/16.

    Vlagatelj zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 v delih, ki se nanašajo na zahteve naročnika iz podtočke a) Podatki o ponudniku točke 4.4 Sestavni deli ponudbe podpoglavja 4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe poglavja 2: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe dela I. Navodila ponudnikom iz dokumenta Razpisna dokumentacija, in sicer, da izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi ni predložil:
    - dokumentacije v zvezi z ekonomskim in finančnim statusom za nobenega od partnerjev (točka 4.4a_F) in da s tem povezanih zahtev ne izpolnjuje;
    - nobenega zahtevanega referenčnega potrdila (podpodtočka G.1) Tehnična sposobnost (v nadaljevanju: točka 4.4a_G.1)) in da z zahtevano referenco ne razpolaga, zato mu naročnik izpolnjevanja referenčnega pogoja ne bi smel priznati;
    - nobenega dokazila, ki bi izkazovalo skladnost za vse delovne stroje, za katere se zahteva emisijski standard najmanj EURO 5 (podpodtočka G.2) Tehnična sposobnost (v nadaljevanju: točka 4.4a_G.2)), da njegovi stroji te zahteve ne izpolnjujejo, da je mulčer neopredeljen, da z ustreznim mulčerjem ne razpolaga in da sta bila pri preverjanju ponudnika različno obravnavana;
    - ni predložil zahtevane dokumentacije v zvezi s kadrom (podpodtočka H) Kadrovska sposobnost (v nadaljevanju: točka 4.4a_H)) in da z ustreznimi kadri ne razpolaga.

    Izbrani ponudnik v sklopu 2 v izjasnitvi navaja, da je v ponudbi
    - predložil vsa ustrezna finančna dokazila, in sicer bonitetno poročilo družbe Križman d.o.o., Škofljica ter izkaz poslovnega izida za družbo Foksler d.o.o., Idrija, iz katerih je razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev; da so poslovni rezultati javni in da bi se o tem vlagatelj lahko tudi sam prepričal;
    - predložil dovoljšne število potrjenih referenc in da so bila referenčna potrdila ustrezno izpolnjena in potrjena s strani naročnikov;
    - stroje vpisal z vsemi zahtevanimi tehničnimi podatki in registrskimi oznakami in da je že v ponudbi priložil potrdila o skladnosti in register osnovnih sredstev, kjer so posebej označeni vsi mulčerji in gozdarska prikolica, s katerimi razpolaga;
    - predložil vse dokumente v zvezi s kadri, in sicer certifikate za vsakega delavca, potrdila o uspešno opravljenih usposabljanjih, izjavo o poklicnem zavarovanju delavcev, potrdila o sposobnosti opravljanja dela na višini, zdravniška spričevala.

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zavrača navedbe vlagatelja da izbrani ponudnik v sklopu 2
    - v ponudbi ni predložil zahtevanih dokazil glede finančne sposobnosti in glede tehnične sposobnosti;
    - v ponudbi predložil vsa zahtevana kadrovska dokazila, da jih je naročnik pregledal in obravnaval ter ugotovil, da so ustrezna, zahteve pa izpolnjene;
    - za zahtevane stroje ni predložil nobenih dokazil in navaja, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 v dopolnitvi navedel, kateri stroj ima v lasti ter zanj predložil vse tehnične specifikacije; poudarja, da ponudnikov ni neenakopravno obravnaval.

    Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da
    - naročnik ni navedel, da bi sam pridobil finančne podatke za izbranega ponudnika v sklopu 2, prepričan pa je tudi, da jih v naročnikovi dokumentaciji ni;
    - izbrani ponudnik v sklopu 2 uveljavlja reference, ki ne ustrezajo zahtevam naročnika;
    - izbrani ponudnik v sklopu 2 ni izkazal, da razpolaga z zahtevano tehnično mehanizacijo, da predložena dokazila ne izkazujejo izpolnjevanja naročnikovih zahtev in da ju je naročnik pri pregledu ponudbe neenakopravno obravnaval;
    - izbrani ponudnik v sklopu 2 ni predložil kadrovskih dokazil.

    Vlagatelj navaja tudi, da naročnik ni predložil nobenega dokaza iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2, s katerimi bi dokazal trditve, da je ponudba skladna z zahtevami. Glede na skrivnostnost vsebine ponudbe, ki jo naročnik še vedno vzdržuje in glede na nezakonitost izvedbe vpogleda, vlagatelj sumi, da je naročnik razširil vsebino ponudb izbranega ponudnika v sklopu 2 z dodatnimi dokumenti. Predlaga, da primerjavo vsebin oddanih ponudb in odstopljeno dokumentacijo opravi Državna revizijska komisija.

    Vlagatelj v opredelitvi do navedb v izjasnitvi izbranega ponudnika v sklopu 2 vztraja, da izpostavljene zahteve naročnika pri izbranem ponudniku v sklopu 2 niso izpolnjene.

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v sklopu 2
    - s predloženimi dokazili ni izkazal zahteve glede obdobja neblokad transakcijskih računov, saj dokazilo časovno ni ustrezno in ne izkazuje stanja v obdobju med dnem 1. 6. 2025 in dnem 18. 7. 2025; da za ponudnika Foksler d.o.o., Idrija, ni predloženo nobeno dokazilo o odsotnosti blokade transakcijskih računov; da je izbrani ponudnik v sklopu 2 predložil kasnejše finančno potrdilo iz razloga, ker je imel pred tem blokirane transakcijske račune;
    - ne razpolaga z zahtevanim mulčerjem, saj da gre za izjemno redko opremo in da ima večina krajšo hidravlično roko; da naročnik tega dejstva očitno ni preverjal in ni pridobil nobenega, s tem povezanega, verodostojnega dokazila; da v domnevnih dokazilih skladno z njihovo naravo niti teoretično ne more biti zapisan podatek o dolžini hidravlične roke mulčerja;
    - ne izpolnjuje zahtevanih referenc in ne razpolaga z zahtevanimi kadri za priznanje sposobnosti.

    Izbrani ponudnik v sklopu 2 v drugi izjasnitvi navaja, da
    - je naročnik na podlagi vpogleda v podatke osnovnih sredstev lahko ugotovil oz. preveril, kakšne vrste mehanizacijo ima;
    - bi se z vpogledom v javne finančne podatke vlagatelj lahko prepričal, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 izjemno uspešno rangiran in da so trditve o blokadah transakcijskih računov neizkazane, neresnične in zavajajoče;
    - so navedbe vlagatelja glede mulčerja nedokazane, pavšalne, zavajajoče; da je že vrsto let eden najboljših oz. eden od najbolj opremljenih tovrstnih izvajalcev; da je naročnik vrsto in tipe mulčerjev preveril in ugotovil, da so v celoti skladni z njegovimi zahtevami;
    - so navedbe vlagatelja o neizpolnjevanju referenc in neustreznih kadrih pavšalne in neizkazane.

    Naročnik v odločitvi o dopolnitvi zahtevka za revizijo navaja, da vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo. Ker ne izpostavlja novih okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, naročnik pri svojih dosedanjih ugotovitvah vztraja.

    V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik razširjal vsebino ponudb izbranih ponudnikov Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno s prvim odstavkom 7. člena in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN, trditveno in dokazno breme na vlagatelju. Ta mora zatrjevano kršitev utemeljiti tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa pravno relevantna dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ravnanja naročnika, ter predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva izkazuje (prim. tudi npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-110/2018, 018-032/2021, 018-017/2023 in 018-062/2024). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z navedbami o »sumu« in nekonkretiziranim zatrjevanjem, v katerem delu oz. s katerimi dokumenti naj bi naročnik razširjal vsebine ponudb izbranih ponudnikov ni izpolnil trditvenega bremena, in torej ni podal ustrezne dejstvene podlage, ki bi omogočalo presojo zatrjevanih ravnanj naročnika. Ker je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se dokazovanje sploh izvede, tega pa vlagatelj ni zmogel, je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila njegov predlog glede primerjave vsebin oddanih ponudb in odstopljene dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je dalje obravnavala očitek vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 nedopustna v sled pomanjkljivosti, povezane z zahtevo naročnika iz točke 4.4a_G.2. Vlagatelj s tem v zvezi zatrjuje, da izbrani ponudnik v sklopu 2 ni definiral mulčerja, ki ga priglaša, saj je naveden pavšalno in iz ponudbene dokumentacije niso razvidni zahtevani podatki (npr. znamka, tip, leto izdelave). Navaja, da mulčer ne izpolnjuje ključne naročnikove zahteve glede dolžine hidravlične roke in da izbrani ponudnik v sklopu 2 z zahtevanim mulčerjem ne razpolaga. Naročnik se sicer sklicuje na dokazila iz ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2, a ne navede, da bi ta potrdila izkazovala izpolnjevanje njegovih zahtev. Vlagatelj navaja, da v domnevnih dokazilih izbranega ponudnika v sklopu 2, skladno z njihovo naravo, niti teoretično ne more biti zapisan podatek o dolžini hidravlične roke mulčerja, pa tudi, da naročnik dejstva glede dolžine hidravlične roke ni preverjal in ni pridobil nobenega, s tem povezanega dokazila. Pred sprejemom odločitve o oddaji naročila dejanskega stanja v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu 2 ni razjasnil do te mere, da bi lahko argumentirano presodil, ali izpolnjuje razpisne zahteve. Zatrjuje tudi, da naročnik ponudnikov ni enakopravno obravnaval, saj je njega pozval na dodatna pojasnila in dokazila glede dolžine hidravlične roke mulčerja in okoliščino pri njem preverjal znatno bolj podrobno kot pri izbranemu ponudniku v sklopu 2. Izbrani ponudnik navaja, da je stroje vpisal z vsemi zahtevanimi podatki in registrskimi oznakami. Že v ponudbi je predložil potrdila o skladnosti in register osnovnih sredstev, kjer so posebej označeni vsi mulčerji in gozdarska prikolica, s katerimi razpolaga (tipi oz. modeli so navedeni pod inv.št. 149, 349, 384). Podatki mulčerja so vpisani kot del delovnega stroja (traktorja), saj ne gre za samostojen priključek. Naročnik je na podlagi ponudbe lahko ugotovil oz. preveril, kakšne vrste mehanizacijo ima izbrani ponudnik v sklopu 2. Pravilno je ugotovil tudi, da izbrani ponudnik v sklopu 2 izpolnjuje tehnične pogoje. Tem navedbam pritrjuje tudi naročnik.

    Kot že pojasnjeno, je dopustna tista ponudba, ki (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), naročnik pa sme javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna (prvi odstavek 89. člena ZJN-3).

    Naročnik je v točki 4.4a_G.2 (relevantno za obravnavani očitek) določil:

    »1. […]

    2. Ponudnik (gospodarski subjekt) mora za vsak posamezni sklop razpolagati z ustreznimi delovnimi sredstvi za opravljanje storitev košnje in odstranjevanje grmičevja ter manjšega drevja, med drugim tudi vsaj z:
    - 2 traktorjema z mulčerjem na hidravlični roki dolžine od 7,5 m do 8,5 m, ki izpolnjujeta zahteve emisijskega standarda najmanj EURO 5,
    - 1 traktorjem z gozdarsko prikolico, opremljenim z dvigalom dolžine vsaj 8,5 m, ki izpolnjuje zahteve emisijskega standarda najmanj EURO 5.

    […]

    Dokazila:
    - […],
    - izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi
    - Dokazila o zagotavljanju razpolaganja s stroji: računi ALI izpisi iz registra osnovnih sredstev ALI pogodba o poslovnem najemu, ipd.
    - potrdila o skladnosti (homologacija) za vse delovne stroje, za katere se zahteva emisijski standard najmanj EURO 5.«

    Kot prav tako že pojasnjeno, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109).

    Po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika v sklopu 2 (med drugim) nahaja podpisan dokument Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi družbe Križman d.o.o., Škofljica, v katerem le-ta v razdelku, namenjenem vpisu vrste traktorja z mulčerjem na hidravlični roki dolžine od 7,5m do 8,5m z izpolnjenimi zahtevami emisijskega standarda najmanj EURO 5, izjavlja, da razpolaga z dvema delovnim strojema. Oba je konkretiziral na način, da je navedel njuno znamko, tip, leto izdelavo in registrsko številko, dodatno pa pri prvem pripisal »z mulčerjem na hid. roki dolžine 8,5m«, pri drugem pa »z mulčerjem na hid. roki dolžine 7,5m«. Skladno z zahtevo naročnika je izbrani ponudnik v sklopu 2 v ponudbi predložil tudi register osnovnih sredstev družbe Križman d.o.o., Škofljica, v katerem so med drugim vpisani »Mulčer na hidr.roki XXX« (pod zap.št. 149), »Mulčer na hidr.roki YYY« (pod zap.št. 349) in »Mulčer na hidr.roki ZZZ« (pod zap.št. 384). V ponudbi je predložil tudi tri dokumente »Potrdilo o skladnost za posamično odobreno vozilo«.

    V kolikor gre navedbe vlagatelja o nedefiniranem mulčerju v dokumentu Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi razumeti na način, da izbrani ponudnik v sklopu 2 navedenega obrazca ni v celoti izpolnil oz. ga je v delu, ki se nanaša na mulčer na hidravlični roki, izpolnil pomanjkljivo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da upoštevaje način, kot je naročnik oblikoval dokument Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi v delu, ki se nanaša na vnos podatkov o delovnih strojih (»Traktor z mulčerjem na hidravlični roki dolžine od 7,5m do 8,5m […]) navedbam vlagatelja ni mogoče slediti. Iz navedenega obrazca sicer izhaja, da je naročnik v njem zahteval predstavitev znamke, tipa, leta izdelave in registrske številke delovnega stroja, vendar pri tem ni določil, ali to velja le za traktor, kot tak ali za delovni stroj kot celoto (in s tem za vse njegove dele), zaradi česar bi morali ponudniki vse zgornje podatke predstaviti (med drugim) tudi za sam mulčer na hidravlični roki. Upoštevaje navedeno izbranemu ponudniku v sklopu 2, ki je v navedenem obrazcu zahtevane podatke predstavil (le) za traktor, pomanjkljivosti pri izpolnjevanju dokumenta Razpisni obrazec št. 5: Izjava o razpolaganju z ustreznimi delovnimi sredstvi v delu, ki se nanaša na predstavitev podatkov o delovnih strojih, po presoji Državne revizijske komisije, ni mogoče očitati.

    Vlagatelj zatrjuje, da mulčer na hidravlični roki izbranega ponudnika v sklopu 2 ne izpolnjuje zahteve glede dolžine (tj. 7,5m do 8,5m). Izbrani ponudnik oz. naročnik sicer navajata, da se je naročnik o njenem izpolnjevanju lahko prepričal na podlagi ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2, a Državna revizijska komisija ugotavlja, da njunim navedbam ni mogoče slediti. Ugotoviti gre namreč, da so v registru osnovnih sredstev, predloženem v ponudbi, res označeni (podčrtani) trije mulčerji, vendar iz tam podanega zapisa posameznega mulčerja podatek o dolžini njegove hidravlične roke ne izhaja, posledično pa ti zapisi, sami po sebi, tudi ne dajejo podlage za ugotovitev, da je dolžina hidravlične roke mulčerja glede na zahtevo naročnika ustrezna. Na kakšen način izpolnjevanje naročnikove zahteve izhaja iz teh podatkov v registru osnovnih sredstev ne pojasnita niti izbrani ponudnik v sklopu 2 niti naročnik, prav tako se ne sklicujeta na morebitna druga dokazila, ki bi omogočala presojo ustreznosti dolžine hidravlične roke mulčerja glede na zahtevo naročnika. Da bi se v odstopljeni dokumentaciji nahajala taka dokazila, tudi Državna revizijska komisija po vpogledu vanjo ni ugotovila. Na podlagi predstavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je štel, da izbrani ponudnik v sklopu 2 izpolnjuje zahtevo glede dolžine hidravlične roke mulčerja iz točke 4.4a_G.2. Slediti gre zato vlagatelju, da je naročnik v obravnavanem delu ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

    Že navedeno zadošča, da Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve očitke, v okviru katerih zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 (v okviru obravnavane točke in v zvezi z zahtevami iz točke 4.4a_F, točke 4.4a_G.1 in točke 4.4a_H), saj bi po eni strani to podaljšalo postopek pravnega varstva, po drugi pa neodvisno od ugotovitev ne bi bilo nobenega vpliva na končno odločitev, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 16. 3. 2026 v sklopu 2: »Zahodna Slovenija«.

    5. napotek

    Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila tako v sklopu 1 kot v sklopu 2 se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo ob tako določenih zahtevah nadaljeval postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb izbranih ponudnikov v posameznih sklopih opraviti skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, zlasti ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega odstavka 89. člena ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, opredelitvi do navedb naročnika, opredelitvi do navedb izbranih ponudnikov in dopolnitvi zahtevka za revizijo zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (tj. strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR) in stroškov dela (tj. strošek za sestavo zahtevka za revizijo 20% po tar.št. 44 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT) 1.080,00 EUR in navedenih vlog, vsake v višini 20% po tar.št. 44 OT 540,00 EUR).

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker je zahtevek za revizijo v konkretnem primeru utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek, plačano v višini 25.000,00 EUR.

    V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-056/2015, 018-069/2018, 018-054/2020, 018-093/2023, 018-153/2025) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Ob upoštevanju dejstva, da bi bilo v konkretnem postopku pravnega varstva, v kolikor bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vlagatelju – upoštevaje vrednost spornega predmeta, tar.št. 44/1 OT in vrednost točke v višini 0,60 EUR – treba priznati stroške za sestavo zahtevka za revizijo v znesku 5.400,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju, v skladu z omenjeno prakso, kot potrebne stroške priznala stroške dela v višini petine navedenega zneska, to je znesek 1.080,00 EUR. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala tudi stroške dela za pripravo dopolnitve zahtevka za revizijo v višini 540,00 EUR (ob upoštevanju, da bi vrednost odvetniške storitve za dopolnitev zahtevka za revizijo na podlagi druge točke tarifne številke 44 Odvetniške tarife znašala 2.700,00 EUR).

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo opredelitve do navedb naročnika in opredelitve do navedb izbranih ponudnikov, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 26.620,00 EUR, ki mu jih mora naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk:
    Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


    Predsednica senata:
    dr. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    – naročnik,
    – vlagatelj,
    – izbrani ponudnik v sklopu 1,
    – izbrani ponudnik v sklopu 2,
    – Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu.

    Natisni stran