018-103/2026 Luka Koper, d.d.,
Številka: 018-103/2026-8Datum sprejema: 11. 8. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70 člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja za pokrivanje zunanjih delovnih površin - Sklop 5: Dobava in postavitev opreme«, na podlagi zahtevkov za revizijo vlagatelja Kontron, d.o.o., Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Luka Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik) dne 11. 8. 2026
odločila:
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Ugotovi se, da je naročnik konkludentno ugodil zahtevku za revizijo z dne 12. 6. 2026 v delu, ki se nanaša na nezakonitost pogoja za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri«, določenega v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevku za revizijo z dne 1. 7. 2026 se ugodi tako, da se v celoti razveljavi zahteva »Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju«, s pripadajočimi dokazili, določena v poglavju »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 24. 4. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo 29. 4. 2026 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN003305/2026-EUe17/01 in v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 292850-2026; naročnik je zatem objavil tudi več popravkov.
Vlagatelj je 12. 6. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil prvi zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev Zakona o javnem naročanju Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva.
Naročnik je z dokumentom »SKLEP« z dne 19. 6. 2026 vlagateljev prvi zahtevek za revizijo z dne 12. 6. 2026 zavrgel.
Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 24. 6. 2026 vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-088/2026-4 z dne 9. 7. 2026 razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ter naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
Vlagatelj je 1. 7. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil drugi zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe razpisne dokumentacije, v zvezi s katerimi naročniku prav tako očita kršitev ZJN-3 in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo podal tudi predlog za zadržanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija je o predlogu vlagatelja za zadržanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila odločila s sklepom št. 018-088/2026-6 z dne 9. 7. 2026 – predlogu vlagatelja ni ugodila.
Naročnik je s sklepom z dne 13. 7. 2026 zavrnil drugi zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik je s sklepom z dne 21. 7. 2026 kot neutemeljenega zavrnil prvi zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 14. 7. 2026 (v zvezi z drugim zahtevkom za revizijo) in 22. 7. 2026 (v zvezi s prvim zahtevkom za revizijo) odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi drugega zahtevka za revizijo z dne 13. 7. 2026 opredelil z vlogo z dne 17. 7. 2026, do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 22. 7. 2026 pa z vlogo z dne 24. 7. 2026.
Državna revizijska komisija je 22. 7. 2026 prejela še naročnikovo pripravljalno vlogo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil dva zahtevka za revizijo, prvega dne 12. 6. 2026, drugega pa dne 1. 7. 2026. Oba zahtevka sta bila vložena v istem postopku oddaje javnega naročila in se nanašata na sporno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, zaradi pospešitve postopkov, obravnavanje obeh zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost pogoja za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri«, določenega v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« razpisne dokumentacije – zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v relevantnih delih. Kot drugo kršitev vlagatelj očita naročniku, da ob spreminjanju in dopolnjevanju razpisne dokumentacije ni upošteval primernega roka za preučitev podanih sprememb in za pripravo ponudbe, kar je v nasprotju z določbo 74. člena ZJN-3 in načelom transparentnosti javnega naročanja. Poudarja, da je naročnik v času objave kar osemkrat objavil dopolnitve razpisne dokumentacije, poleg sprememb, ki jih je objavil v odgovorih. Naročnik je dne 22. 5. 2026 objavil nov rok za prejem ponudb, in sicer 4. 6. 2026, ob objavi popravka dne 1. 6. 2026 pa je rok za prejem ponudbe prestavil na 5. 6. 2026. Dne 5. 6. 2026 ob 9.31 uri, zgolj dve uri in pol pred iztekom roka za prejem ponudb, je objavil nov datum za prejem ponudb, in sicer 12. 6. 2026 do 12. ure. Kljub obsežnosti sprememb in dejstvu, da priprava visokotehnološke ponudbe zahteva kompleksna in tehnična usklajevanja, naročnik ni podaljšal roka za oddajo ponudb za primeren čas, čeprav je bil k temu preko portala javnih naročil večkrat izrecno pozvan. Vlagatelj je naročnika dne 12. 5. 2026 ob 11. uri, dne 27. 5. 2026 ob 11. uri in dne 27. 5. 2026 ob 11.58 pozval na podaljšanje roka za vsaj 14 dni, čemur naročnik ni sledil. Rok za prejem ponudbe je naročnik do objave popravka dne 1. 6. 2026 podaljšal skupno le za pet dni, kar je manj kot šest dni pred rokom za prejem ponudb. Vlagatelj meni, da vsakokratno podaljšanje roka za le dan ali nekaj dni odvrača ponudnike od oddaje ponudb, saj so v negotovosti, ali bodo sploh uspeli pravočasno pripraviti in oddati ponudbo. Poleg tega v tako kratkem času ponudniki niso uspeli preučiti vseh sprememb ter pridobiti podpise na spremenjenih in na novo objavljenih obrazcih.
Naročnik je s sklepom z dne 21. 7. 2026 vlagateljev prvi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da je po vložitvi zahtevka za revizijo prenesel vsebino sporne zahteve iz poglavja »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« v (pod)poglavje »Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju« poglavja »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA«, vendar same vsebine zahteve v izpodbijanem delu ni spreminjal, s tem v zvezi pa je na portalu javnih naročil objavil tudi popravek. V nadaljevanju obširno pojasnjuje, zakaj očitki vlagatelja niso utemeljeni. Glede vlagateljevih očitkov o neustreznem roku za oddajo ponudb najprej pojasnjuje, da določilo 74. člena ZJN-3 ne določa, za koliko mora naročnik rok podaljšati (npr. da bi ga moral za najmanj šest dni), ampak določa, da mora biti objava najmanj šest dni pred rokom za prejem ponudb, kar pa je bilo upoštevano. Ugotavlja, da vlagatelj niti ne navaja, da bi bila katera od sprememb razpisne dokumentacije bistvena, oziroma označuje njegove navedbe za popolnoma pavšalne, saj vlagatelj sploh ne navede konkretne vsebine sprememb in na kakšen način naj bi slednje vplivale na vsebino razpisne dokumentacije, ali so sploh pomembne za pripravo ponudb in kako na pripravo ponudb konkretno vplivajo; vlagatelj sploh ni navedel, katerih konkretnih opravil ni bilo moč izvesti zaradi sprememb, zakaj so nujna za pripravo ponudbe, koliko časa objektivno zahtevajo, zakaj jih v razpoložljivem času ni moč izvesti ter kako je kompleksnost oziroma pomembnost sprememb vplivala na potreben čas. Vlagatelj popolno pavšalno navaja, da naj ne bi bilo moč proučiti vseh sprememb in pridobiti podpise na spremenjenih obrazcih, pri čemer tega sploh ne izkaže. Naročnik še poudarja, da je potrebno primernost roka presojati z vidika objektivnih okoliščin in ne subjektivnih stališč vlagatelja, objektivnih okoliščin pa vlagatelj ni izkazal.
Vlagatelj v vlogi z dne 23. 7. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ugotavlja, da je naročnik s prenosom vsebine sporne zahteve v tehnične specifikacije priznal, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti utemeljen. Ne glede na to se vsebinsko opredeljuje do naročnikovih navedb o sporni določbi. Glede očitka o neustreznem roku za prejem ponudb dodaja, da vpogled v zaporedje naročnikovih objav sprememb in odgovorov v zadevnem postopku javnega naročanja sam po sebi potrjuje, da so očitki utemeljeni. V zvezi z navedbami naročnika, da bi moral vlagatelj konkretno zatrjevati, da so bile spremembe bistvene, pomembne in zakaj že zagotovljeni čas ni bil sorazmeren z njihovim pomenom, vlagatelj poudarja, da želi s tem naročnik neupravičeno prevaliti dokazno breme določitve sorazmernosti pri podaljšanju roka za prejem ponudb na vlagatelja. Meni, da je naročnik z večkratnimi, zaporednimi »posameznimi spremembami« v resnici izvedel celovito in bistveno spremembo razpisne dokumentacije, zato bi bilo potrebno sorazmernost podaljšanja roka presojati glede na vse spremembe skupaj in celovito, ne pa le po posamezni spremembi. Le na ta način bi naročnik zagotovil sorazmerno podaljšanje roka in ponudnikom omogočil dejansko seznanitev z novo, bistveno spremenjeno vsebino razpisne dokumentacije.
V postopku pravnega varstva, vodenega na podlagi prvega zahtevka za revizijo, je med strankama najprej sporna zakonitost pogoja za sodelovanje.
V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave.
Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom ZJN-3. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.
V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.
Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov, pri čemer lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b), z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti (točka č) itd.
ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Naročnik je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila določiti posamezne vsebinske zahteve oziroma referenčne kriterije (vsebinske, vrednostne, časovne, ipd.), ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila.
V obravnavanem primeru je bil v prvotno objavljeni razpisni dokumentaciji sporni pogoj za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri« naveden v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« (umeščeno v poglavje »3.1.2. Pogoji za sodelovanje«) razpisne dokumentacije, in sicer v naslednji vsebini:
»Oprema, ki bo ponujena v okviru ponudbe, in sicer bazna postaja in mobilni jedri, je morala biti v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila vsaj enkrat uspešno postavljena oziroma integrirana v tovornem pristanišču v državah EU v vrednosti vsaj 200.000 EUR brez DDV. Pri čemer sta morali biti vsaj dve mobilni jedri postavljeni na vsaj dveh fizično ločenih lokacijah za zagotavljanje visoke razpoložljivosti (HA high availability). Naročnik bo kot ustrezno referenco upošteval tudi predhodne verzije ponujene opreme.
Ponudnik navede referenčne posle v OBR-4 »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«. Ponudnik pridobi potrdilo naročnikov za vsako izmed izkazanih referenc OBR-4A »Potrdilo naročnika«.
Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika zahteva, da predloži dodatna dokazila glede navedenih referenc iz seznama oz. preveri navedbe pri naročniku referenčnega posla.«
Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Naročnik je na portalu javnih naročil do vložitve prvega zahtevka za revizijo objavil več odgovorov na vprašanja in pozive potencialnih ponudnikov, vezanih na sporni pogoj, s tem v zvezi pa je objavil tudi več popravkov razpisne dokumentacije. V zadnjem, pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo, objavljenem popravku (št. objave JN003305/2026-EUe17/01-P10 z dne 10. 6. 2026) se je sporni pogoj za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri«, naveden v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost«, v dopolnjeni in razširjeni vsebini glasil:
»Oprema, ki bo ponujena v okviru ponudbe, in sicer bazna postaja in mobilni jedri, je morala biti v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila vsaj enkrat uspešno postavljena oziroma integrirana v tovornem pristanišču v državah EU, ki vključuje kontejnerski terminal (skladiščenje kontejnerjev vsaj 5 v višino in pretovor kontejnerjev s talno mehanizacijo kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami in portalnimi dvigali za kontejnerje) s TOS sistemom (Terminal Operating System oz. osrednji informacijski sistem, ki upravlja delovanje kontejnerskega terminala (real-time nahajanje kontejnerjev, internih strojev/prevoznih sredstev, zunanjih prevoznih sredstev, neprekinjeno delovanje sistema, pretovor 24/7)), ali tovornemu pristanišču primerljiv obrat v državah EU s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom (kot opredeljen predhodno) v vrednosti bazne postaje in mobilnih jeder vsaj 200.000 EUR brez DDV. Pri čemer sta morali biti postavljeni vsaj dve mobilni jedri za zagotavljanje visoke razpoložljivosti (HA high availability). Naročnik bo kot ustrezno referenco upošteval tudi predhodne verzije ponujene opreme. Za kontejnerski terminal so značilne obsežne zunanje manipulativne površine, visoko koncentracijo spreminjajočih kovinskih ovir - kontejnerjev, ki pomembno vplivajo na radijske pogoje, talna mehanizacija kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami/ovirami, dinamični logistični procesi z vključevanjem ladijskega/železniškega/cestnega prometa, pretovor v režimu 24/7, neprekinjeno delovanje sistemov ter visoka stopnja integracije z operativnimi tehnologijami (OT), varnostnimi sistemi in terminalskimi informacijskimi sistemi.
Ponudnik navede referenco opreme v obrazec OBR-4 »Izjava o izpolnjevanju tehnične in strokovne sposobnosti«. Ponudnik pridobi potrdilo naročnikov, ki so pristanišče ali predhodno definiran primerljivi obrat, za vsako izmed izkazanih referenc OBR-4A »Potrdilo naročnika«.
Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika zahteva, da predloži dodatna dokazila glede navedenih referenc iz seznama oz. preveri navedbe pri naročniku opreme.«
Iz pregleda na portalu javnih naročil objavljenih popravkov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik z objavo št. JN003305/2026-EUe17/01-P13 dne 18. 6. 2026, po vložitvi prvega zahtevka za revizijo, objavil spremenjeno razpisno dokumentacijo, ki ne vsebuje več spornega pogoja za sodelovanje v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost«.
Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je naročnik po prejemu prvega zahtevka za revizijo z navedeno objavo popravka na portalu javnih naročil spremenil razpisno dokumentacijo in umaknil sporni pogoj za sodelovanje. Državna revizijska komisija je zato štela, da je naročnik konkludentno ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevano kršitev glede določitve spornega pogoja za sodelovanje, saj je vlagatelj z navedeno spremembo določbe razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik izvedel po prejemu prvega zahtevka za revizijo, dosegel to, za kar se je zavzemal z vprašanji oziroma pozivi, objavljenimi na portalu javnih naročil in zahtevkom za revizijo – razveljavitev/umik spornega pogoja za sodelovanje. Na tako ugotovitev po presoji Državne revizijske komisije ne vpliva dejstvo, na katerega se sklicuje naročnik, da je bila vsebina sporne zahteve zgolj prenesena v drugo poglavje razpisne dokumentacije (tj. iz poglavja, ki določa pogoje za sodelovanje, v poglavje, ki vsebuje tehnične specifikacije). Vlagatelj je namreč s prvim zahtevkom za revizijo izpodbijal pogoj za sodelovanje, ki ne obstaja več (in ne zahteve v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki v spornem delu ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo v tem poglavju niti še ni obstajala), v posledici pa njegova presoja v revizijskem postopku ni več potrebna.
Vlagatelj s prvim zahtevkom za revizija naročniku očita tudi neustrezen rok za pripravo ponudb oziroma kršitev tretjega in četrtega odstavka 74. člena ZJN-3 ter načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).
Izpostavljene revizijske navedbe je treba presojati ob upoštevanju prvega odstavka 74. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. V obravnavani zadevi naročnik izvaja odprti postopek, v katerem je minimalni rok za prejem ponudb najmanj 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, oziroma najmanj 30 dni od navedenega datuma, če je v posameznem primeru predvidena oddaja ponudb z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena ZJN-3 (drugi in peti odstavek 40. člena ZJN-3). Da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, naročnik rok za pripravo ponudb podaljša, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najkasneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb [relevantni prvi del točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3] ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb [relevantni prvi del točke b) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3]. V tem primeru mora biti podaljšanje roka sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb (prim. četrti odstavek 74. člena ZJN-3).
Iz pregleda objav na portalu javnih naročil, objavljenih pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo, je razvidno, da se na rok za prejem ponudb nanaša več vprašanj potencialnih ponudnikov in odgovorov naročnika:
- »Objava 21.05.2026 13:45 (Pojasnilo)
Naročnik je dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in popis del (spremembe so označene z zeleno barvo). Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudnikovih vprašanj do 27.5.2026 do 12 ure ter rok za prejem ponudb do 4.6.2026 do 12. ure. […]«
- »Objava 25.05.2026 09:29 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
ponudniki do danes še nismo prejeli odgovorov na nekatera zastavljena vprašanja, čeprav so ta bistvena za pripravo ustrezne in dopustne ponudbe. Glede na kratek preostali čas do oddaje ponudb ter dejstvo, da se rok za postavljanje vprašanj izteče dne 22. 5. 2026, naročnika pozivamo, da odgovore objavi v najkrajšem možnem času.
Obenem naročnika pozivamo k podaljšanju roka za postavljanje vprašanj in roka za oddajo ponudb, saj zaradi trenutne časovne dinamike in odsotnosti odgovorov ponudniki nimamo zagotovljenih pogojev za kakovostno pripravo ponudbe.
Lepo pozdravljeni.
ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«
- »Objava 25.05.2026 09:34 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
prosimo za podaljšanje roka za oddajo ponudb.
Razpisna dokumentacija je namreč vsebinsko in tehnično zelo kompleksna ter zahteva usklajevanje z več deležniki (proizvajalci opreme, partnerji ipd.), kar terja dodaten čas za pripravo kakovostne in popolne ponudbe. Ob tem posebej izpostavljamo, da je termin za vpogled v zaprti del razpisne dokumentacije relativno pozen (zahtevek za vpogled je namreč mogoče podati najkasneje do roka za postavljanje vprašanj), kar dodatno skrajšuje razpoložljiv čas za pripravo ponudbe na podlagi vseh relevantnih informacij.
Za razumevanje se vam zahvaljujemo.
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Naše podjetje želi sodelovati na predmetnem javnem razpisu. Ker je izpolnitev razpisnih pogojev zelo zahtevna naloga, saj je potrebno vključiti tuje poslovne partnerje, prosimo za podaljšanje roka oddaje ponudbe vsaj do petka, 22.06.2026. Prošnjo utemeljujemo s tem, da je potrebno vso dokumentacijo ustrezno prevesti v tuji jezik (jezik našega partnerja v ponudbi), pridobiti potrditev referenc, tako za uspešno izvedene projekte, kot tudi za prijavljene kadre od končnih uporabnikov in da so v teh dneh v zahodni Evropi prazniki, dela prosti dnevi.
V do sedaj predpisanemu roku oddaje ponudbe vseh teh dokumentov ne moremo pridobiti, prepričani pa smo, da si naročnik želi pridobiti čim več kvalitetnih ponudb za čim širšo možnost izbiranja.
V pričakovanju pozitivne rešitve naše prošnje vas lepo pozdravljamo.
ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026 ter tudi za vpogled v varovani del dokumentacije.«
- »Objava 25.05.2026 09:35 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Glede na obsežnost in kompleksnost razpisne dokumentacije vas vljudno prosimo za podaljšanje roka za vprašanje in oddajo ponudbe za vsaj en mesec. Prepričani smo, da bi nam dodatni čas omogočil pripravo celovite, kakovostne in konkurenčne ponudbe.
ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«
- »Objava 25.05.2026 09:38 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
v zvezi z predmetnim javnim naročilom vas vljudno prosimo za podaljšanje roka za oddajo ponudb.
Razpisna dokumentacija je vsebinsko in tehnično izrazito kompleksna ter vključuje številne specializirane zahteve (npr. specifične referenčne pogoje, zahteve glede certificiranega kadra ter varnostne zahteve za proizvajalce opreme), ki zahtevajo obsežno usklajevanje z več deležniki (proizvajalci opreme, partnerji v skupni ponudbi, kadri itd.).
Ob tem posebej izpostavljamo, da razpis vsebuje tudi več elementov, ki časovno bistveno vplivajo na pripravo ponudbe kot so obveznost vpogleda v varovani del razpisne dokumentacije in ogleda lokacije, pridobivanje potrjenih referenc od referenčnih naročnikov, presoja ustreznosti referenc v specifičnem okolju (npr. pristanišče oziroma »primerljiv obrat«) ...
Navedene aktivnosti so časovno zahtevne, zlasti ob upoštevanju, da se del potrebne dokumentacije pridobiva tudi od tujih partnerjev (ob tem izpostavljamo tudi to, da je v številnih evropskih državah čas državnih praznikov in posledično odsotnosti pristojnega kadra zaradi dopustov) in naročnikov, kar dodatno podaljšuje proces priprave popolne in dopustne ponudbe.
Glede na navedeno menimo, da trenutno razpoložljiv rok objektivno ne omogoča priprave dovolj kakovostnih in konkurenčnih ponudb vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom. Menimo, da bi podaljšanje roka omogočilo širši krog usposobljenih ponudnikov, pripravo vsebinsko kakovostnejših ponudb ter posledično bolj gospodarno in učinkovito izvedbo predmetnega javnega naročila.
Na podlagi navedenega vas vljudno pozivamo k ustreznemu podaljšanju roka za oddajo ponudb.
Hvala za razumevanje.
Lep pozdrav.
ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«
- »Objava 25.05.2026 09:50 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Naročnik je dne 18. 5. 2026 na portalu javnih naročil objavil spremembo razpisne dokumentacije, kjer je za referenčni pogoj za ponudnika postavil še strožje pogoje, kot so bili v prvotni razpisni dokumentaciji. Zaradi spremembe referenčnega pogoja prosimo za podaljšanje roka za postavljanje vprašanj in oddajo ponudbe za vsaj 14 dni.
ODGOVOR
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2026.«
- »Objava 27.05.2026 09:04 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Prosimo za ponovno podaljšanje roka za oddajo ponudb, ker naročnik ne odgovarja ažurno na vprašanja, poleg tega so odgovori nejasni in potrebujejo dodatno razlago, zato je nujno, da se rok za oddajo ponudb podaljša.
ODGOVOR
Naročnik roka trenutno ne bo dodatno podaljšal.«
- »Objava 27.05.2026 14:24 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Spoštovani,
glede na nove in nove odgovore, ki so vezani tudi na partnerje in podizvajalce, naprošamo naročnika za podaljšanje roka za sprejemanje vprašanj vsaj do petka, 29.5.2026 do 12.00 ure.
VPRAŠANJE
Naročnik je v času od 19. 5. 2026 do 27. 5. 2026 izvedel več bistvenih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki vplivajo na pripravo ponudb.
Dne 27. 5. je naročnik bistveno razširil referenčni pogoj, po katerem je zahtevo možno izpolniti tudi z referenco za opremo za letališki ali železniški terminal kot primerljiv obrat. Ker lahko referenčni pogoj izpolnimo šele sedaj, smo takoj pričeli s pripravo ponudbe, ki pa je objektivno ni možno pripraviti do srede naslednjega tedna. Kot se naročnik najbrž zaveda, gre za javno naročilo z mnogimi mednarodnimi elementi (tuje reference, tuji ponudniki,….), zato je preostali rok za pripravo ponudbe glede na nove zahteve naročnika občutno prekratek.
Ne glede na navedeno je naročnik z zadnjim popravkom objavil spremenjeno referenčno potrdilo. Glede na to, da je referenčni pogoj določen tako, da pridejo v poštev samo reference iz tujine, želimo opozoriti. da pridobivanje referenčnih potrdil s strani referenčnega naročnika (tj. pristanišče, letališče ali železniški terminal!) traja bistveno dlje, saj je potrebno nove zahteve ustrezno predstaviti našim partnerjem v tujini, gradivo za potrjevanje reference prevesti, obenem pa smo še podrejeni pravilom, ki jih imajo uprave referenčnih naročnikov pri potrjevanju referenčnih poslov. Po pridobitvi referenčnega potrdila pa je zaradi zahteve po dokumentaciji v slovenskem jeziku potreben še prevod s strani sodnega tolmača.
Menimo, da se tudi naročnik zaveda, da vsa zgoraj navedena dejstva objektivno preprečujejo, da bi ponudnik (brez svoje odgovornosti) lahko oddal dopustno ponudbo v enem tednu. Upamo, da se naročnik zaveda, da kot ponudnik, ki sedaj izpolnjujemo pogoje, ne moremo pristati na to, da nam takšna poslovna priložnost uide zaradi objektivno prekratkega roka, zato v primeru, da rok ne bo podaljšan, ne bomo imeli druge možnosti, kot da uveljavljamo zahtevek za revizijo.
Slednjega bomo primorani za povečanje možnosti, da pride vsaj do delne razveljavitve dokumentacije in s tem do nove priložnosti, podali zoper več različnih kršitev, na katere ugotavljamo, da je bil naročnik predhodno že opozorjen. V izogib tem nepotrebnim zapletom zato naročnika pozivamo, da rok podaljša za 15 dni.
ODGOVOR
Naročnik ne do dodatno podaljšal roka za prejem ponudb.«
- »Objava 05.06.2026 09:31 (Pojasnilo)
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 12.6.2026 do 12. ure.«
- »Objava 11.06.2026 14:43 (Pojasnilo)
Naročnik je podaljšal rok za prejem ponudb do 16.6.2026 do 12. ure.«
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v svojem zatrjevanju ni upošteval, da je naročnik (še pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo) rok za prejem ponudb (ki je bil najprej določen na 1. 6. 2026 do 12. ure) podaljšal na 16. 6. 2026 do 12. ure. Vlagatelj v okviru revizijskih navedb izhaja iz roka, podaljšanega na 12. 6. 2026 do 12. ure. Ob upoštevanju navedenega tako ni utemeljena navedba vlagatelja, da je naročnik rok za prejem ponudb podaljšal le za pet dni. Tudi sicer ni mogoče ugotoviti kršitve tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 v smislu, kot jo zatrjuje vlagatelj (ko kot problematično izpostavlja, da je naročnik rok podaljšal le za pet dni in ne za vsaj šest), saj se ta določba ne nanaša na vprašanje, kolikšno je najmanjše dopustno podaljšanje roka, pač pa ureja situacijo, ko dodatne informacije, ki jih zahtevajo gospodarski subjekti, niso predložene najpozneje šest oziroma štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, ter situacijo, ko je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest oziroma štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, teh situacij pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne problematizira.
V zvezi z vlagateljevim očitkom o nesorazmernosti podaljšanja roka za prejem ponudb zaradi obsežnosti sprememb in količine informacij pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi za presojo utemeljenosti te navedbe, in v primeru utemeljenosti te navedbe še, ali je bil rok za prejem ponudb primeren, moral vlagatelj konkretizirano zatrjevati, katere so tiste zahteve, ki naj bi bile spremenjene, kakšna je bila vsebina teh zahtev pred in kakšna po spremembi ter zakaj mu spremenjene zahteve ne omogočajo dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo razen pavšalnih navedb o tem, kako naj bi podaljševanje roka za nekaj dni vplivalo na ponudnike, niti ni navedel (še manj pa dokazal) nobenih (drugih) okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi bil rok za predložitev ponudb, kljub spremembam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, prekratek. Polega tega, kot že predhodno ugotovljeno, je vlagatelj v okviru teh navedb očitno izhajal iz roka, podaljšanega (le) do 12. 6. 2016 do 12. ure.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izpolnil svojega trditveno-dokaznega bremena glede zatrjevanih kršitev, povezanih z rokom za prejem ponudb, zato je bilo treba vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti kot neutemeljene.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost zahteve naročnika, da mora ponudnik v okviru tehničnih specifikacij opreme izkazati delovanje ponujene opreme v primerljivem operativnem okolju, in sicer v kontejnerskem tovornem pristanišču v državah EU s specifičnimi zahtevami za kontejnerski terminal in informacijski sistem ali temu primerljivem obratu v državah EU (vključno s specifičnim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom). S postavitvijo te zahteve naj bi naročnik kršil načela sorazmernosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov ter določbo 68. člena ZJN-3. Poudarja, da gre za dobavo in integracijo standardne programske in strojne opreme (baznih postaj in mobilnega jedra), kar pomeni, da je oprema že vnaprej razvita po mednarodnem 3GPP standardu in prosto dobavljiva na trgu. Vsa komunikacija med baznimi postajami (RAN) in mobilnim jedrom (Core) poteka preko mednarodno standardiziranih odprtih vmesnikov (3GPP), zato je postavitev in integracija te opreme tehnološko popolnoma neodvisna od specifičnega poslovnega ali geografskega okolja, saj oprema deluje po identičnih tehničnih zakonitostih v katerem koli infrastrukturnem okolju (pristaniškem, železniškem, avtocestnem, industrijskem ali logističnem centru). Ker so vsi napredni algoritmi za odzivnost na dinamične spremembe, kot npr. spremembe višine kontejnerjev, gibanje vozil ipd. že tovarniško integrirani v sami standardni opremi s strani proizvajalcev te opreme, označuje zahtevo naročnika po izkazovanju, da je bila ta standardna oprema predhodno že postavljena in integrirana v izključno specifičnem tovornem pristanišču v EU s kontejnerskim terminalom in TOS sistemom ali temu tovornemu pristanišču primerljivem obratu v državah EU z enakim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom, povsem nesorazmerna. Sorazmerna zahteva za zagotovitev in dokaz o delovanju (postavitev in integracijo) opreme bi bila, da je bila ponujena (zahtevana) standardna oprema nameščena in integrirana v katerokoli kompleksno industrijsko, logistično ali transportno okolje (npr. visokoregalno skladišče ali letališče), kjer se izvajajo enaki postopki programske konfiguracije (integracije) in fizične postavitve opreme. Poudarja, da unikatne lastnosti delovanja tovornega pristanišča (kot so specifični pretovor, logistični tokovi ali manipulacija s tovorom) ne vplivajo in ne morejo vplivati na tehnične zakonitosti delovanja ter integracijo standardne opreme. Vlagatelj še navaja, da razlikovanje ne temelji na lastnostih in značilnosti same opreme, ki je opredeljena v razpisni dokumentaciji, ampak na neupravičeni in neutemeljeni specifični zahtevi po točno določenem pristaniškem okolju (tovorno pristanišče v EU s kontejnerskim terminalom in TOS sistemom), kjer je morala biti ponujena oprema v preteklosti že postavljena in integrirana, pri čemer (glede na odgovore naročnika na portalu javnih naročil) sploh ni nujno, da je še delujoča ali da je bila delujoča dlje časa; opozarja še, da naročnik ni postavil jasnih, merljivih in nedvoumnih kriterijev za izkazovanje uspešnega delovanja opreme kot celote v primerljivem operativnem okolju, preverjanje izpolnjevanja zahtev pa je prepuščeno subjektivni in arbitrarni presoji. Naročnik naj bi tako prikrito dopuščal le določeno blagovno znamko ali točno določenega proizvajalca opreme, kar pomeni nedopustno in izrecno prepovedano zapiranje trga za preostalo enakovredno standardno opremo.
Naročnik je s sklepom z dne 13. 7. 2026 drugi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Ugotavlja, da so vlagateljevi očitki konkretizirani le v dveh smereh:
- da naročnik same zahteve po predhodni postavitvi oziroma integraciji opreme ne bi smel določiti kot tehnične zahteve (na kar prek portala javnih naročil niti ni bilo opozorjeno, vsled česar v zvezi s tem očitkom obstoji omejitev zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN) in
- da naj bi bila zahteva po predhodnem delovanju v specifičnem (pristaniškem ali primerljivem) okolju neupravičeno omejujoča.
Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj kontejnerski terminal ni običajno poslovno, skladiščno ali urbano okolje in kak tehnični pomen imajo lastnosti takega terminala (npr. obsežne zunanje površine, stalno premikanje vozil in terminalske mehanizacije, izjemne količine kovinskih kontejnerjev, skladiščenih v višino itd.) za delovanje 5G SA omrežja; predmet naročila ni zgolj dobava običajne opreme, ampak dobava in vzpostavitev zasebnega 5G SA mobilnega omrežja kot celote s komunikacijsko infrastrukturo za izjemno specifično (terminalsko) okolje. Pri tako zahtevnem in kompleksnem predmetu naročila tehnična ustreznost opreme ne more biti omejena zgolj na kataloške lastnosti posameznih elementov opreme ali na formalno skladnost s posameznimi standardi, temveč je pomembno in objektivno opravičljivo, da zajema tudi preverjeno operativno zmožnost opreme, da kot funkcionalna celota deluje v realnih pogojih uporabe, ne glede na to, da gre za standardizirano opremo. Naročnik kot bistvo izpodbijane zahteve opredeljuje preverjanje tega, česar sama skladnost s standardi 3GPP ne izkazuje, tj. da je ponujena oprema že dokazano delovala kot funkcionalna celota v realnem okolju, ki je po bistvenih tehničnih in operativnih značilnostih primerljivo okolju naročnika. Naročnik tudi pojasnjuje, zakaj niso utemeljeni očitki vlagatelja glede zatrjevane kršitve 68. člena ZJN-3; kot bistveno izpostavlja, da sporna zahteva po vsebini predstavlja zahtevo glede delovanja ali funkcionalnosti v realnem primerljivem okolju. V zvezi z očitki vlagatelja o nejasnih, nemerljivih in dvoumnih kriterijih za izkazovanje uspešnega delovanja opreme kot celote v primerljivem operativnem okolju meni, da je zahteva opredeljena dovolj jasno in objektivno, očitek o nezakonitem ravnanju pri bodočem pregledu ponudb pa označuje za hipotetičen.
Vlagatelj v vlogi z dne 17. 7. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo, prereka navedbe naročnika in dodaja, da:
- naročnik namerno zavaja glede predmeta zadevnega javnega naročila, saj je naročnik postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja razdelil na več samostojnih sklopov, predmet tu obravnavanega izpodbijanega postopka pa je izključno in samo »Sklop 5: Dobava in postavitev opreme«;
- je predmet javnega naročila izključno dobava serijsko proizvedene, tovarniško nove opreme oziroma produktov (blaga), ne pa izvedba kompleksnih sistemskih storitev vzpostavitve delujočega omrežja;
- v obravnavanem primeru ne gre za naročilo razvoja po meri (custom-made rešitev), temveč za klasičen javno-naročniški nakup vnaprej izdelanega, serijskega blaga;
- na samo funkcionalnost in učinkovitost delovanja (standardne) opreme v dejanskem okolju vpliva izključno njena geografska in prostorska postavitev;
- je naročnik predvidel izvedbo oziroma postavitev opreme na več lokacijah, in ta bo odvisna od poteka del izgradnje infrastrukture, ki je del drugega javnega naročila, ki je v teku;
- vse (zunanje) okoliščine, ki dejansko vplivajo na širjenje radijskega signala (odboji, senčenje, dušenje), so izzivi, ki se ne rešujejo z omejevanjem ponudnikov pri dobavi standardne tovarniške opreme, ki je univerzalna in serijska, ne pa posebna, izdelana izključno za potrebe pristanišča, kot poskuša zavajajoče prikazati naročnik;
- specifiko pristaniškega oziroma terminalskega okolja (kot so npr. velike zunanje manipulativne površine, visoka koncentracija kovinskih ovir, uporaba terminalskih vlačilcev in druge mehanizacije tudi med skladiščenimi kontejnerji…) je treba upoštevati pri radijskem projektiranju same infrastrukture (izračunih kotov sevanja anten, določanju ustreznih mikrolokacij in višine stebrov) in določanju ustreznih lokacij, kar pa ni predmet zadevnega javnega naročila;
- uspeh delovanja omrežja v pristanišču ni odvisen od tega, kje je oprema delovala prej (saj gre za serijsko blago z enakimi fizikalnimi lastnostmi), temveč od tega, kako je naročnik načrtoval njeno postavitev na lokaciji in kako bo izvajalec (Sklopa 4) to načrtovano infrastrukturo zgradil;
- naročnik ne more z lastnimi subjektivnimi ocenami o »izjemni zahtevnosti pristaniškega okolja« nadomestiti, ignorirati ali celo izničiti uradne tehnične standarde in certifikate, kar pa v obravnavanem primeru počne zavestno in namerno, ko tehnično skladnost blaga degradira na raven »papirnate skladnosti« in nad njo postavlja izmišljeno zahtevo preverjenega preteklega »delovanja opreme v drugem pristaniškem oziroma terminalnem okolju«;
- objektivno ne obstajajo »drugi obrati«, ki bi imeli kontejnerske terminale s pristaniškimi TOS sistemi, če to niso tovorna pristanišča sama;
- naročnik ne more od dobavitelja (strojne) opreme (bazna postaja, mobilni jedri) zahtevati izkazovanje preteklega delovanje celovitega sistema oziroma, da je ponujena oprema v primerljivo zahtevnem okolju že izkazala delovanje kot povezana funkcionalna celota, če je le-to – delovanje celovitega sistema oziroma delovanje kot povezana funkcionalna enota – odvisno od vrste storitev (kot npr. projektiranja, konfiguracije, optimizacije, ipd.) ne pa od same dobave posamezne (strojne) opreme kot predmeta zadevnega javnega naročila.
Naročnik v vlogi z dne 22. 7. 2026 zanika zavajanje glede predmeta naročila, saj ta jasno izhaja iz določil razpisne dokumentacije. Kot popolnoma neutemeljeno z vidika naročnikove zahteve označuje vlagateljevo sklicevanje na standardiziranost opreme – naročnik se pri tem sklicuje tudi na navedbe v odločitvi o zavrnitvi prvega zahtevka za revizijo.
V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik zahtevo, oblikovano v okviru tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, določil v skladu z ZJN-3.
V skladu s točko b) 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.
S tehničnimi specifikacijami, ki jih mora naročnik skladno s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo ob upoštevanju četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci.
Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega od naslednjih načinov: v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti; s sklicevanjem na tehnične specifikacije; ali v kombinacijah prvega in drugega (prim. peti odstavek 68. člena ZJN-3). Da bi imel kateri od opisanih načinov določitve tehničnih specifikacij prednost pred drugim, iz izpostavljene določbe ZJN-3 ne izhaja.
Iz predstavljenih določb izhaja, kako naj naročnik nabavi blago oziroma naroči storitve, ne izhaja pa, katero blago sme nabaviti oziroma katere storitve sme naročiti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti morajo imeti blago oziroma storitve, ki jih naroča. Naročnik je torej pri ugotavljanju potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Vendar pa avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij ni neomejena – naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.
Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer mora tehnične specifikacije določiti na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3). V zvezi s tem je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (npr. v odločitvah št. 018-063/2016, 018-161/2017, 018-041/2021), da načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti na tistih področjih oz. v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, zato še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so tako v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo kakršnokoli obliko diskriminacije ali pa neupravičeno onemogočajo oziroma omejujejo konkurenco med ponudniki, ni dopustno (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99).
ZJN-3 v 68. členu poleg pravil v zvezi z načini določitve ter oblikovanja tehničnih specifikacij določa tudi pravila glede dokazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3, dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 pa določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka tega člena, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz 70. člena tega zakona, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.
Naročnik je v poglavju »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA« razpisne dokumentacije navedel:
»Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju (opomba: zahteva je bila premeščena iz poglavja 3.1.2.3. te dokumentacije)
Zahtevano je naslednje dokazilo, s katerim se izkazuje, da je ponujena oprema že uspešno delovala v primerljivem operativnem okolju:
Oprema, ki bo ponujena v okviru ponudbe, in sicer bazna postaja in mobilni jedri, je morala biti v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila vsaj enkrat uspešno postavljena oziroma integrirana v tovornem pristanišču v državah EU, ki vključuje kontejnerski terminal (skladiščenje kontejnerjev vsaj 5 v višino in pretovor kontejnerjev s talno mehanizacijo kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami in portalnimi dvigali za kontejnerje) s TOS sistemom (Terminal Operating System oz. osrednji informacijski sistem, ki upravlja delovanje kontejnerskega terminala (real-time nahajanje kontejnerjev, internih strojev/prevoznih sredstev, zunanjih prevoznih sredstev, neprekinjeno delovanje sistema, pretovor 24/7)), ali tovornemu pristanišču primerljiv obrat v državah EU s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom (kot opredeljen predhodno) v vrednosti bazne postaje in mobilnih jeder vsaj 200.000 EUR brez DDV. Pri čemer sta morali biti postavljeni vsaj dve mobilni jedri za zagotavljanje visoke razpoložljivosti (HA high availability). Bazna postaja in mobilni jedri so bili lahko postavljeni oziroma integrirani znotraj istega pristanišča/obrata v okviru več ločenih naročil s strani različnih izvajalcev, vendar morajo biti operativni in skupaj brezhibno delovati kot celota. Naročnik bo kot ustrezno upošteval tudi predhodne verzije ponujene opreme. Za kontejnerski terminal so značilne obsežne zunanje manipulativne površine, visoko koncentracijo spreminjajočih kovinskih ovir – kontejnerjev, ki pomembno vplivajo na radijske pogoje, talna mehanizacija kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami/ovirami, dinamični logistični procesi z vključevanjem ladijskega/železniškega/cestnega prometa, pretovor v režimu 24/7, neprekinjeno delovanje sistemov ter visoka stopnja integracije z operativnimi tehnologijami (OT), varnostnimi sistemi in terminalskimi informacijskimi sistemi.
Ponudnik kot dokazilo predloži ustrezno izpolnjen obrazec OBR-4D »Izjava o tehnični ustreznosti
ponujene opreme«. Ponudnik pridobi potrdilo naročnikov, ki so pristanišče ali predhodno definiran
primerljivi obrat, za vsako izmed izkazanih referenc OBR-4A »Potrdilo naročnika«.
Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika zahteva, da predloži dodatna dokazila oz. preveri
navedbe pri naročniku opreme.«
Iz pregleda objav na portalu javnih naročil je razvidno, da je bil naročnik opozorjen na spornost zadevne določbe z naslednjim vprašanjem:
»Objava 22.06.2026 15:48 (Vprašanja in odgovori)
VPRAŠANJE
Pozdravljeni!
Naročnik je ponovno spremenil razpisno dokumentacijo – verzija 17. 6. 2026 – kjer je v referenci za bazne postaje in mobilni jedri iste sporne zahteve glede opreme prestavil iz točke A) REFERENCE v poglavje III. Specifikacija naročila – Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju.
Naročnika opozarjamo, da je za razpisano opremo povsem irelevantno v kakšnem okolju je bila postavljena, saj gre za standardno opremo, ki deluje ne glede na okolje in je integrirana s standardnimi vmesniki. S tem naročnik nadaljuje z nizom kršitev in neupoštevanja temeljih načel javnega naročanja.
Naročnika pozivamo, da umakne zahtevo po določenem okolju, kjer je bila oprema postavljena oziroma integrirana: kontejnersko tovorno pristanišče v državah EU s specifičnimi zahtevami ali temu primerljiv obrat v državah EU s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom (kot opredeljen predhodno). V nasprotnem primeru bomo uporabili pravno sredstvo zoper določila razpisne dokumentacije.
ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da gre za specifične zahteve pristaniškega okolja, pri čemer je za naročnikove potrebe bistveno, da z javnim naročilom dobi delujoč in preverjen sistem v primerljivem okolju (tj. okolje, ki je čim bolj primerljivo okolju in razmeram naročnika). Tudi, če je del opreme standardne, to še ne pomeni, da taka oprema lahko zadosti specifičnemu okolju in potrebam naročnika, saj je bistveno, da je ta oprema bila uspešno integrirana kot celota v naročniku primerljivem sistemu. Integracija in postavitev te opreme vsebinsko nista standardna. Sistem, ki bo vzpostavljen pri naročniku bo unikaten in postavljen upoštevaje dinamično okolje pristanišča (nenehne spremembe višine kontejnerjev, gibanje raznih prevoznih transportnih sredstev znotraj delovnega procesa ipd.), kar terja odziven in delujoč sistem prilagodljiv razmeram/okolju naročnika. Zato je tudi zahtevano tako pristanišče/obrat kot navedeno v razpisni dokumentaciji.«
Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. Ker iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ne izhaja, kako mora biti oblikovano opozorilo, oziroma da bi opozorilo moralo vsebovati (vse) očitane kršitve ter (vsa) dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (kot se to zahteva za zahtevek za revizijo – prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija upoštevala, da je s portala javnih naročil izhajalo opozorilo naročniku na v zahtevku za revizijo očitane kršitve glede določitve sporne zahteve, zaradi česar ne obstajajo omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN za presojo navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo.
Bistvo vlagateljevih revizijskih očitkov v zvezi s predhodno citirano sporno zahtevo po tehnični ustreznosti ponujene opreme – delovanju opreme v primerljivem operativnem okolju, je uperjeno v (po mnenju vlagatelja) nezakonito ter nesorazmerno in diskriminatorno določitev specifičnega operativnega okolja, v katerem je treba izkazati predhodno delovanje opreme – kontejnersko tovorno pristanišče s kontejnerskim terminalom in TOS informacijskim sistemom ali po izrecno opredeljenih kriterijih primerljivega okolja s takim kontejnerskim terminalom in informacijskim sistemom. Vlagatelj pri tem izhaja iz dejstva, da je predmet konkretnega javnega naročila dobava standardne, serijsko proizvedeno opremo, ki deluje v vsakem kompleksnem okolju in ne le okolju, ki ga zahteva naročnik.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet konkretnega naročila – dobava in postavitev opreme natančno opisal in specificiral z obsežnimi tehničnimi specifikacijami v poglavju »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA« in v dokumentu projektne dokumentacije (št. 201-25 PZI-07); zahteval je tudi dokazila.
Iz navedenega izhaja, da je naročnik za opremo, ki je predmet naročila (bazna postaja in mobilno jedro), navedel tehnične lastnosti, ki jo mora ponujena oprema izpolnjevati in za dokazovanje teh zahteval tudi predložitev dokazil. Vlagatelj trdi, da gre za standardno, serijsko proizvedeno opremo, čemur naročnik niti ne nasprotuje; nasprotno, iz zgoraj citiranega njegovega pojasnila na portalu javnih naročil gre razbrati, da se strinja, da je (vsaj) del opreme standarden, medtem ko integracija in postavitev te opreme vsebinsko nista standardna, saj bo končni vzpostavljeni sistem unikaten za naročnika. Niti iz navedb naročnika v postopku pravnega varstva ni mogoče razbrati, da naj bi (kateri koli del) ponujene opreme predstavljal nestandardno opremo ali opremo, razvito posebej za naročnikovo okolje oziroma za specifično okolje, ki ga zahteva s sporno zahtevo (kontejnersko tovorno pristanišče s kontejnerskim terminalom in TOS informacijskim sistemom ali po izrecno opredeljenih kriterijih primerljivega okolja) – naročnik takih dejstev niti ne zatrjuje niti ne dokazuje.
Naročnik torej s sporno zahtevo preverja, ali je standardna oprema (oprema, ki torej nima posebej razvitih lastnosti za specifično okolje) že bila uspešno postavljena oziroma integrirana in je delovala kot celota v specifičnem okolju drugega subjekta, ki naj bi bilo primerljivo po določenih lastnosti okolju naročnika. Naročnik te primerljive lastnosti opiše kot značilne obsežne zunanje manipulativne površine, visoko koncentracijo spreminjajočih kovinskih ovir – kontejnerjev, ki pomembno vplivajo na radijske pogoje, talna mehanizacija kot so terminalski vlačilci za premikanje kontejnerjev med skladiščnimi površinami/ovirami, dinamični logistični procesi z vključevanjem ladijskega/železniškega/cestnega prometa, pretovor v režimu 24/7, neprekinjeno delovanje sistemov ter visoka stopnja integracije z operativnimi tehnologijami (OT), varnostnimi sistemi in terminalskimi informacijskimi sistemi.
Strinjati se je sicer mogoče z naročnikom v tem, da ni nujno, da bo vsaka s standardi in drugimi zahtevami skladna oprema samodejno in enako dobro delovala v vsakem konkretnem okolju, še zlasti okolju, kjer obstajajo specifike pristanišča, kot jih izpostavlja naročnik in katerim vlagatelj kot takšnim ne nasprotuje. Vendar pa naročnik z navedenim opisom specifik svojega okolja in terminalov po presoji Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da primerljivih specifik (npr. velike kovinske površine in kovinski premikajoči objekti, njihova spremenljiva razporeditev), ki povzročajo naštete izzive pri delovanju omrežja, ne bi bilo mogoče najti tudi v drugih okoljih (nekatera od teh izpostavlja vlagatelj), ki ne predstavljajo kontejnerskega terminala s sistemom TOS.
Še dodatno je iz navedb vlagatelja in tudi naročnika mogoče utemeljeno sklepati, da je za uspešnost delovanja predmetnega privatnega 5G SA mobilnega omrežja v določenem okolju pomembna geografska in prostorska postavitev opreme na konkretni lokaciji, radijsko načrtovanje, konfiguracija sistema itd., torej celota storitev, ki jih bodo (ali so jih že) v konkretnem primeru zagotovili tudi izvajalci, izbrani v drugih postopkih oddaje javnih naročil »Postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja za pokrivanje zunanjih delovnih površin […]«. Smiselno enako potrjuje poglavje »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA«, iz katerega izhaja, da je izvedba oziroma postavitev opreme predvidena na več lokacijah, ki jih je v okviru predhodnega radijskega planiranja že predvidel naročnik in na katerih bo potekala predhodno izgraditev infrastrukture (kar je predmet drugega postopka javnega naročila – sklop 4: Izgradnja infrastrukture). Iz navedenega torej izhaja, da za uspešnost delovanja mobilnega omrežja kot celote ni dovolj le dobava (standardne) opreme, ampak je treba za delovanje opreme izvesti ustrezno načrtovanje, namestitev na zgrajeno infrastrukturo ter konfiguracijo, ki pa se izvede unikatno, za vsako konkretno okolje. Naročnik ob tem niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi bila uspešnost delovanja vzpostavljenega sistema v celoti ali vsaj v pretežnem delu odvisna od same (standardne) opreme in njenih konkretnih tehničnih lastnosti in ne od ustreznega načrtovanja, namestitve in konfiguracije te opreme. Navedeno pa pomeni, da standardna oprema, ki v konkretnem okolju ne bo uspešno načrtovana, nameščena in konfigurirana, ne bo nujno brezhibno delovala. Naročnik pa s sporno zahtevo preverja preteklo vzpostavitev oziroma integracijo ter delovanje opreme same po sebi (za katero je že predpisal natančne tehnične lastnosti) v ozko določenem specifičnem okolju (ne da bi ob tem prepričljivo pojasnil, zakaj ne bi bila primerna tudi druga kompleksna okolja, ki tudi zahtevajo primerljivo kompleksno namestitev in konfiguracijo standardne opreme), ob tem pa v okviru sporne zahteve in drugih delov razpisne dokumentacije sploh ne preverja sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo predmetnega javnega naročila, čeprav sam večkrat poudari prav pomembnost celotne vzpostavitve delujočega mobilnega omrežja, ki ne vključuje le dobave (standardne) opreme.
Glede na vse zapisano Državna revizijska ugotavlja, da naročnik z navedbami oziroma zatrjevanji, s katerimi utemeljuje postavitev sporne zahteve po delovanju opreme v primerljivem operativnem okolju (kontejnersko tovorno pristanišče s kontejnerskim terminalom in TOS informacijskim sistemom ali po izrecno opredeljenih kriterijih primerljivega okolja), ni dokazal objektivno opravičljivega razloga za njeno postavitev, niti ni dokazal, da se z njeno postavitvijo v konkretnih okoliščinah dejanskega stanja naročanje izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja glede izbire in določitve zahtev, še zlasti upoštevaje dejstvo, da gre za dobavo standardne opreme, za katero je že predpisal tehnične specifikacije. V posledici pa je ustvaril neupravičeno razlikovanje med ponudniki, ki razpolagajo z opremo, ki je že bila vzpostavljena in je delovala v takšnem okolju (vendar pri njeni postavitvi in integraciji sploh niso nujno sodelovali) in ponudniki, ki s tako opremo ne razpolagajo, čeprav ta izpolnjuje vse ostale zahtevane tehnične lastnosti.
Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo z dne 1. 7. 2026 ugodila in v celoti razveljavila zahtevo »Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju«, s pripadajočimi dokazili, določeno v poglavju »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil.
Z razveljavitvijo dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se postopek oddaje predmetnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru nadaljevanja izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila tehnične specifikacije in dokazila določi na način, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa ter določbe ZJN-3, zlasti 68. člen ZJN-3 in temeljna načela javnega naročanja.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v obeh zahtevkih za revizijo zahteval povračilo stroškov pravnega varstva, in sicer vračilo takse (obakrat po 4.000,00 EUR).
Ker je vlagatelj s prvim zahtevkom za revizijo uspel le delno (tj. v delu, ki se nanaša na pogoj za sodelovanje, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na rok za prejem ponudb), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na eno polovico, povrne polovica priznanih potrebnih stroškov za plačano takso, tj. 2.000,00 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
Ker je vlagatelj z drugim zahtevkom za revizijo uspel (v celoti), mu je Državna revizijska komisija priznala stroške plačane takse v višini 4.000,00 EUR.
Naročnik je tako dolžan vlagatelju stroške v višini 6.000,00 EUR povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.
Vložiti:
- v spis zadeve.