018-075/2026 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ENERGETSKA PRENOVA STAVBE PRALNICA SB CELJE« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SENKANAR, posredništvo, trgovina, najemi in storitve d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Gosposvetska cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana, in pooblaščenega naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 12. 8. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se v delu, v katerem mu ni konkludentno ugodil že naročnik, ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje naročila male vrednosti »ENERGETSKA PRENOVA STAVBE PRALNICA SB CELJE« (objava obvestila o naročilu male vrednosti 10. 4. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002691/2026-SL1/01).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.996,05 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 7. 10. 2025 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo 10. 4. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002691/2026-SL1/01, s štirimi popravki. Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je 25. 5. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev ZJN-3. Predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, uveljavlja pa tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil z dokumentom »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026, in sicer tako, da je zahtevek za revizijo zavrgel v delu, »ki se nanaša na tehnične zahteve, postavka 3.1, 3.2, 4.1, 5.2, 7.1, 7.2, 7.3, 7.4 , 8.3, 11.1 in 12.2, predračun, obračun del, ogled ter preostali del razpisne dokumentacije« ter zavrnil »v delu, ki se nanaša na sklope in predmet pogodbe«.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 5. 6. 2026 pravočasno vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-075/2026-4 z dne 19. 6. 2026 razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je 2. 7. 2026 z dokumentom »ODLOČITEV« zavrnil zahtevek za revizijo še v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve, predračun, obračun del, ogled ter preostali del razpisne dokumentacije, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 7. 7. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogama z dne 8. 6. 2026 in 7. 7. 2026. V vlogi z dne 7. 7. 2026 je še navedel, da je iz Portala javnih naročil razvidno, da je naročnik Splošna bolnišnica Celje, odločitev o zahtevku za revizijo pa je sprejela Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu (v nadaljevanju: UIZ). Tako ravnanje označuje za netransparentno in pristavlja, da mu ni znan obseg pooblastil, ki jih je imela Splošna bolnišnica Celje, dvomi pa, da si je UIZ pridržal pravico za odločanje v postopkih revizije. Vlagatelj je zahteval vpogled v obseg pooblastil.

Državna revizijska komisije je vlagatelju 22. 7. 2026 posredovala »SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA S POOBLASTILOM ZA IZVEDBO POSTOPKA« (z zakritimi nerelevantnimi podatki).

Vlagatelj se je do prejetega opredelil dne 23. 7. 2026 s tretjo pripravljalno vlogo. Ugotavlja, da iz sklepa izhaja, da predmetni postopek javnega naročila izvajata UNKIZ in Splošna bolnišnica Celje – gre za skupno javno naročanje po 33. členu ZJN-3, vendar pa to dejstvo iz objave na Portalu javnih naročil ni razvidno, tako pa je kršeno temeljno načelo transparentnosti in preglednosti. Še dodatno opozarja, da iz sklepa sicer izhaja, da odločitev o zahtevku za revizijo sprejme UNKIZ, to pa je v nasprotju z informacijami na Portalu javnih naročil in portalu eRevizija, kjer je kot naročnik navedena zgolj Splošna bolnišnica Celje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija v zvezi z očitki vlagatelja v vlogi z dne 23. 7. 2026 glede transparentnosti in preglednosti navedbe naročnika in pooblaščenega naročnika ne more pritrditi vlagatelju, da gre v obravnavanem primeru za takšno kršitev, ki bi narekovala razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila; iz (na Portalu javnih naročil objavljene) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. iz »Povabil[a] k oddaji ponudbe« in vzorca pogodbe) je jasno in nedvoumno razvidno, da je naročnik Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, pooblaščeni naročnik pa Splošna bolnišnica Celje. Tudi sicer ni mogoče ugotoviti, kakšna škoda bi utegnila vlagatelju nastati (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) zaradi načina predstavitve oziroma identifikacije naročnika in pooblaščenega naročnika v objavi na Portalu javnih naročil.


1. Delitev na sklope

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da ni ločil gradbenih del od dobave opreme na način, da bi se vlagatelj kot ponudnik lahko samostojno prijavil na tisti del javnega naročila, za katerega je registriran (tj. dobavo opreme); zatrjuje, da bi naročnik moral predmet naročila oddati po sklopih, njegova opustitev razdelitve javnega naročila na sklope pa zato predstavlja kršitev 73. člena ZJN-3 in onemogoča sodelovanje malim in srednjim podjetjem, tudi vlagatelju. Navaja, da je treba že po naravi del najprej izvesti gradbena dela, ko so ta končana, pa je mogoče dobaviti in vgraditi opremo za pralnico – to je tudi edini možen način izvedbe, saj skupaj z gradbenimi deli ni mogoče vgrajevati opreme. Faznost del izhaja tudi iz dokumenta »ZAŠČITNI UKREPI PRI IZVAJANJU GRADBENIH DEL«. Kot neupravičene označuje pomisleke naročnika (iz njegovega odgovora na Portalu javnih naročil) o neusklajenosti izvajalcev, saj se mora gradbena dela izvesti v skladu s popisom, kjer je jasno navedeno tudi kakšna oprema se vgradi, kje in kako. Navedbe o časovnem in administrativnem bremenu ter negospodarnemu ravnanju označuje za splošne in nedokazane. Kot problematično še izpostavlja, da naročnik ni predvidel poteka sistemske integracije z že obstoječo opremo, ki jo je dobavil vlagatelj. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca, ki bo po ogledu sedaj obstoječe pralnice podal mnenje o tem, ali je mogoče po sklopih ločiti gradbena dela od dobave opreme in ali bo moral ponudnik, ki bo dobavil drugo opremo od sedaj vgrajene, pri integraciji le-te sodelovati z vlagateljem, ter na kakšen način. Pri tem naj bi povedal še, ali je naročnik na ustrezen način to sodelovanje predvidel v razpisu. V dokaz navedbam glede sistemske integracije predlaga še zaslišanje direktorja naročnika.

Naročnik je z dokumentom »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026, očitke vlagatelja glede nerazdelitve javnega naročila na sklope zavrnil kot neutemeljene. Kot nerealna označuje pričakovanja vlagatelja, da mu mora biti v vsakem postopku javnega naročila omogočeno, da odda samostojno ponudbo. Izpostavlja, da faznost gradnje oziroma delitev na sklope v tem primeru ni mogoča, saj predmet javnega naročila tega ne dopušča, niti to ne prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila. Z enovitim javnim naročilom je naročniku v največji možni meri omogočeno doseganje zastavljenih ciljev in nalog projekta, in sicer čimprejšnji začetek uporabe prenovljene bolnišnične pralnice. V primeru delitve na dva sklopa bi se tako lahko pojavila situacija, da en sklop javnega naročila ne bi bil oddan, kar bi pomenilo oviranje ali celo ustavitev del na drugem sklopu. Enaka situacija bi se lahko pojavila v primeru zamude izvajalca v fazi izvedbe del, ker ne bi bilo mogoče izvajati aktivnosti opremljanja v drugem sklopu. Pri predmetnem naročilu gre za naročilo opreme, za katero bi bilo za naročnika zelo tvegano, da se jo vgrajuje brez odgovornosti izvajalca GOI del. V primeru, da prostor ne bi bil ustrezno pripravljen za opremo, bi to namreč lahko povzročilo kasnejša dodatna dela zaradi prilagajanja prostorov in priključkov ter dolge zastoje pri kasnejši vgradnji tehnološke opreme. Meni, da ni dvoma, da bo izvedba GOI del z dobavo opreme ovirala delovni proces v bolnišnici, zato je neovirana, hitra in usklajena izvedba vseh del izjemnega pomena. Pri konkretnem javnem naročilu sta torej predmeta GOI del in vgradnje opreme funkcionalno in tehnično-izvedbeno neločljivo povezana, ločena oddaja naročila pa bi povzročila neusklajenost med izvajalci, otepanje odgovornosti, težave pri koordinaciji ter povečano tveganje za zastoje v izvedbi projekta. V primeru, da bi naročnik javno naročilo oddal po sklopih, bi obstajalo veliko tveganje, da bi bilo po izvedbi GOI del, ko bi bil prostor že pospravljen in očiščen, potrebno ponovno izvesti GOI dela z namenom prilagoditve priključkov ter instalacij. Predvidene rešitve v gradbenem, strojnem in elektro delu so namreč pripravljene ob upoštevanju konkretnih tehnoloških zahtev opreme, zlasti glede priklopov, potrebnih kapacitet, razporeditve elementov, obremenitev, odvodov, prezračevanja, energetskih zahtev ter drugih pogojev za nemoteno delovanje sistema. Ker se tehnične zahteve posameznih proizvajalcev tehnologije lahko razlikujejo, bi ločeno oddajanje GOI del in tehnologije pralnice pomenilo povečano tveganje, da bi bilo treba po izbiri dobavitelja tehnologije naknadno prilagajati že projektirane ali celo izvedene gradbene, strojne in elektro rešitve. Navedeno potrjuje tudi podroben predračun, ki v zavihku C Tehnologija pralnice v točki 17 navaja, da mora izbrani ponudnik izdelati popravek projekta potrebnih mikrolokacij za montažo opreme ter v vrstici 29, da se montaža opreme izvede na pripravljene priključke.

Vlagatelj v prvi pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz dokumenta »SKLEP in ODLOČITEV« z dne 4. 6. 2026, vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Meni, da so navedbe naročnika o nezmožnosti delitve na sklope oziroma faznosti gradnje pavšalne. Poudarja, da je projektant tisti, ki pripravi projekt, po njem pa delata tako izvajalec gradbenih del kakor tudi dobavitelj opreme. Če prostor ne bi bil pripravljen za vgradnjo, bi to pomenilo odgovornost izvajalca gradnje ali pa bi bilo treba spremeniti projekt. V svoji argumentaciji naj bi naročnik sam priznaval, da slab projekt pomeni dodatna dela. Vlagatelj dodaja, da naročnik ni povedal, na kakšen način naj bi izvedba del ovirala proces del v bolnišnici, ter da je naročnik tisti, ki pripravlja razpisno dokumentacijo in lahko vanjo vključi zahteve, ki omogočajo neovirano, hitro in usklajeno izvedbo vseh del. Vlagatelj še ugotavlja, da naročnik ni opredelil, kakšni naj bi bili višji stroški, dodatna administracija in koordinacija med različnimi izvajalci, na kar vse se je skliceval.

Glede vprašanja, ali je naročnik (v ustrezni meri) predvidel potek sistemske integracije opreme drugega proizvajalca z obstoječo vlagateljevo opremo, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj za to zatrjevano kršitev niti ne izkazuje pravnega interesa, zato s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja in dokaznih predlogov ni obravnavala.

Revizijske navedbe vlagatelja, povezane z razdelitvijo javnega naročila na sklope, je treba presojati z vidika prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če (1) predmet javnega naročila to dopušča in (2) če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

Prvi odstavek 73. člena ZJN-3 je tako implementiral določbo 46. člena Direktive 2014/24/EU na način, da je razdelitev na sklope naročnikova dolžnost, če sta hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja pogoja:
- če predmet javnega naročila dopušča razdelitev na manjše zaključene celote, tj. sklope (v nadaljevanju: prvi pogoj) ter
- če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila (v nadaljevanju: drugi pogoj).

Drugi pogoj je sestavljen iz dveh delov, saj mora razdelitev na sklope prispevati ne le k večji gospodarnosti, temveč tudi učinkovitosti izvedbe javnega naročila. Če torej niso hkrati (kumulativno) izpolnjeni vsi trije elementi iz obeh pogojev iz prve povedi prvega odstavka 73. člena ZJN-3, naročnik ne ravna v nasprotju z ZJN-3, če javnega naročila ne razdeli na sklope. Nezmožnost ugotovitve kršitve ZJN-3 je torej podana že, če ni podan katerikoli izmed teh treh elementov iz prve povedi prvega odstavka 73. člena ZJN-3.

Kot je pojasnjeno v 78. točki preambule Direktive 2014/24/EU, je eden izmed ciljev ureditve postopkov javnega naročanja ta, da mora biti javno naročanje prilagojeno potrebam malih in srednjih podjetij. Zakonodaje držav članic morajo zato zagotoviti, da spodbudijo naročnike k delitvam večjih naročil na sklope. Večja naročila lahko naročniki razdelijo količinsko, tako da vrednost posameznih naročil prilagodijo zmogljivostim malih in srednjih podjetij, ali pa kakovostno v skladu z različnimi sodelujočimi dejavnostmi in specializacijami, da tako vsebino posameznega naročila prilagodijo specializiranim sektorjem malih in srednjih podjetij. Kot izhaja iz preambule, lahko večja naročila naročniki razdelijo na manjše sklope tudi glede na različne faze projekta. Direktiva 2014/24/EU sicer tudi dopušča, da se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo razdelil na sklope. V tem primeru mora izkazati, da obstajajo utemeljeni razlogi za takšno odločitev, ker bi npr. razdelitev naročila na sklope lahko povzročila omejevanje konkurence, ker bi pomenila tehnično prezahtevno ali predrago izvedbo javnega naročila ali pa bi potreba po usklajevanju različnih izvajalcev za sklope lahko resno ogrozila pravilno izvedbo javnega naročila.

Čeprav se Direktiva 2014/24/EU uporablja le, ko je vrednost javnega naročila nad t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi (glej 4. člen Direktive 2014/24/EU), ZJN-3 ne razlikuje uporabe prvega odstavka 73. člena ZJN-3 glede primerov, ko je vrednost javnega naročila pod t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi (kot je to v obravnavanem primeru) ali nad njimi, kar pomeni, da velja za vse postopke, za katere se uporablja ZJN-3 (torej tudi za postopke pod mejnimi vrednostmi za uporabo Direktive 2014/24/EU). Upoštevajoč navedeno gre določbe Direktive 2014/24/EU glede razdelitve javnega naročila na sklope zaradi zagotovitve enakega obravnavanja razlagati enako v položajih, na katere se nanaša Direktiva 2014/24/EU (v postopkih nad mejno vrednostjo), kot tudi v položajih, na katere se Direktiva 2014/24/EU ne nanaša (v postopkih pod mejno vrednostjo, kot je predmetni postopek), se pa na podlagi nacionalnega prava predmetne določbe za te položaje neposredno in brezpogojno uporabljajo (prim. sodbo sodišča EU št. C-367/19 z dne 10. 9. 2020, točka 21).

Naročniki morajo tako v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb Direktive 2014/24/EU zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in večjo dostopnost javnega naročila malim in srednjim podjetjem, kar pomeni, da razdelitev javnega naročila na sklope ni povsem stvar proste presoje naročnika, pač pa njegova dolžnost, ki se je (izjemoma) lahko razbremeni le, kadar so za to podani objektivno utemeljeni razlogi.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik svojih razlogov za oblikovanje enotnega javnega naročila ni dolžan utemeljevati v okviru odgovorov na zastavljena vprašanja zainteresiranih ponudnikov na Portalu javnih naročil. Skladno z že pojasnjenim namenom odgovarjanja na vprašanja na Portalu javnih naročil tako dejstvo, da naročnik v okviru odgovorov morda ni upravičil nerazdelitve javnega naročila na sklope, (še) ne predstavlja naročnikove kršitve določb ZJN-3. Navedeno pomeni, da je naročnik šele v postopku pravnega varstva (torej v odločitvi o zahtevku za revizijo), ko vlagatelj konkretizirano zatrjuje domnevne kršitve, dolžan navesti utemeljene razloge za oblikovanje enovitega javnega naročila. Iz pregleda objav na Portalu javnih naročil je sicer razvidno, da je bil naročnik na domnevno kršitev večkrat opozorjen (s čimer je tudi izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo, določena v tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN), a je vseeno vztrajal pri prvotnem načinu oddaje javnega naročila:

- »Objava 24.04.2026 05:27 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Spoštovani,
predlagamo, da naročnik predmetno javno naročilo razdeli na sklope ter odda javno naročilo v naslednjih dveh ločenih sklopih:
1. Energetska prenova stavbe – Pralnica SB Celje (gradbena dela)
2. Dobava in vgradnja opreme za pralnico (dobava opreme)
V skladu z ZJN 3 velja, da mora naročnik, kadar predmet javnega naročila to dopušča in kadar to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti predmet in obseg takšnih sklopov, ob hkratnem zagotavljanju nediskriminatorne obravnave gospodarskih subjektov in večje dostopnosti javnega naročila.
Razdelitev predmetnega javnega naročila na sklope bi nedvomno prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe. Energetsko sanacijo objekta praviloma izvajajo gradbena podjetja, medtem ko v praksi dobavo, demontažo, prilagoditev, ponovno montažo in zagon pralniške opreme izvajajo specializirani dobavitelji opreme, ki razpolagajo z ustreznim tehničnim znanjem, pooblastili proizvajalcev in zahtevanimi certifikati.
Gre za dve vsebinsko in izvedbeno ločeni dejavnosti. Dobavitelj pralniške opreme lahko z dobavo in montažo začne šele po zaključku gradbenih del in po tem, ko je prostor pripravljen do te mere, da omogoča nemoteno vgradnjo opreme. Takšen način fazne izvedbe je v javnem naročanju ustaljena in dobra praksa.
Poleg navedenega poudarjamo, da bo moral dobavitelj pralniške opreme v okviru izvedbe projekta del obstoječe opreme strokovno demontirati, ustrezno pripraviti za iznos, skladiščenje in kasnejšo ponovno montažo, skladno z navodili proizvajalcev opreme. Tovrstnih del izvajalci gradbenih del ne morejo in ne smejo izvajati, saj zahtevajo specifično tehnično znanje in odgovornost proizvajalca opreme, kar dodatno utemeljuje nujnost ločitve predmetov javnega naročila po sklopih.
Ob tem izpostavljamo tudi, da so dobavitelji pralniške opreme praviloma mala in srednja podjetja, razdelitev javnega naročila na sklope pa je zahteva evropskega pravnega reda prav z namenom zagotavljanja učinkovite konkurence ter omogočanja sodelovanja tudi manjšim in specializiranim gospodarskim subjektom. Oddaja javnega naročila kot enotnega posla po našem mnenju neupravičeno omejuje konkurenco na trgu.
Glede na vse navedeno menimo, da razdelitev predmetnega javnega naročila na sklope ni le dopustna, temveč tudi skladna z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in zagotavljanja konkurence, kot jih določa ZJN 3.

ODGOVOR
Res je, da gre za kompleksen predmet naročila, vendar ga zaradi morebitnega prelaganja odgovornosti več izbranih ponudnikov pri izvedbi pogodbenih obveznosti (izvedba vseh arhitekturnih, gradbenih, elektro, strojnih in tehnoloških prilagoditev glede na novo dobavljeno in obstoječo opremo) naročnik oddaja kot enovito naročilo. Ponudnik lahko za izvedbo vseh postavk tehničnih zahtev predmeta naročila sodeluje z več partnerji in/ali podizvajalci.« […]

- »Objava 13.05.2026 08:46 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Napisali ste: "Res je, da gre za kompleksen predmet naročila, vendar ga zaradi morebitnega prelaganja odgovornosti več izbranih ponudnikov pri izvedbi pogodbenih obveznosti (izvedba vseh arhitekturnih, gradbenih, elektro, strojnih in tehnoloških prilagoditev glede na novo dobavljeno in obstoječo opremo) naročnik oddaja kot enovito naročilo. Ponudnik lahko za izvedbo vseh postavk tehničnih zahtev predmeta naročila sodeluje z več partnerji in/ali podizvajalci."

Vaš odgovor je pavšalen. Vedno, kadar gre za prenovo, je enako kot če gre za gradnjo. Ko je objekt gradbeno končan, je treba vgraditi opremo.
Strojna oprema se vgradi po projeketu. Česa v projektu ni, kar bi morali upoštevati od tistega, ki je vgradil opremo. Ali je treba z njim sodelovati in kako.

Odgovor, da je skupna ponudba potreb na zaradi "izvedba vseh arhitekturnih, gradbenih, elektro, strojnih in tehnoloških prilagoditev glede na novo dobavljeno in obstoječo oprem" je pavšalen. Po pregledu projket dokumentacije ocenjujemo, da to ni potrebno, sicer pa je projekt slab in ne omogoča izvedbe del, če pravite, da bodo potrebne prilagoditve.
Ne glede na morebitno obliko sodelovanja, nimate pravice zahtevati, da se ti dve fazi združujeta. Zahtevamo sprembo razpsia.

ODGOVOR
Naročnik je skladno z 73. členom ZJN-3 preveril možnost razdelitve na sklope in ugotovil, da ne more ločiti nabave opreme od izvedbe GOI del, saj je opremo potrebno funkcionalno in tehnično implementirati v prostor, kar zahteva usklajeno in sočasno izvedbo vseh del. Ločevanje predmeta javnega naročila bi pomenilo izvedbo dveh ločenih postopkov javnega naročanja, kar bi za naročnika predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje. Poleg tega bi ločeno izvajanje povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude. Zato je oddaja enotnega javnega naročila skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev skladno z 4. členom ZJN-3.« […]

- »Objava 13.05.2026 08:53 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Kdo je projektant za pralnico, gre za izjemno prilagojen razpis ali ste zahtevali izjavo le tega, da nima neopravičeno preferirani ponudnik opreme za pralnico neopravičene prednosti, zahtevamo izreden nadzor vodstva bolnice, sicer pa pozivamo organe, ki ščitijo javni interes, da se nemudoma vključijo, ker se na tak način, konkurenca ne omejuje.

Prosim, da ločite skope, gradbeni del in pralnico.

ODGOVOR
Naročnik je skladno z 73. členom ZJN-3 preveril možnost razdelitve na sklope in ugotovil, da ne more ločiti nabave opreme od izvedbe GOI del, saj je opremo potrebno funkcionalno in tehnično implementirati v prostor, kar zahteva usklajeno in sočasno izvedbo vseh del. Ločevanje predmeta javnega naročila bi pomenilo izvedbo dveh ločenih postopkov javnega naročanja, kar bi za naročnika predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje. Poleg tega bi ločeno izvajanje povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude. Zato je oddaja enotnega javnega naročila skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev skladno z 4. členom ZJN-3.

Dokumentacije se ne omejuje na posameznega proizvajalca ali posameznega ponudnika.« […]

- »Objava 13.05.2026 08:55 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Kdo je projektant za pralnico, gre za izjemno prilagojen razpis ali ste zahtevali izjavo le tega, da nima neopravičeno preferirani ponudnik opreme za pralnico neopravičene prednosti, zahtevamo izreden nadzor vodstva bolnice, sicer pa pozivamo organe, ki ščitijo javni interes, da se nemudoma vključijo, ker se na tak način, konkurenca ne omejuje.

Prosim, da ločite skope, gradbeni del in pralnico.

ODGOVOR
Naročnik ne more ločiti nabave opreme od izvedbe GOI del, saj je opremo potrebno funkcionalno in tehnično implementirati v prostor, kar zahteva usklajeno in sočasno izvedbo vseh del. Ločevanje predmeta javnega naročila bi pomenilo izvedbo dveh ločenih postopkov javnega naročanja, kar bi za naročnika predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje. Poleg tega bi ločeno izvajanje povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude. Zato je oddaja enotnega javnega naročila skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev.

Tehnične specifikacije pripravljene v skladu z relevantno področno zakonodajo in ne omejuje konkurence.« […]

- »Objava 13.05.2026 08:58 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
Prosim, da razdelite gradbeni del od dobave in montaže. ZJN-3 je jase, prav tako praksa DKOM. Naročnik nima nobenih razlogov, ki bi bili objketivno utemlejnei, da naročila ne oddaja po sklopih.
Poleg tega je razpis v delu, ki se nanaša na opremo prilagojen, saj ne omogočate konkurence. Ste javni zavod in ste zavezani spoštovani temeljna nečala javneg naaročnaja.

Kdo je projektnt, ali ima izjavo o nezdružljivosti, ker je več kot očitno, da se ob preko nekega podjetja pojavil tudi kot ponudnik. opreme, saj gre za izjemnoprilagojen razpis..

ODGOVOR
Naročnik ne more ločiti nabave opreme od izvedbe GOI del, saj je opremo potrebno funkcionalno in tehnično implementirati v prostor, kar zahteva usklajeno in sočasno izvedbo vseh del. Ločevanje predmeta javnega naročila bi pomenilo izvedbo dveh ločenih postopkov javnega naročanja, kar bi za naročnika predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje. Poleg tega bi ločeno izvajanje povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude. Zato je oddaja enotnega javnega naročila skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev.

Vse tehnične specifikacije pripravljene v skladu z relevantno področno zakonodajo in se ne omejujejo na posameznega proizvajalca ali posameznega ponundika.« […]


- »Objava 13.05.2026 09:24 (Vprašanja in odgovori)

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
Prosim, da razdelite gradbeni del od dobave in montaže. ZJN-3 je jase, prav tako praksa DKOM. Naročnik nima nobenih razlogov, ki bi bili objketivno utemlejnei, da naročila ne oddaja po sklopih.
Poleg tega je razpis v delu, ki se nanaša na opremo prilagojen, saj ne omogočate konkurence. Ste javni zavod in ste zavezani spoštovani temeljna nečala javneg naaročnaja.

Kdo je projektnt, ali ima izjavo o nezdružljivosti, ker je več kot očitno, da se ob preko nekega podjetja pojavil tudi kot ponudnik. opreme, saj gre za izjemnoprilagojen razpis..

ODGOVOR
Naročnik ne more ločiti nabave opreme od izvedbe GOI del, saj je opremo potrebno funkcionalno in tehnično implementirati v prostor, kar zahteva usklajeno in sočasno izvedbo vseh del. Ločevanje predmeta javnega naročila bi pomenilo izvedbo dveh ločenih postopkov javnega naročanja, kar bi za naročnika predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje. Poleg tega bi ločeno izvajanje povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude. Zato je oddaja enotnega javnega naročila skladna z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev.

Vse tehnične specifikacije pripravljene v skladu z relevantno področno zakonodajo in se ne omejujejo na posameznega proizvajalca ali posameznega ponudnika«.

V predmetnem postopku pravnega varstva je torej treba ob upoštevanju navedb vlagatelja in naročnika odgovoriti na vprašanje, ali je predmet naročila tak, da ga je mogoče razdeliti na dva sklopa (tj. na gradbena, obrtniška in inštalacijska dela v enem sklopu ter na dobavo in montažo opreme v drugem sklopu), ali bi takšna delitev lahko vplivala na gospodarnost izvedbe naročila ter ali ima naročnik morebitne druge utemeljene razloge, povezane z učinkovitostjo, zagotavljanjem konkurence, tehnično izvedbo ali usklajevanjem različnih izvajalcev oziroma dobaviteljev, da predmeta naročila ni razdelil na dva sklopa.

Vlagatelj v danem primeru zatrjuje, da iz opisa predmeta javnega naročila izhaja, da ne gre zgolj za oddajo gradbenih del, temveč tudi za nabavo opreme, ki se nanaša na pralnico, pri čemer je že po naravi del treba najprej izvesti gradbena dela, po njihovem končanju pa je mogoče dobaviti in vgraditi opremo za pralnico (s čimer uveljavlja, da je mogoče predmet ločiti na dva sklopa); oporeka tudi naročniku, da naj bi ločevanje predmeta na dva sklopa predstavljalo dodatno administrativno, časovno in organizacijsko breme ter posledično negospodarno ravnanje, ločeno izvajanje pa povečalo tveganje za neusklajenost med izvedbo GOI del in montažo opreme ter otežilo določanje odgovornosti izvajalcev za morebitne napake ali zamude (s čimer zanika naročnikove navedbe, da oddaja po sklopih ne bi prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo navedel zadostno trditveno podlago (prim. z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN), zato se je na naročnika prevalilo trditveno-dokazno breme, da izpodbija vlagateljeve navedbe o obstoju zakonskih okoliščin iz 73. člena ZJN-3, ki določajo dolžnost oblikovanja sklopov. Naročnik je torej dolžan izkazati, da v danem primeru niso hkrati izpolnjeni vsi trije (zgoraj pojasnjeni) elementi obeh zakonskih pogojev iz prve povedi prvega odstavka 73. člena ZJN-3, zaradi česar mu v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče očitati kršitve predmetne določbe ZJN-3.

V zvezi s prvim pogojem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru oddaja t. i. mešano javno naročilo, ki je v prvem odstavku 25. člena ZJN-3 opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet sta dve ali več vrst različnih naročil (gradenj, storitev ali blaga) in se oddaja v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet določenega naročila. Naročnik je sicer na Portalu javnih naročil pri objavi predmetnega javnega naročila kot vrsto javnega naročila opredelil javno naročilo gradenj, tudi med strankama pa ni sporno, da glavni in s tem večji del predmeta predstavljajo gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Naročnik niti ne navaja konkretiziranih razlogov v prid trditve, da predmet javnega naročila ne dopušča razdelitve na dva sklopa. Ob tem, da vlagatelj utemeljeno opozarja, da se dela izvajajo po projektu (»PROJEKTANTSKI POPIS GOI DEL«, kjer so definirana tako GOI dela kot tudi oprema pralnice), pri čemer prepričljivo pojasnjuje faznost poteka del, je mogoče ugotoviti, da je dobavo in montažo opreme pralnice v konkretnem primeru možno ločiti od same (energetske) sanacije objekta. Zagotovo so določena GOI dela na eni strani in montaže opreme na drugi strani povezana, vendar pa, upoštevajoč vse navedeno, to še ne pomeni, da predmeta javnega naročila ni možno razdeliti na dva sklopa v smislu zakonskih pravil 73. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da predmet naročila dopušča oddajo javnega naročila po ločenih sklopih, s čimer je izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je nadalje preizkusila, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj v obeh njegovih delih. Pri tem se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da za večjo gospodarnost in učinkovitost izvedbe javnega naročila ni relevantna le faza pridobivanja ponudb, temveč tudi izvedbena faza (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-006/2020 in v zadevi št. 018-097/2019), zato je pri odločanju presojala tudi naročnikove razloge, ki se nanašajo na to fazo.

Najprej gre pojasniti, da na odločitev Državne revizijske komisije, ali bi moral naročnik predmet naročila razdeliti na dva samostojna sklopa, ne morejo vplivati navedbe naročnika, da bi lahko vlagatelj oddal ponudbo v skupini ponudnikov ali s podizvajalci. Navedene možnosti vsekakor obstajajo, vendar pa je odločitev, na kakšen način bo gospodarski subjekt predložil ponudbo, v skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude, predmet avtonomne odločitve vsakega gospodarskega subjekta. Ob tem, da bi specializiran ponudnik dobave in montaže opreme pralnice v primeru enotno oblikovanega javnega naročila lahko ponudbo oddal le, če bi bil kot partner ali podizvajalec povabljen s strani (glavnega) izvajalca gradnje, to pomeni, da v prvi vrsti niti ne gre za njegovo samostojno odločitev, ali bo sodeloval pri predmetnem javnem naročilu ali ne, ampak je dejansko odvisen od morebitnega sodelovanja izvajalca za gradnje. Oblikovanje dveh sklopov bi vsaj vlagatelju ali drugemu potencialnemu ponudniku, ki je specializiran za dobavo opreme za pralnice (ne pa tudi za gradbena dela), omogočilo, da bi lahko v ločenem sklopu za ta del predmeta javnega naročila oddal samostojno ponudbo. Ob upoštevanju navedenega je mogoče utemeljeno sklepati, da bi lahko naročnik z večjo dostopnostjo naročila gospodarskim subjektom preko oblikovanja dveh sklopov prejel večje število ponudb ponudnikov (torej tudi ponudnikov, specializiranih za dobavo in montažo opreme pralnic), ki bi s ponudbenimi cenami vplivali na večjo konkurenčnost in s tem gospodarnost izvedbe javnega naročila (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-171/2019, na katero se sklicuje tudi vlagatelj). Drži sicer, da slednje ne pomeni vedno tudi večje gospodarnosti v smislu pogoja iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, saj lahko izvedba javnega naročila v večjem številu sklopov za naročnike pomeni tudi več opravil in stroškov. Prav tako pa od naročnikov ni mogoče zahtevati, da predmet javnega naročila razdelijo na nepregledno število majhnih sklopov, saj bi bila taka razdrobitev negospodarna in neučinkovita (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-230/2017, 018-083/2022 in 018-092/2022). Vendar je v obravnavanem primeru ob upoštevanju zapisanega treba ugotoviti, da predmet naročila po svoji naravi omogoča razdelitev na dva sklopa, ki bi lahko prispevala k bolj gospodarni izvedbi naročila. Naročnik sicer uveljavlja še druge razloge v prid smiselnosti oddaje enovitega javnega naročila, a je Državna revizijska komisija, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, tudi zanje ugotovila, da niso utemeljeni.

Naročnik kot bistvene razloge v prid oblikovanju enotnega javnega naročila navaja hitrejši zaključek projekta oziroma čimprejšnji začetek uporabe prenovljene bolnišnične pralnice, s tem v zvezi pa izogib neusklajenosti med izvajalci in težavam pri koordinaciji ter zmanjševanje tveganj za zastoje in za naknadno prilagajanje že izvedenega. Vendar Državna revizijska komisija ne ugotavlja, da bi bile v primeru oddaje konkretnega javnega naročila kot celote res izkazane takšne okoliščine, zaradi katerih bi bil takšen način oddaje bolj gospodaren in učinkovit kot razdelitev javnega naročila na dva sklopa.

Iz razloga, ker tudi v primeru javnega naročila, ki ni razdeljeno na sklope, pri izvedbi lahko sodeluje več izvajalcev del, pri čemer mora bodisi (glavni) izvajalec gradnje koordinirati različne strokovnjake (tudi tiste, ki izvajajo dobavo in montažo opreme pralnice) bodisi mora koordinacijo zagotoviti naročnik, niso utemeljeni naročnikovi razlogi za oblikovanje enotnega javnega naročila, vezani na težave pri koordinaciji izvajalcev in njihovo usklajenost. Upoštevaje tudi naročnikove posplošene navedbe Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za takšno kompleksnost in prepletenost del, da odgovornosti za napake ne bi bilo mogoče identificirati in bi bil to razlog za oblikovanje enotnega javnega naročila. Gre namreč za projekt, ki se bo izvajal skladno s projektno dokumentacijo zgolj na eni lokaciji, koordinacija in usklajevanje z izvajalcem dobave in montaže opreme pralnice, ki jo bo (lahko) izvajal drug gospodarski subjekt, pa bo tako potrebna v primeru enotno oblikovanega javnega naročila kot tudi v primeru razdelitve na sklopa. Tudi sicer naročnik v ničemer ni pojasnil, kakšna naj bi bila odgovornost izvajalca GOI del za dobavo in vgradnjo sporne opreme pralnice.

Ker naročnik tudi ne navaja drugih konkretiziranih in utemeljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče sprejeti drugačno stališče, v obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bila izvedba javnega naročila v primeru, če bi bilo to razdeljeno v sklope, tehnično prezahtevna oziroma da bi lahko potreba po usklajevanju različnih izvajalcev za sklope resno ogrozila pravilno in pravočasno izvedbo javnega naročila, zaradi česar bi bil naročnik, skladno s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3 upravičen oblikovati enovito javno naročilo. Državna revizijska komisija zaključuje, da je javno naročilo mogoče razdeliti in oblikovati na način, kot si prizadeva vlagatelj, in sicer na sklop, ki zajema gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, ter na sklop, ki zajema dobavo in montažo opreme pralnice, pri čemer je takšna razdelitev bolj gospodarna, prav tako pa naročnik za oblikovanje enotnega javnega naročila ni uspel izkazati utemeljenih razlogov, povezanih z učinkovitostjo, zagotavljanjem konkurence, tehnično izvedbo ali usklajevanjem različnih izvajalcev.

Državna revizijska komisija že glede na vse navedeno ugotavlja, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal, da je naročnik s tem, ko predmetnega javnega naročila ni razdelil na dva sklopa, kršil določila prvega odstavka 73. člena ZJN-3. Glede na to, da je Državna revizijska komisija relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano zahtevo v celoti ugotovila že na podlagi obravnavanih navedb strank in razpisne dokumentacije, je posledično kot nepotrebna zavrnila dokazna predlog z imenovanjem izvedenca in zaslišanjem direktorja naročnika, ki ju je predlagal vlagatelj; izvedba teh dokazov bi namreč po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru zgolj po nepotrebnem podaljšala postopek, medtem ko na zakonitost sprejete odločitve ne bi vplivala (smiselno prim. 9. člen ZPVPJN).



2. Tehnične specifikacije

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je razpisna dokumentacija neopravičeno diskriminatorna in ne omogoča oddaje primerljive ponudbe, naročnik pa krši temeljno načelo enakopravne obravnave. Meni, da naročnikove zahteve (tehnične specifikacije), ki se nanašajo na pralnico, niso določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja številne zahteve iz zavihka »C|Tehnologija pralnice« v dokumentu »Podroben predracun _Pralnica_Popis GOI del«, pri čemer naročniku očita, da ni dopustil ponuditi enakovrednega blaga oziroma drugačnih (enakovrednih) tehničnih rešitev, ki bi ravno tako zadovoljevale potrebe naročnika. Naročniku tudi očita, da ni določil niti parametrov, po katerih bo presojal, ali je ponujeno blago enakovredno. Kot problematično izpostavlja še nejasnost razpisne dokumentacije v določenih delih, ki ne omogoča priprave dopustne ponudbe; s tem v zvezi navaja, da:
- je v razpisni dokumentaciji v točki »8.3 TRANSPORTNI SISTEM FAZA 2 (Oprema ter z njo povezana dela, katera bodo dobavljena v prihodnosti)« navedena zahteva po centralnem nadzoru procesov, spremljanju in poročanju, vključno s prenosom podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila itd.) iz sistemov RFID sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil, sistema izdaje perila, pri čemer pa iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali se od ponudnika v tej fazi zahteva dobava konkretne strojne in programske opreme (npr. centralni strežnik, SCADA/MES sistem, licenčna programska oprema), razvoj ali prilagoditev lastniškega sistema, zgolj zagotovitev pripravljenosti za integracijo (vmesniki, protokoli, izmenjava signalov), ali opis konceptualne rešitve, ki se bo realizirala v kasnejši fazi;
- so v razpisni dokumentaciji v točki »11.1 PODATKOVNI IN INFORMACIJSKI SISTEMI« navedene zahteve (»Centralni nadzor procesov, spremljanja in poročanja. Prenos podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila...) iz RIFD sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil in izdaje perila. Povezava med pralnico in servisno službo. Komponenta za komunikacijo med omrežji z integriranim požarnim zidom. Pogoj: Dostop do interneta v pralnici. Omrežna napeljava med strojem in enoto za oddaljeni dostop ni vključena. Napeljava mora biti izvedena na lokaciji.«), pri čemer ni jasno, kaj konkretno naj vlagatelj ponudi, dobavi in ovrednoti;
- je v tehničnih zahtevah v razpisni dokumentaciji navedena zahteva (v točki »12.2 DEMONTAŽA OPREME, SKLADIŠČENJE, DOSTAVA IN PONOVNA VGRADNJA (kpl 1,00)«), skladno s katero se obračuna vrednost odklopa, demontaže, skladiščenja opreme v času obnove pralnice, ponovne vgradnje in priklopa na pripravljene priključke, zagona opreme, skupaj z drobnim montažnim materialom, pri tem pa ni določeno, kakšen je predviden obseg skladiščenja, lokacija skladiščenja (pri naročniku ali pri ponudniku), predvideno trajanje skladiščenja, zahteve glede zaščite, zavarovanja in pogojev skladiščenja opreme.
Kot problematično in v nasprotju z načelom transparentnosti vlagatelj v zvezi s tehničnimi specifikacijami navaja še, da naročnik ne želi razkriti, kdo je dejansko pripravljal tehnične specifikacije.

Da bi vlagatelj dokazal, da so navedene zahteve neopravičeno diskriminatorne, predlaga, da se za tudi za ta del revizijskih očitkov imenuje izvedenca.

Naročnik z dokumentom »ODLOČITEV« z dne 2. 7. 2026 ugotavlja, da se navedbe vlagatelja nanašajo na tehnične zahteve, glede katerih je podal odgovor na Portalu javnih naročil dne 29. 5. 2026 ob 10.10, ki skladno z razpisno dokumentacijo predstavlja sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poudarja, da je s temi odgovori podal pojasnila glede zahtev, pri katerih je vlagatelj izpostavil vprašanje enakovrednosti rešitev. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje tudi do zadev, pri katerih enakovrednost ni edini pomislek vlagatelja. Zavrača navedbe vlagatelja, da naj bi bila postavka 12.2 nejasna in da naj razpisna dokumentacija ne bi omogočala priprave primerljivih ponudb. Naročnik pojasnjuje, da je v postavki 12.2 jasno določeno, da gre za celovito (kpl) storitev, ki vključuje odklop, demontažo, skladiščenje v času obnove pralnice, ponovno vgradnjo, priklop na pripravljene priključke ter zagon opreme, skupaj z drobnim montažnim materialom. Poudarja, da je v zvezi z očitki vlagatelja podal pojasnilo prek Portala javnih naročil (odgovor z dne 29. 5. 2026 ob 10.10), ki v skladu z ZJN-3 predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v drugi pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Ugotavlja, da je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil (19. 6. 2026 ob 13.10) spremenil razpisno dokumentacijo, s čimer je zahtevku za revizijo ugodil, kar sam priznava. Vendar pa vlagatelj naročniku očita, da je zgolj navidezno omogočil enakopravnost ponudnikov in da so razlogi, ki jih navaja, tako pavšalni, da zgolj na videz omogočajo sodelovanje enakovrednih rešitev, dejansko pa ne. Vlagatelj zatrjuje, da iz tehničnih specifikacij ne izhajajo preverljivi funkcionalni rezultati in objektivna merila, po katerih bi bilo mogoče presojati drugačne, vendar funkcionalno primerljive rešitve. Enakovrednost je zato opredeljena le navidezno, saj ponudnik ne more vnaprej ugotoviti, katera odstopanja od konkretne konstrukcijske zasnove bi bila še dopustna. Takšne zahteve objektivno omejujejo možnost ponudbe enakovredne opreme, saj enakovrednost ni presojana na podlagi (opredeljenih) funkcionalnosti, zmogljivosti ali kompatibilnosti, temveč na podlagi specifičnih določenih objektivnih meril, tako pa je nezadostna in onemogoča enakopravno sodelovanje. Vlagatelj vztraja tudi pri očitku glede nejasnosti zahtev v točki 12.2 tehničnih specifikacij, saj naj tudi po pojasnilih ne bi bila omogočana priprava povsem primerljivih ponudb, ker naročnik ni dovolj natančno določil trajanja skladiščenja, zahtevanega stanja opreme ob ponovni vgradnji, obsega morebitnih servisnih posegov, preizkusov ali kalibracij ter dejanskega obsega tveganj, ki jih v celoti prenaša na ponudnika. Ker ponudniki te elemente ocenjujejo na podlagi lastnih predpostavk, obstaja tveganje neprimerljivih ponudbenih cen.

Ne glede na to, da v obravnavanem primeru ni jasno, kako naj bi nerazkritje pripravljalca tehničnih specifikacij sploh vplivalo na vlagateljev položaj, Državna revizijska komisija pristavlja, da je iz zavihka »1. stran« dokumenta »PROJEKTANTSKI POPIS GOI DEL« (ki vključuje zahteve glede tehnologije pralnice) jasno razvidno, kateri so relevantni subjekti (projektant, odgovorni vodja projekta, sestavljalec popisa).

V skladu s točko b) 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

S tehničnimi specifikacijami, ki jih mora naročnik skladno s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Naročnik določi tehnične specifikacije ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki v četrtem odstavku določa, da morajo slednje vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer mora tehnične specifikacije določiti na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega od naslednjih načinov: v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti; s sklicevanjem na tehnične specifikacije; ali v kombinacijah prvega in drugega (prim. peti odstavek 68. člena ZJN-3). Da bi imel kateri od opisanih načinov določitve tehničnih specifikacij prednost pred drugim, iz izpostavljene določbe ZJN-3 ne izhaja.

Iz navedenih določb pa izhaja, kako naj naročnik nabavi blago oziroma naroči storitve, ne določajo pa, katero blago sme nabaviti oziroma katere storitve sme naročiti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti morajo imeti blago oziroma storitve, ki jih naroča. Na podlagi navedenega gre tako pritrditi smiselnim navedbam naročnika, da je naročnik pri ugotavljanju potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Vendar pa avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij ni neomejena – naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila ravnal skladno z določbami ZJN-3, zlasti glede vprašanja (ne)ustreznosti ponudbe, ki bi se nanašala na enakovredno blago oziroma drugačne (enakovredne) tehnične rešitve, ki bi ravno tako zadovoljevale potrebe naročnika, ter s tem povezane odsotnosti parametrov, po katerih bi naročnik presojal, ali je ponujeno blago enakovredno. Vlagatelj kot problematično izpostavlja tudi nejasnost nekaterih zahtev.

Naročnik je sporne zahteve (tehnične specifikacije) glede opreme pralnice v razpisni dokumentaciji navedel v dokumentu »Podroben predracun _Pralnica_Popis GOI del«, v zavihku »CITehnologija pralnice«; pri tem je v prvotno objavljeni različici razpisne dokumentacije v razdelku »Splošna določila za tehnologijo pralnice« med drugim navedel:

»19. V primeru, da se popisi oziroma tehnične specifikacije sklicujejo na posamezno znamko ali vir se pri takem sklicevanju skladno s 68. členom ZJN-3 upošteva, da lahko ponudnik ponudi »enakovreden« predmet oziroma artikel.

[…]

TEHNIČNE ZAHTEVE GLEDE PONUJENEGA PREDMETA JAVNEGA NAROČILA
n) Dovoljena odstopanja: Dimenzije aparatov 5%, Priključne moči 5%, Moči črpalk in motorjev 5%, Poraba= 5%, Ostale vrednosti= 5%, Kapaciteta 5%.«

Iz pregleda objavljenih vprašanj potencialnih ponudnikov in naročnikovih odgovorov na Portalu javnih naročil je razvidno, da je bil naročnik na v zahtevku za revizijo izpostavljene kršitve ZJN-3 pri določitvi tehničnih specifikacij večkrat opozorjen, pri čemer je s tem povezane odgovore objavil po prejemu zahtevka za revizijo :

- »Objava 29.05.2026 09:51 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Predlog za spremembo razpisa
Spoštovani,
Na podlagi razsipne dokumentacije ni mogoče prijaviti ponudbe, zato predlagam, da jo v naslednjih točkah spremenite:
[…]
Kadar naročnik v razpisu zahteva blagovno znamko z dopisom, ali enakovredno, mora navesti elemente enakovredno. Elemente enakovrednosti nikjer niso določeni, kar pomeni, da ni jasno, kako sploh oddati ponudbo, saj ne vemo, ali je blago, ki ga želimo ponuditi po vašem stališču, enakovrednost ali ne. Na tej podlagi ni mogoče oddati primerljive ponudbe.

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da se vsa morebitna sklicevanja na patente, tipe, poreklo, specifično proizvodnjo ali druge konkretne tehnične rešitve v razpisni, projektni in drugi dokumentaciji ter v popisih del, skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3, razumejo izključno kot opredelitev zahtevane ravni kakovosti, funkcionalnosti, zmogljivosti in kompatibilnosti s predvidenim sistemom. Ponudniki lahko ponudijo tudi druge enakovredne izdelke, opremo ali rešitve drugih proizvajalcev, če z njimi dokazljivo zagotovijo najmanj enakovredno izpolnjevanje vseh zahtev naročnika. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 dokazno breme glede enakovrednosti nosi ponudnik. Ponudnik mora v ponudbi z ustreznimi dokazili (npr. tehničnimi listi, prospekti, certifikati, poročili o preizkusih, izjavami proizvajalca ali drugo verodostojno dokumentacijo) jasno, pregledno in nedvoumno izkazati, da ponujeni izdelek, oprema ali rešitev po tehničnih, funkcionalnih, kakovostnih, varnostnih, obratovalnih in, kjer je to relevantno, tudi higienskih lastnostih v celoti ustreza zahtevam naročnika. Ponujena enakovredna rešitev mora biti hkrati skladna tudi s prostorskimi, infrastrukturnimi, priključnimi, komunikacijskimi in funkcionalnimi omejitvami, kot izhajajo iz razpisne, projektne in druge dokumentacije naročnika. Naročnik bo enakovrednost ponujenih rešitev presojal v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb na podlagi predložene dokumentacije.«

- »Objava 29.05.2026 10:10 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani

Poziv za spremembo tehničnih specifikacij, saj so prilagojene točno določenemu proizvajalcu in ne omogočajo enakopravnega sodelovanja na podlagi kriterijev, ki bi bili objektivno opravičljivi, ampak na nedopusten način kršijo konkurenco.

[…]

V predmetni zadevi ni najti okoliščin, ki bi predstavljale strokovno utemeljene in objektivno opravičljive razloge za določitev tehničnih specifikacij, kot izhajajo iz razpisa, saj zahteve niso plod vlaganja v razvoj, ampak so arbitrarne.

Glede na stopnjo podrobnosti posameznih konstrukcijskih, programskih in upravljavskih rešitev naročnika prosimo za pojasnilo v povezavi z 68. členom ZJN 3, ki določa, da tehnične specifikacije ne smejo neupravičeno omejevati konkurence in morajo gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop.

1) Ali naročnik potrjuje, da so navedene rešitve zgolj opisne in da je dopustno ponuditi enakovredno rešitev, ki se razlikuje v konstrukcijski zasnovi, materialih nosilnih delov, vrsti pogona, načinu mazanja, programski logiki pozicioniranja ter arhitekturi upravljanja (ni nujno “web platforma/tablica”), če ponudnik dokazljivo zagotovi:
– kapaciteto najmanj 35 vreč (5 ločenih skladiščnih linij),
– zahtevano hitrost premikanja do 1 m/s,
– enakovredno natančnost pozicioniranja vreč in varno delovanje, – enakovredno zanesljivost in vzdržljivost sistema v celotni življenjski dobi?

2) Če naročnik enakovrednih rešitev ne dopušča, prosimo za jasno navedbo pravne in strokovne utemeljitve, zakaj je nujno zahtevati opisane konkretne izvedbe (npr. določena vrsta profilov, “auto setup”, upravljanje prek tablice/spletne platforme ipd.) namesto funkcionalno opredeljenih zahtev, saj takšen način določanja tehničnih specifikacij neopravičeno omejuje konkurenco, kar je v nasprotju z 68. členom ZJN 3.V tem primeru zahtevamo spremembo razpisa.

3) Prosimo tudi za potrditev, da bo naročnik kot ustrezne štel ponudbe z drugačnimi, a dokazljivo enakovrednimi rešitvami, ter da morebitno odstopanje v tehnologiji izvedbe (ne pa v zahtevani funkcionalnosti/učinku) ne bo razlog za izločitev ponudbe.

[…]

V skladu s 68. členom ZJN‑3, ki določa, da tehnične specifikacije ne smejo neupravičeno omejevati konkurence in morajo omogočati uporabo enakovrednih rešitev, naročnika sprašujemo:

Ali je dopustno ponuditi tehnično rešitev/material/sistem, ki se razlikuje od zahtevanega v razpisni dokumentaciji, vendar dokazljivo izpolnjuje vse funkcionalne, tehnološke, varnostne in obratovalne zahteve ter dosega enakovredne ali boljše učinke lede namena uporabe, trajnosti, zanesljivosti in energetske učinkovitosti?

V primeru pritrdilnega odgovora prosimo za potrditev, da se takšna rešitev šteje kot enakovredna v smislu ZJN‑3. Sicer zahtevamo spremembo razpisa, ker je zahteva neopravičeno diskriminatorna.

Vprašanja
*
V tehničnih zahtevah, postavka 3.2, je navedeno:
Tirni profil iz hladno valjanega nerjavečega jekla 1.4301.
Največja nosilnost na vrečke: 50 kg + 10 %
Kapaciteta sistema: 35 vreč
Transportni trak za prenos umazanega perila do sortirnega
traku sortirne postaje. Širina traku: 800 mm. Skupna
dolžina: 5.000 mm. Pogon z frekvenčnim motorjem.
Sortirni trak za prenos umazanega perila pred sortirne
postaje.

V skladu z 68. členom ZJN‑3, ki določa, da tehnične specifikacije ne smejo neupravičeno omejevati konkurence in morajo omogočati uporabo enakovrednih rešitev, naročnika sprašujemo:

Ali je dopustno ponuditi tehnično rešitev sistema tirnic, nosilnosti, kapacitete ter transportnih in sortirnih trakov, ki se konstrukcijsko ali materialno razlikujeod opisanih zahtev (npr. drugačen tip profila ali konstrukcijske izvedbe), vendar dokazljivo zagotavlja enako ali višjo mehansko nosilnost, enako kapaciteto sistema, primerljivo obratovalno zanesljivost ter izpolnjuje vse funkcionalne in tehnološke zahteve
glede transporta in sortiranja umazanega perila?

V primeru pritrdilnega odgovora prosimo za potrditev, da se takšna rešitev šteje kot enakovredna v smislu ZJN‑3.Sicer zahtevamo spremembo razpisa, ker je zahteva neopravičeno diskriminatorna.

[…]

Glede na vse navedeno gre zaključiti, da je razpis neopravičeno prilagojen in ne omogoča konkurence, ki bi temeljila na vlaganju v razvoj in inovativnost. To pa ni dopustno. Ste javni zavod in zavezani tudi k načelu gospodarnosti in enakopravnosti. Zato vas pozivamo, da tehnične specifikacije opredelite tako, da bodo ponudniki lahko enakopravno sodelovali, sicer bomo vložili zahtevek za revizijo, o tem pa obvestili tudi KPK in Agencijo za varstvo konkurence, kakor tudi Računsko sodišče, ki naj zaščitijo javni interes.

ODGOVOR

Naročnik pojasnjuje, da so tehnične specifikacije določene skladno z ZJN-3 in predstavljajo referenčni okvir, ki izhaja iz objektivnih potreb naročnika, predvidenega tehnološkega procesa, varnosti pri delu, higienskih zahtev ter prostorskih in infrastrukturnih omejitev na lokaciji izvedbe. Tehnične zahteve niso določene z namenom favoriziranja posameznega proizvajalca ali neupravičenega omejevanja konkurence, temveč z namenom zagotovitve zahtevane funkcionalnosti, obratovalne zanesljivosti, kompatibilnosti in varnega delovanja sistema.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v razdelku »Zahteve glede ponujenega predmeta javnega naročila«, v 18. točki navedel: »V primeru, da se popisi oziroma tehnične specifikacije sklicujejo na posamezno znamko ali vir, se pri takem sklicevanju skladno s 68. členom ZJN-3 upošteva, da lahko ponudnik ponudi »enakovreden« predmet oziroma artikel.« Ponudniki lahko ponudijo opremo, ki je enakovredna, ustreza tehničnim zahtevam naročnika in navedenim dovoljenim odstopanjem.

Skladno s šestim in sedmim odstavkom 68. člena ZJN-3 ter določili razpisne dokumentacije lahko ponudnik ponudi enakovredno rešitev. V tem primeru mora ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi dokazili (npr. tehnična dokumentacija proizvajalca, poročila o preizkusih, certifikati, izjave proizvajalca, tehnični izračuni ali druga relevantna dokazila) nedvoumno in strokovno izkazati, da ponujena rešitev na enakovreden način izpolnjuje vse zahtevane funkcionalne, tehnične, varnostne, higienske in obratovalne parametre ter druge tehnične parametre navedene v razpisni dokumentaciji. Ponujena oprema mora omogočti brezhibno integracijo v predvideni oziroma obstoječi sistem. Naročnik bo enakovrednost ponujene rešitve presojal v fazi pregleda ponudb na podlagi predloženih dokazil in skladno z razpisno dokumentacijo.

Prilagajanje tehničnih specifikacij standardnim, komercialnim ali tehničnim zmožnostim posameznega ponudnika bi pomenilo neenako obravnavo ponudnikov, zato naročnik pri zahtevah, kot so določene v razpisni dokumentaciji, vztraja. Razpisna dokumentacija se v tem delu ne spreminja.

V tehničnih zahtevah, postavka 8.3, je navedena zahteva:, F A Z A 2 (Oprema ter z njo povezana dela, katera bo dobavljena v prihodnosti) Centralni nadzor procesov, spremljanja in poročanja. Prenos podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila…) iz RIFD sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil in izdaje perila. V razpisni dokumentaciji je v točki 8.3 TRANSPORTNI SISTEM, faza 2 (»oprema ter z njo povezana dela, ki bodo dobavljena v prihodnosti«) navedena zahteva po centralnem nadzoru procesov, spremljanju in poročanju, vključno s prenosom podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila itd.) iz naslednjih sistemov: RFID sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil, sistema izdaje perila. Iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali se od ponudnika v tej fazi zahteva: dobava konkretne strojne in programske opreme (npr. centralni strežnik, SCADA/MES sistem, licenčna programska oprema), razvoj ali prilagoditev lastniškega sistema, zgolj zagotovitev pripravljenosti za integracijo (vmesniki, protokoli, izmenjava signalov), ali opis konceptualne rešitve, ki se bo realizirala v kasnejši fazi. Zato naročnika, v skladu z načelom transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter 68. členom ZJN 3, prosimo za jasno pojasnilo:
Odgovor
Oprema in z njo povezana dela, navedena v FAZI 2 (postavka 8.3), niso predmet dobave, montaže ali dejanske integracije v okviru tega javnega naročila. Ponudnik mora v okviru svoje ponudbe ponuditi, ovrednotiti in z opisom rešitve dokazati takšno zasnovo osrednjega nadzornega sistema pralnice, ki bo v prihodnosti omogočala prenos podatkov in polno integracijo opreme iz FAZE 2 brez potrebe po kasnejši nadgradnji ali menjavi osnovnega sistema. Naročnik bo izpolnjevanje te zahteve presojal na podlagi predloženega opisa konceptualne oziroma funkcionalne rešitve ter njene tehnične pripravljenosti (vmesniki, protokoli) za kasnejšo integracijo.

1) Kaj natančno mora ponudnik v okviru faze 2 za to postavko ponuditi in ovrednotiti: konkretno dobavo opreme in programske rešitve, funkcionalni opis sistema z definiranimi vmesniki, ali zgolj tehnično pripravljenost opreme za kasnejšo integracijo v centralni nadzorni sistem?
Oprema in z njo povezana dela, navedena v FAZI 2 (postavka 8.3), niso predmet dobave, montaže ali dejanske integracije v okviru tega javnega naročila.Ponudnik mora v okviru svoje ponudbe ponuditi, ovrednotiti in z opisom rešitve dokazati takšno zasnovo osrednjega nadzornega sistema pralnice, ki bo v prihodnosti omogočala prenos podatkov in polno integracijo opreme iz FAZE 2 brez potrebe po kasnejši nadgradnji ali menjavi osnovnega sistema.Naročnik bo izpolnjevanje te zahteve presojal na podlagi predloženega opisa konceptualne oziroma funkcionalne rešitve ter njene tehnične pripravljenosti (vmesniki, protokoli) za kasnejšo integracijo.

2) Ali naročnik razpolaga z obstoječim ali predvidenim centralnim informacijskim / nadzornim sistemom, v katerega se bodo posamezni sistemi integrirali, ali se pričakuje, da ponudnik predlaga lastno rešitev?
3) Ali so za prenos podatkov predvideni točno določeni komunikacijski protokoli, podatkovni formati ali sistemska arhitektura, ali je zahteva opredeljena funkcionalno, pri čemer je dopustno ponuditi tehnično enakovredno rešitev?
4) Prosimo tudi za pojasnilo, ali se bo navedeni centralni nadzor procesov v fazi 2: dejansko dobavljal in vzpostavljal v okviru tega javnega naročila, ali gre zgolj za predvideno prihodnjo nadgradnjo, ki v tej fazi še ni predmet ponudbe. Dokler navedeno ne bo jasno opredeljeno, ponudniki ne morejo enotno in primerljivo oblikovati ponudbene rešitve, zato prosimo za nedvoumno razlago obsega in vsebine te zahteve. Sicer zahtevamo spremembo razpisa, ker je zahteva neopravičeno diskriminatorna.

* V tehničnih zahtevah, postavka 11.1, je navedena zahteva:, 11.1 PODATKOVNI IN INFORMACIJSKI SISTEMI kpl 1,00 Centralni nadzor procesov, spremljanja in poročanja. Prenos podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila…) iz RIFD sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil in izdaje perila. Povezava med pralnico in servisno službo. Komponenta za komunikacijo med omrežji z integriranim požarnim zidom. Pogoj: Dostop do interneta v pralnici. Omrežna napeljava med strojem in enoto za oddaljeni dostop ni vključena. Napeljava mora biti izvedena na lokaciji, podobno kot zgoraj ni jasno definirano kaj naj ponudimo V razpisni dokumentaciji je v točki 11.1 PODATKOVNI IN INFORMACIJSKI SISTEMI (kpl 1,00) navedena zahteva po: centralnem nadzoru procesov, spremljanju in poročanju, prenosu podatkov (ime stranke, količina opranega perila v kg, vrsta perila …) iz RFID sistema, vrečnega sistema, tunelskega pralnega stroja, sušilcev, likalne linije, linije za sušenje in likanje delovnih oblačil ter sistema izdaje perila, povezavi med pralnico in servisno službo, komponenti za komunikacijo med omrežji z integriranim požarnim zidom, pogoju zagotavljenega dostopa do interneta v pralnici, navedbi, da omrežna napeljava med strojem in enoto za oddaljeni dostop ni vključena in se izvede na lokaciji. Iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, kaj konkretno mora ponudnik v tej postavki ponuditi, dobaviti in ovrednotiti, zato naročnika – v skladu z načeloma transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter 68. členom ZJN 3 – prosimo za naslednja pojasnila: 1) Ali se v okviru postavke 11.1 zahteva dobava konkretne centralne programske in strojne rešitve (npr. strežnik, nadzorni / poročevalni sistem, licenčna programska oprema), ali zgolj zagotovitev funkcionalne možnosti integracije posameznih strojev in sistemov v prihodnji centralni nadzorni sistem?
2) Ali naročnik že razpolaga z obstoječim ali predvidenim centralnim informacijskim / nadzornim sistemom (npr. bolnišnični IT, MES, SCADA ipd.), v katerega se mora oprema pralnice integrirati, ali se pričakuje, da ponudnik predlaga in dobavi lastno celovito rešitev?
3) Ali so glede prenosa podatkov, komunikacije in povezave s servisno službo predpisani točno določeni protokoli, podatkovni formati, varnostni standardi ali arhitektura sistema, ali je zahteva opredeljena zgolj funkcionalno, pri čemer je dopustno ponuditi tehnično enakovredno rešitev? 4) Prosimo za pojasnilo, ali postavka 11.1 pomeni: dejansko dobavo in vzpostavitev centralnega podatkovnega in informacijskega sistema v okviru tega javnega naročila, ali zgolj zahtevo po pripravi opreme in sistemov za kasnejšo vzpostavitev takšnega sistema? Brez jasne opredelitve obsega in vsebine navedene postavke ponudniki ne morejo pripraviti primerljivih in vsebinsko usklajenih ponudb, zato prosimo za nedvoumno razlago, kaj natančno mora biti predmet ponudbe v postavki 11.1.
Naročnik pojasnjuje, da mora dobavitelj tehnološke opreme postaviti lastni podsistem, ki bo tehnološke naprave pralnice povezoval lokalno in z oblačnim strežnikom, le ta nov strežnik pa bo skladno z zahtevami v načrtu elektrotehnike (med drugim skica E-9, 1.1.1 na strani 97), inštalater razširitev CNS, povezal v obstoječi Centralni nadzorni sistem Splošne bolnišnice Celje. Naprave tehnologije pralnice bodo v mrežo povezane po strukturiranem ožičenju z aktivno mrežno opremo (mrežno stikalo), ki bo zagotovljena skladno z zahtevami v načrtu elektrotehnike. Podatki o obratovanju in alarmiranju tehnoloških naprav, podatki kot npr. statusi obratovanja naprav tehnologije pralnice, alarmna stanja, količine … se bodo posredovali na obstoječi CNS SB Celje skladno z navodili v načrtu elektrotehnike.
Skratka, predmet ponudbe dobavitelja tehnološke opreme je centralni nadzorni oziroma informacijski sistem za tehnologijo pralnice, ki ga mora zagotoviti ponudnik tehnologije pralnice kot del ponujene rešitve. Dobavitelj tehnološke opreme mora ponuditi lastno celovito rešitev za centralni nadzorni sistem tehnologije pralnice, pri čemer mora le ta omogočati povezavo prek vmesnika s centralnim nadzornim sistemom naročnika. Nadgradnja obstoječega hišnega CNS tako nista predmet dobave dobavitelja tehnologije pralnice, ampak sta del načrta elektrotehnike in se vključujeta v ponudbeno ceno izvajalca elektroinštalacijskih del.

* V tehničnih zahtevah, postavka 12.2, je navedena zahteva 12.2 DEMONTAŽA OPREME, SKLADIŠČENJE, DOSTAVA IN PONOVNA VGRADNJA kpl 1,00 OBRAČUNA SE VREDNOST: odklop, demontažo, skladiščenje v času obnove pralnice, ponovno vgradnjo in priklop na pripravljene priključke ter zagon opreme. Skupaj z drobnim montažnim materialom. Vprašanje – 12.2 Demontaža opreme, skladiščenje, dostava in ponovna vgradnja V razpisni dokumentaciji je v točki 12.2 DEMONTAŽA OPREME, SKLADIŠČENJE, DOSTAVA IN PONOVNA VGRADNJA (kpl 1,00) navedeno, da se obračuna vrednost: odklopa, demontaže, skladiščenja opreme v času obnove pralnice, ponovne vgradnje in priklopa na pripravljene priključke, zagona opreme, skupaj z drobnim montažnim materialom.
1) Kakšen je predviden obseg skladiščenja: lokacija skladiščenja (pri naročniku ali pri ponudniku), predvideno trajanje skladiščenja, zahteve glede zaščite, zavarovanja in pogojev skladiščenja opreme?
Skladiščenje opreme poteka v ustreznih in varovanih prostorih ponudnika. Trajanje skladiščenja je vezano na čas izvedbe obnove pralnice, skladno s časovnim načrtom iz razpisne dokumentacije (predvidoma [vpišite število] mesecev/dni).
Vsi stroški ustrezne zaščite, mikroklimatskih pogojev, zavarovanja opreme pred uničenjem ali krajo ter odgovornost za poškodbe v času demontaže, servisa, skladiščenja in ponovne montaže v celoti bremenijo ponudnika.
Ponudnik mora vse navedene stroške in tveganja vključiti v končno ponudbeno ceno predmetne postavke.

2) Ali so v okviru te postavke vključeni tudi: vsi transporti opreme (odvoz, vmesni prevozi, povratna dostava), manipulacija z opremo z dvižno prevoznimi sredstvi, morebitna embalaža ali zaščita opreme za skladiščenje?
Da. V okviru te postavke morajo biti zajeti vsi zgoraj navedeni stroški, vključno z odvozom, vsemi vmesnimi prevozi, povratno dostavo, manipulacijo z opremo z ustreznimi dvižno-prevoznimi sredstvi ter morebitno embalažo in zaščito opreme za skladiščenje.
Ponudnik v celoti prevzema tudi odgovornost za vsa tveganja poškodb ali uničenja opreme med transportom in manipulacijo. Vsi navedeni stroški se vključijo v končno ponudbeno ceno predmetne postavke.

3) Prosimo za pojasnilo, ali postavka vključuje zgolj priklop opreme na vnaprej pripravljene priključke, ali tudi morebitna manjša prilagoditvena dela, ki bi bila potrebna ob ponovni vgradnji.
Postavka vključuje priklop opreme na vnaprej pripravljene priključke na lokaciji. Morebitna dodatna ali prilagoditvena obrtniška in inštalacijska dela niso predmet te postavke.
Ponudnik je dolžan v roku 7 dni od uvedbe v delo, naročniku oziroma izvajalcu gradbeno-obrtniških del predati potditev oziroma pripombe na izdelane priključke (elektro, strojni, vodovodni itd.) za vgradnjo predmetne opreme.

4) Ali naročnik pričakuje, da je v tej postavki zajeta tudi: odgovornost za morebitne poškodbe opreme v času demontaže, skladiščenja in ponovne montaže, garancija na izvedena montažna dela v okviru te postavke? Dokler navedeni elementi niso jasno opredeljeni, ponudniki ne morejo primerljivo in enotno oblikovati ponudbene cene za postavko 12.2, zato prosimo za nedvoumno pojasnilo obsega del in odgovornosti, ki jih mora ponudnik zajeti v tej postavki.
Da. Vsa odgovornost za morebitne poškodbe ali uničenje opreme v času demontaže, transporta, skladiščenja in ponovne montaže v celoti bremeni ponudnika in mora biti vključena v ponudbeno ceno te postavke.

Garancijski pogoji za izvedena dela so določeni v razpisni dokumentaciji in veljajo tudi za dela, izvedena v okviru te postavke.«

- »Objava 16.06.2026 13:05 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Naročnik pojasnjuje, da se vsa morebitna sklicevanja na patente, tipe, poreklo, specifično proizvodnjo ali druge konkretne tehnične rešitve v razpisni, projektni in drugi dokumentaciji ter v popisih del, skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3, razumejo izključno kot opredelitev zahtevane ravni kakovosti, funkcionalnosti, zmogljivosti in kompatibilnosti s predvidenim sistemom

Vaše zahteve niso kompatibilne s sistemom, ki ga imate. Prav tako niste predvideli na kakšen način bo integriran nov sisitem.

ODGOVOR
Tehnične zahteve so določene na način, ki opredeljuje zahtevano raven funkcionalnosti, kakovosti, zmogljivosti in kompatibilnosti s predvidenim sistemom, vse v skladu z razpisno dokumentacijo. Ponudniki lahko ponudijo katerokoli rešitev, ki izpolnjuje vse zahtevane tehnične parametre ter omogoča izvedbo predmeta naročila v predvidenem okolju. Način integracije novega sistema je treba razumeti v okviru tehničnih specifikacij, projektne dokumentacije in popisov del, ponudnik pa mora v ponudbi izkazati, da ponujena rešitev izpolnjuje vse zahteve naročnika.«

- »Objava 16.06.2026 13:05 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
"Naročnik pojasnjuje, da se vsa morebitna sklicevanja na patente, tipe, poreklo, specifično proizvodnjo ali druge konkretne tehnične rešitve v razpisni, projektni in drugi dokumentaciji ter v popisih del, skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3, razumejo izključno kot opredelitev zahtevane ravni kakovosti, funkcionalnosti, zmogljivosti in kompatibilnosti s predvidenim sistemom. Ponudniki lahko ponudijo tudi druge enakovredne izdelke, opremo ali rešitve drugih proizvajalcev, če z njimi dokazljivo zagotovijo najmanj enakovredno izpolnjevanje vseh zahtev naročnika. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 dokazno breme glede enakovrednosti nosi ponudnik. Ponudnik mora v ponudbi z ustreznimi dokazili (npr. tehničnimi listi, prospekti, certifikati, poročili o preizkusih, izjavami proizvajalca ali drugo verodostojno dokumentacijo) jasno, pregledno in nedvoumno izkazati, da ponujeni izdelek, oprema ali rešitev po tehničnih, funkcionalnih, kakovostnih, varnostnih, obratovalnih in, kjer je to relevantno, tudi higienskih lastnostih v celoti ustreza zahtevam naročnika. Ponujena enakovredna rešitev mora biti hkrati skladna tudi s prostorskimi, infrastrukturnimi, priključnimi, komunikacijskimi in funkcionalnimi omejitvami, kot izhajajo iz razpisne, projektne in druge dokumentacije naročnika. Naročnik bo enakovrednost ponujenih rešitev presojal v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb na podlagi predložene dokumentacije."

Pozivamo vas, da določite elemente enakovrednosti, saj brez teh primerljivih ponudb ni mogoče oddati.

ODGOVOR
Enakovrednost ponujenih izdelkov, opreme ali rešitev se presoja glede na minimalne tehnične, funkcionalne, kakovostne, varnostne in druge zahteve, kot so določene v tehničnih specifikacijah, projektni dokumentaciji in popisih del. Elementi enakovrednosti so zato vsi parametri, lastnosti in zahteve, ki so za posamezni artikel, sklop ali sistem navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudnik mora z ustreznimi dokazili jasno in nedvoumno izkazati, da ponujena rešitev v celoti izpolnjuje navedene zahteve in je skladna tudi s prostorskimi, priključnimi, komunikacijskimi ter funkcionalnimi omejitvami predvidenega sistema.«

- »Objava 19.06.2026 13:10 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
V odgovorih ste napisali: "Ponudniki lahko ponudijo tudi druge enakovredne izdelke, opremo ali rešitve drugih proizvajalcev, če z njimi dokazljivo zagotovijo najmanj enakovredno izpolnjevanje vseh zahtev naročnika. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 dokazno breme glede enakovrednosti nosi ponudnik.
Prosimo vas, da navedete elemente enakovrednsti, saj ni jasno, kako bi enakovrednost lahko dokazovali, kateri so tisti kriteriji, ki naročniku povedo, kaj je azanj enakovredno.

Napisali ste:" Ponujena enakovredna rešitev mora biti hkrati skladna tudi s prostorskimi, infrastrukturnimi, priključnimi, komunikacijskimi in funkcionalnimi omejitvami, kot izhajajo iz razpisne, projektne in druge dokumentacije naročnika. Naročnik bo enakovrednost ponujenih rešitev presojal v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb na podlagi predložene dokumentacije." Takšno odločanje bo arbitrarno, saj bo šele takrat naročnik povedal, zakaj nekaj ni enakovredno. Da bi se izognili arbitrani oceni vas ponovno pozivamo, da opredelite elemente enakovrednosti.

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da elementi enakovrednosti niso prepuščeni naknadni arbitrarni presoji, temveč izhajajo iz objavljene razpisne in projektne dokumentacije (PZI), tehničnih specifikacij in podrobnega predračuna, ki za posamezno postavko določajo zavezujoče tehnične, kapacitetne in funkcionalne zahteve.
Ponudnik dokazuje enakovrednost (deveti odstavek 68. člena ZJN-3) tako, da za vsako postavko, kjer ponuja drugačno rešitev od referenčne, predloži tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere je razvidno izpolnjevanje naslednjih merljivih parametrov:
– tehnične in zmogljivostne karakteristike najmanj na ravni, določeni v PZI in predračunu;
– dimenzijska in prostorska skladnost z razpoložljivimi gabariti, kot izhajajo iz načrtov;
– skladnost priključnih parametrov (električni, vodovodni, prezračevalni, komunikacijski priključki) z obstoječo oz. projektirano infrastrukturo;
– združljivost s funkcionalnimi in obratovalnimi zahtevami tehnološkega procesa pralnice.
Naročnik bo enakovrednost presojal izključno na podlagi navedenih, v dokumentaciji opredeljenih parametrov, in ne na podlagi naknadno oblikovanih meril.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Ne glede na to, ali bi bilo mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, ali je vlagatelj zadostil trditveno-dokaznemu bremenu [prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN ter 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN], in da Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je mogoče šteti, da so podane kršitve, ki jih je navedel vlagatelj, pa je Državna revizijska komisija upoštevala, da je (kar je med strankama nesporno) naročnik po prejemu zahtevka za revizijo z objavo odgovorov na Portalu javnih naročil spremenil oziroma dopolnil razpisno dokumentacijo in razširil ustreznost enakovrednih izdelkov, hkrati pa navedel tudi kriterije za ugotavljanje enakovrednosti. Državna revizijska komisija je zato štela, da je naročnik konkludentno ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevano kršitev glede vprašanja enakovrednih rešitev in s tem povezanih kriterijev za presojo enakovrednosti, saj je vlagatelj s predhodno predstavljenimi spremembami teh določb razpisne dokumentacije dosegel, za kar se je zavzemal z (vprašanji oziroma pozivi, objavljenimi na Portalu javnih naročil, in) zahtevkom za revizijo.

Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljem v tem, da zahteve iz točke 8.3, 11.1 in 12.2 v vsebini, kot izhaja iz prvotno objavljene razpisne dokumentacije, niso bile jasne. Tudi s tem v zvezi pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zatrjevane nejasnosti z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil 29. 5. 2026 ob 10.10 odpravil, s čimer je zahtevku za revizijo konkludentno ugodil.

Vlagatelj v vlogi z dne 7. 7. 2026 sicer prereka tudi vsebino sprememb razpisne dokumentacije (zlasti ustreznost kriterijev za presojo enakovrednosti ter nezadostno pojasnilo glede točke 12.2), vendar Državna revizijska komisija pojasnjuje, da taka (spremenjena, dopolnjena in pojasnjena) vsebina razpisne dokumentacije v času vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 5. 2026 še niti ni obstajala in kot taka niti ne more biti predmet tega postopka pravnega varstva. Zoper navedena ravnanja naročnika, nastala po vložitvi zahtevka za revizijo pa vlagatelj ni vložil novega zahtevka za revizijo (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN).

Glede na to, da je Državna revizijska komisija relevantno dejansko stanje v zvezi s tem izpodbijanim delom razpisne dokumentacije glede tehničnih specifikacij v celoti ugotovila že na podlagi obravnavanih navedb strank in iz določil razpisne dokumentacije, je posledično kot nepotreben zavrnila dokazni predlog z imenovanjem izvedenca.



3. Predmet pogodbe

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot problematično, neupravičeno in nesorazmerno predmetu naročila izpostavlja zahtevo oziroma določbo v vzorcu pogodbe v razpisni dokumentaciji: »Obveznost izvajalca za predmet pogodbe so tudi vsa intelektualna, fizična in druga strokovna dela oz. opravila, ki so potrebna za izvedbo in predajo predmeta pogodbe, ne glede na to, ali so izrecno navedena v pogodbi in popisu del ali ne.« Vlagatelj določbo označuje za nesorazmerno, predvsem pa naj tudi ne bi bilo jasno, kaj predstavljajo vsa intelektualna, fizična in druga strokovna dela oziroma opravila, ki so potrebna za izvedbo in predajo predmeta pogodbe, ne glede na to, ali so izrecno navedena v pogodbi in popisu del ali ne. Naloga naročnika je, da pripravi takšno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bo povprečno sposoben ponudnik vedel, kaj naj ponudi in kaj je predmet javnega naročila. Vlagatelj meni, da si je ob takšni razpisni dokumentaciji naročnik pridržal arbitrarno pravico, da šele v fazi izvedbe pove, da je predmet pogodbe tudi nekaj, kar sicer v razpisu ni določeno, vlagatelj pa niti ne ve, kaj je predmet pogodbe.

Naročnik je z dokumentom »SKLEP in ODLOČITEV«, št. 4110-30/2025-2718-10 z dne 4. 6. 2026 očitek vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, pri čemer je pojasnil, da gre pri predmetni določbi za določbo člena 2.4 vzorca pogodbe, ki je bila objavljena v razpisni dokumentaciji 10. 4. 2026, kasneje pa je bila (z odgovorom na Portalu javnih naročil 13. 5. 2026 ob 8.41) črtana.

Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevega očitka ugotavlja, da vlagatelj kot problematično citira določbo člena 2.4 vzorca pogodbe iz prvotno objavljene razpisne dokumentacije. Naročnik je (kot to tudi sam navaja) na Portalu javnih naročil 13. 5. 2026 ob 8.41 – kar je pred vložitvijo zahtevka za revizijo – objavil odgovor na zaprosilo enega od potencialnih ponudnikov:

»VPRAŠANJE
Naročnik naj pojasni, katera dela spadajo v navedbo v 2.4. členu pogodbe, saj lahko ta dela, ki niso definirana, vplivajo na končno ceno ponudnikov.

ODGOVOR
Člen 2.4 pogodbe se črta.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razpisno dokumentacijo s citiranim odgovorom spremenil tako, da ne vsebuje več sporne določbe. Ker torej vlagatelj izpodbija neobstoječo določbo v razpisni dokumentaciji, v tem delu ni mogoče ugotoviti kršitev ZJN-3 oziroma utemeljenosti zahtevka za revizijo.


4. Predračun in DDV

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot problematično izpostavlja, da je treba v obrazec predračuna vpisati zneske brez DDV in z DDV, pri čemer se dobava blaga obračunava po 22% stopnji, gradbena dela pa po 9,5% stopnji, tako pa ni jasno, kakšno stopnjo DDV naj ponudnik vpiše, saj ni mogoče ločeno prikazati vrednosti gradbenih del in dobave opreme. Zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni jasna in ne omogoča oddaje dopustne ponudbe.

Naročnik je z dokumentom »ODLOČITEV« z dne 2. 7. 2026 očitek vlagatelja o nejasnosti razpisne dokumentacije zavrnil, pri čemer je pojasnil, da se skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZDDV-1) splošna stopnja DDV v višini 22 % uporablja za dobavo blaga in storitev, medtem ko se nižja stopnja DDV v višini 9,5% uporablja le za primere, določene v Prilogi I ZDDV-1. Upoštevaje točko 11 Priloge I se nižji DDV uporablja pri stanovanju, stanovanjskih in drugih objektih, namenjenih za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le teh; obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave. Glede na to, da je Splošna bolnišnica Celje javni zavod in njen namen ni trajno bivanje, se nižja stopnja za gradbena dela ne uporablja. Ker predmet javnega naročila ne predstavlja objektov, za katere bi bila po veljavni zakonodaji dopustna uporaba nižje stopnje DDV, se za celoten predmet javnega naročila uporablja splošna stopnja DDV.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija v celoti soglaša z navedbami naročnika in ne more ugotoviti, da bi bila razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu kakorkoli nejasna.


5. Obračun del

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni jasna, ker ni določen način obračuna del, ki se nanašajo na dobavo in vgradnjo opreme. Pri tem pojasnjuje, da je v razpisu določeno zgolj, da se gradbena dela »[i]zvajajo po določbi »cena na enoto« iz ponudbenega predračuna oz. popisa del in po dejansko izvršenih in izvedenih količinah, evidentiranih v knjigi obračunskih izmer ter potrjenih s strani pooblaščenega predstavnika naročnika, pri čemer mora izvajalec izvesti vsa dela, potrebna za prenovo in energetsko sanacijo in uporabo stavbe ter odpraviti vse pomanjkljivosti, ugotovljene s strani nadzornika ali s strani uporabnika […]«, nič pa ni določeno glede dobave opreme, kako se ta obračunava, saj ne gre za cenovno klavzulo, ki velja samo za gradnje. Cena na enoto mere je cenovna klavzula, ki velja zgolj za gradnje.

Naročnik je z dokumentom »ODLOČITEV« z dne 2. 7. 2026 navedbe zavrnil kot neutemeljene. Meni, da iz sporne določbe jasno izhaja, da navedeni način obračuna velja za celoten predmet naročila, torej tudi za dobavo opreme. Poleg tega iz predračuna (zavihek »Rekapitulacija«, postavka »C./ tehnologija pralnice«) izhaja vrednost opreme, način oblikovanja ponudbene cene pa je določen v razpisni dokumentaciji in vzorcu pogodbe. Dodatno to potrjuje tudi člen 3.1 vzorca pogodbe.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se določba v členu 2.5 osnutka pogodbe, ki jo je citiral vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanaša le na gradbena dela (kot to povzema vlagatelj), pač pa na (vsa) pogodbena dela (»2.5. Pogodbena dela se bodo izvajala po določbi »cena na enoto« iz ponudbenega predračuna […]«). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v celoti soglaša z navedbami naročnika in ne more ugotoviti, da bi bila razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu nejasna iz razlogov, ki jih je navedel vlagatelj.


6. Ogled

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ogled po razpisu ni obvezen, po drugi strani pa je v vzorcu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, določeno: »Izvajalec izjavlja, da si je ogledal lokacijo in je seznanjen s posebnimi pogoji izvajanja del na lokaciji, kjer bo potekala gradnja, z zahtevami naročnika ter projektno dokumentacijo in da so ti pogoji upoštevani pri določitvi ponudbene cene, rokov in drugih pogojev za izvajanje del po tej pogodbi«. Vlagatelj zatrjuje, da so si določila razpisne dokumentacije v nasprotju, kar onemogoča oddajo dopustne ponudbe.

Naročnik je z dokumentom »ODLOČITEV« z dne 2. 7. 2026 vlagateljev očitek zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da ogled lokacije ni določen kot pogoj za sodelovanje v postopku javnega naročila niti kot pogoj za oddajo dopustne ponudbe. Ponudniki lahko ponudbo pripravijo na podlagi razpisne dokumentacije, projektne dokumentacije, tehničnih specifikacij in drugih informacij, ki jih je naročnik zagotovil v postopku oddaje javnega naročila. Določbo člena 2.8 v vzorcu pogodbe je treba razumeti kot pogodbeno določilo, ki ureja razmerje med strankama v fazi izvajanja pogodbe; poudarja, da izvajalec prevzema odgovornost za seznanjenost z vsemi okoliščinami izvedbe del, ki izhajajo iz razpisne in projektne dokumentacije. Navedena določba ne vzpostavlja obveznosti predhodnega ogleda lokacije kot pogoja za pripravo ponudbe niti ne pogojuje dopustnosti ponudbe z dejansko opravljenim ogledom. Pri tem podpis vzorca pogodbe pomeni zgolj strinjanje ponudnika s pogodbenimi določili za primer sklenitve pogodbe in ne predstavlja izjave o dejansko opravljenem ogledu lokacije v fazi oddaje ponudbe. Ker ogled lokacije ni določen kot pogoj za sodelovanje ali dopustnost ponudbe, razpisna dokumentacija ne vzpostavlja protislovja, ki bi onemogočalo pripravo dopustne ponudbe.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija v celoti soglaša z navedbami naročnika in ne more ugotoviti, da bi bila razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu sama s seboj v nasprotju.


7. Sklepno

Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal, da je naročnik s tem, ko predmetnega javnega naročila ni razdelil na dva sklopa, kršil določila prvega odstavka 73. člena ZJN-3, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v delu, v katerem mu ni konkludentno ugodil že naročnik, ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila »ENERGETSKA PRENOVA STAVBE PRALNICA SB CELJE« (objava obvestila o naročilu male vrednosti 10. 4. 2026 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN002691/2026-SL1/01). Ugotovljene kršitve naročnika glede nerazdelitve javnega naročila na sklope so namreč takšne narave, da jih ni mogoče odpraviti zgolj z delno razveljavitvijo postopka o oddaji javnega naročila.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj, če se bo odločil izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, pri oblikovanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ravna v skladu z ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naj upošteva tudi ugotovitve, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik naj v tem primeru zlasti določi jasne zahteve glede predmeta naročila, pri čemer naj v primeru morebitnih postavljenih vprašanj ponudi jasne, konkretne in celovite odgovore.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
­ strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.000,00 EUR;
­ strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR,
­ strošek odvetniške storitve za sestavo pritožbe v višini 4.500 točk (druga točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 3.294,00 EUR,
­ izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 145 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 106,14 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo pritožbe, saj za njegovo priznanje v OT ni podlage. Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vlog z dne 8. 6. 2026 in 7. 7. 2026, s katerima se je opredeljeval do navedb naročnika v obeh odločitvah o zahtevku za revizijo, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na zatrjevane kršitve ocenjuje na 2/6 (vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel v delu, ki se nanaša na delitev na sklope in v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ne pa tudi v delih, ki se nanašajo na preostale očitane kršitve v zvezi s predmetom pogodbe, predračunom in DDV, ogledom ter obračunom del), povrne le 2/6 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 3.996,05 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.996,05 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj po pooblaščencu,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran