018-120/2026 Občina Šenčur

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za opravljanje prevozov otrok v OŠ Šenčur za obdobje štirih let - PONOVLJENI POSTOPEK« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ARRIVA, družba za prevoz potnikov, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 8, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur (v nadaljevanju: naročnik), 31. 8. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 22. 6. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 25. 6. 2026 pod št. objave JN005144/2026-EUe16/01 ter istega dne v Uradnem listu EU.

Naročnik je 29. 7. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005144/2026-ODL/01 objavil »Odločitev o izidu javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal ponudniku METEOR, prevozniško in trgovsko podjetje, Cerklje, d.o.o., Stara cesta 1, Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je v obrazložitvi navedel, da je predložil najugodnejšo (in dopustno) ponudbo, ter da dopustnosti ponudbe vlagatelja (kot edine preostale prejete ponudbe) ni preverjal, ker je manj ugodna od izbrane ponudbe.

Vlagatelj je 10. 8. 2026 vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ter mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja, skladno s katerim je bilo zahtevano, da je gospodarski subjekt vsaj tri zaporedna šolska leta v obdobju od leta 2022 naprej izvajal storitve dnevnih prevozov šoloobveznih otrok vsako posamezno šolsko leto v višini vsaj 150.000,00 EUR brez DDV za enega naročnika, pri čemer pa so naročniki referenčnih poslov za posamezno šolsko leto lahko različni, seštevanje referenc v okviru posameznega šolskega leta pa ni dovoljeno. Vlagatelj pojasnjuje, da ima izbrani ponudnik ustrezne reference le za šolski leti 2024/2025 in 2025/2026, nima pa nobene reference za šolsko leto 2023/2024. Izbrani ponudnik sicer sodeluje s podizvajalcem L., ki ima reference za vsa tri zahtevana šolska leta, vendar pa ta podizvajalec prevzema le 5 % celotnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da je podizvajalec L. zato usposobljen le za tisti konkretni del storitev, ki ga bo dejansko izvajal, ne pa za preostalih 95 % predmeta javnega naročila, ki ga prevzema izbrani ponudnik, ki pa za to ne izkazuje zahtevane referenčne sposobnosti – tudi iz prakse Državne revizijske komisije (npr. v zadevah 018-021/2024, 018-151/2025 in 018-085/2024) naj bi izhajalo, da če se ponudnik sklicuje na referenco podizvajalca, mora podizvajalec dejansko izvajati tisti del naročila, za katerega je referenca potrebna.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 17. 8. 2026. Navedbe vlagatelja v celoti prereka. Pojasnjuje, zakaj izpolnjuje sporni pogoj za sodelovanje, pri čemer kot ključno izpostavlja vlagateljevo napačno interpretacijo določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je 19. 8. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Poudarja, da je z razpisno dokumentacijo dopustil, da sporni pogoj za sodelovanje v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci lahko izpolnjujejo tudi partnerji/podizvajalci, pri čemer mora na ravni posameznega šolskega leta pogoj v celoti izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev/podizvajalcev, čemur je v obravnavanem primeru zadoščeno. Pojasnjuje še, zakaj za obravnavani primer ni relevantna praksa Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 19. 8. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je naročnik utemeljeno in skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku javno naročilo tudi oddal.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b).

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) je naročnik v razdelku »C: Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja »POGOJI ZA SODELOVANJE« dokumenta »Navodila ponudnik« med drugim navedel:

»1. Za naročila storitev: izvedba storitev določene vrste

Gospodarski subjekt je v šolskih letih 2022/23, 2023/24 in 2024/25 izvajal storitve dnevnih prevozov šoloobveznih otrok, vsako posamezno šolsko leto v višini vsaj 150.000,00 EUR brez DDV za enega naročnika, pri čemer pa so naročniki referenčnih poslov za posamezno šolsko leto lahko različni.

Seštevanje referenc v okviru posameznega šolskega leta ni dovoljeno.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec ESPD in izpolnjen obrazec ePRO – Reference.

(v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci lahko pogoj izpolnjujejo tudi partnerji/podizvajalci, pri čemer mora na ravni posameznega šolskega leta pogoj v celoti izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev/podizvajalcev; v primeru sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov morajo slednji izvesti storitve v delu za katere se zahtevajo te zmogljivosti)«.

Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik v zvezi s citiranim pogojem za sodelovanje objavil tudi naslednji odgovor na vprašanje potencialnega ponudnika:

»Objava 13.07.2026 08:10 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE

Spoštovani,
glede na to, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno po zaključku šolskega leta 2025/26, predlagamo, da naročnik referenčno obdobje ustrezno prilagodi in namesto šolskega leta 2022/23 upošteva šolsko leto 2025/26.
S tem bi naročnik omogočil izkazovanje usposobljenosti z bolj ažurnimi referencami, ki bolje odražajo trenutno sposobnost ponudnikov za izvajanje primerljivih storitev. Ker je šolsko leto 2025/26 že zaključeno, so tudi referenčni posli za to obdobje v celoti izvedeni in jih je mogoče preveriti na enak način kot reference iz predhodnih šolskih let.
Ali bo naročnik referenčni pogoj ustrezno spremenil tako, da bo kot referenčno obdobje upošteval šolska leta 2023/24, 2024/25 in 2025/26?


ODGOVOR

Spoštovani,

Naročnik spreminja predmetni referenčni pogoj, ki so po spremembi glasi: "Gospodarski subjekt je vsaj tri (3) zaporedna šolska leta v obdobju od 2022/23 do 2025/26 (upoštevajo se šolska leta 2022/23, 2023/24, 2024/25 in/ali 2023/24, 2024/25, 2025/26) izvajal storitve dnevnih prevozov šoloobveznih otrok vsako posamezno šolsko leto v višini vsaj 150.000,00 EUR brez DDV za enega naročnika, pri čemer pa so naročniki referenčnih poslov za posamezno šolsko leto lahko različni.

Seštevanje referenc v okviru posameznega šolskega leta ni dovoljeno.

Dokazilo: Izpolnjen obrazec ESPD in izpolnjen obrazec ePRO – Reference.

(v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci lahko pogoj izpolnjujejo tudi partnerji/podizvajalci, pri čemer mora na ravni posameznega šolskega leta pogoj v celoti izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev/podizvajalcev; v primeru sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov morajo slednji izvesti storitve v delu za katere se zahtevajo te zmogljivosti)

Naročnik ne bo objavljal čistopisa obrazca ePRO_navodila_ponudnikom, temveč bo štel, da ponudniki z oddajo ponudbe potrjujejo, da so s predmetno dopolnitvijo seznanjeni in se z njo strinjajo.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V obravnavanem primeru je naročnik z objavo odgovora spremenil prvotno določen pogoj za sodelovanje tako, da je kot upoštevna določil šolska leta 2022/2023, 2023/2024, 2024/2025 in/ali 2023/2024, 2024/2025, 2025/2026.

Med strankama ni sporno dejstvo, da se izbrani ponudnik v ponudbi z zadevnim pogojem za sodelovanje sklicuje na tri reference, pri čemer se dve nanašata na šolsko leto 2024/2025, ena pa na šolsko leto 2025/2026 – priglašene reference se ne nanašajo na tri zaporedna šolska leta kot je to zahteval naročnik, v preostalem so te tri reference skladne s preostalimi zahtevami naročnika. Prav tako med strankama ni sporno dejstvo, da v ponudbi nominiran podizvajalec L. izkazuje tri ustrezne reference za tri zaporedna šolska leta 2023/2024, 2024/2025 in 2025/2026.

Čeravno je mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da zgolj ob upoštevanju referenc izbranega ponudnika ne bi bilo mogoče ugotoviti izpolnjevanja zadevnega pogoja za sodelovanje (saj se njegove tri reference nanašajo le na dve zaporedni šolski leti), pa Državna revizijska komisija kot bistveno ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da lahko v primeru ponudbe s podizvajalcem sporni pogoj za sodelovanje skupaj izpolnjujejo tudi partnerji/podizvajalci (pri tem ni določeno, kolikšen delež izvedbe bi moral kateri od subjektov prevzeti), pri čemer je – glede na besedilo pogoja – bistveno to, da je izkazana referenca ponudnika (partnerja) ali podizvajalca za vsako od treh zaporednih šolskih let. Iz pogoja za sodelovanje torej ne izhaja, da bi moral vsak sodelujoči subjekt (ponudnik, partner, podizvajalec) samostojno in v celoti izkazovati referenco opravljanja šolskih prevozov v treh zaporednih šolskih letih, pač pa to, da skupaj izkazujejo reference v takem obdobju (pri čemer mora na ravni posameznega šolskega leta pogoj v celoti izpolnjevati vsaj en od teh subjektov), čemur je v obravnavanem primeru zadoščeno, saj so izkazane ustrezne reference iz štirih zaporednih šolskih let, ki sta jih priglasila izbrani ponudnik in podizvajalec. Iz razloga, ker je naročnik izrecno dopustil izpolnjevanje spornega pogoja na tak način, tudi ni relevantna praksa Državne revizijske komisije, na katero se sklicuje vlagatelj.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še problematizira sam pogoj za sodelovanje, ki naj bi omogočal zgolj formalno izkazovanje sposobnosti, vendar je s temi navedbami prepozen. Pri odločanju o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ki je predmet presoje v konkretnem postopku pravnega varstva, je namreč treba upoštevati procesno pravilo iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN. To določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (česar vlagatelj ni izkazal). Izpostavljena določba tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, določba pa tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev o (ne)oddaji naročila zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika. V kolikor je vlagatelj menil, da naročnik ni pravilno oblikoval določb razpisne dokumentacije, bi lahko vložil zahtevek za revizijo v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Po poteku roka za oddajo ponudb pa na razpisno dokumentacijo ni več mogoče vplivati z prepoznimi navedbami.

Upoštevaje vse navedeno naročniku ni mogoče očitati napačne ugotovitve v zvezi z ugotovitvijo, da je v ponudbi izbranega ponudnika izkazano izpolnjevanje (tudi) spornega pogoja za sodelovanje. Na podlagi vlagateljevih navedb tako ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 oziroma ravnal v neskladju z razpisno dokumentacijo, ko je – po merilih najugodnejšo – ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno in temu ponudniku javno naročilo tudi oddal.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran