018-079/2026 Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava, dobava in montaža opreme za infekcijsko kliniko Ljubljana – 1. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja HIT PRELESS, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Žlebe 1, Medvode, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Gosposvetska cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 7. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 4. 3. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001507/2026-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 151808-2026, z enim popravkom.

Naročnik je na Portalu javnih naročil v sklopu 1: »Pohištvena in splošna oprema« (v nadaljevanju; sklop 1) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4110-22/2025-2718-49 z dne 11. 5. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku LESNINA MG OPREMA, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je bila ekonomsko najugodnejša. Vlagatelj se je po merilih za oddajo ponudbe uvrstil na drugo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 5. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil ustreznega obrazca ESPD, saj iz obrazca, s katerim se je seznanil ob vpogledu, ne izhaja, da bi izpolnjeval pogoj glede zahtevanega povprečnega čistega prihodka od prodaje. Prav tako iz odstopljene dokumentacije, v katero je imel vpogled, ni razvidno, da bi naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu. Ker izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na povprečni čisti prihodek od prodaje, njegova ponudba ni dopustna, naročnik pa je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in sodbami Sodišča Evropske unije, ko je predmetno javno naročilo kljub temu oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil izjavo o lastniški strukturi zase in za svojega podizvajalca, na kateri naj izjava podizvajalca, da nima povezanih družb, ne bi bila resnična. Nadalje navaja, da tudi izjava podizvajalca na obrazcu št. 3.5 ni ustrezna. Iz obrazca izbranega ponudnika naj bi namreč izhajalo, da bo v podizvajanje oddal vsa dela, kot so opredeljena v ponudbenem predračunu, pri čemer je za izvedbo teh del navedena tudi njihova skupna vrednost. Vlagatelj meni, da je navedba izbranega ponudnika na obrazcu, da bo vsa navedena dela oddal v podizvajanje, zavajajoča in neresnična. Vlagatelj ob tem še posebej izpostavlja, da iz pogodbe, sklenjene med izbranim ponudnikom in podizvajalcem, izhaja, da bo podizvajalec izvedel zgolj 30 % navedenih del. Pri tem pa iz pogodbe ni razvidno, kako si bosta izbrani ponudnik in podizvajalec dela delila. Dalje vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna tudi iz razloga, ker za postavko »zunanji stol« ni izdelal delavniške skice, ampak je predložil prekopirano sliko stola iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je še vedno opremljena z žigom projektanta za predmetno javno naročilo. Zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik, v kolikor se je odločil, da bo izdelal stol sam, v dokaz predložiti lastno delavniško skico, opremljeno z znakom podizvajalca, ne pa priložiti kopijo skice iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Oznake tipa in modela pa sploh ni navedel. Nazadnje vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti referenčnega pogoja. Navaja namreč, da je izbrani ponudnik sicer predložil potrdilo referenčnega naročnika, vendar iz potrdila ne izhaja točen znesek opravljenih del. Pojasnjuje, da je od referenčnega naročnika v okviru dostopa do informacij javnega značaja zahteval, da pove, kolikšen del posla je dejansko izvedel izbrani ponudnik, vendar dokaza do vložitve zahtevka za revizijo ni uspel pridobiti. Dvomi pa, da je vrednost del, ki se nanaša na dobavo opreme na referenčnem objektu, presegla 700.000,00 EUR. Zato iz previdnosti tudi v tem delu vlaga zahtevek za revizijo in očita naročniku, da je odločitev o tem, da gre izbranemu ponudniku priznati referenco, preuranjena, saj po vedenju vlagatelja na referenčnem objektu ni izvedel del v zahtevani vrednosti.

Naročnik je izbranemu ponudniku skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN 26. 5. 2026 posredoval zahtevek za revizijo, o katerem se je izbrani ponudnik izjasnil z vlogo z dne 28. 5. 2026. Zatrjuje, da je ponudbi predložil obrazec ESPD, iz katerega izhaja povprečni promet za zahtevano obdobje. Dalje zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kar na treh mestih (točke 3.3., 3.5. in 10.1.6) določil, da mora ponudnik naročniku posredovati izjavo oziroma podatke za gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi, pri čemer navedeno izrecno velja samo za tiste podizvajalce, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in ki bodo neposredno poplačani s strani naročnika. Pojasnjuje, da priglašeni podizvajalec ne zahteva neposrednega plačila, zato izbrani ponudnik ne more kršiti določil, ki se nanj sploh ne nanašajo. Dalje zatrjuje, da navedbe vlagatelja, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki v primeru oddaje ponudbe s podizvajalci navesti delež posla, ki ga bo prevzel podizvajalec, ne držijo. Navaja, da je v obrazec št. 3.5 vpisal vse zahtevane podatke. V zvezi z revizijskimi navedbami glede ponujenega zunanjega stola zatrjuje, da naročnik v postavki 7.1.12 »stol zunanji« ne zahteva dobave tipskega ali serijskega izdelka, temveč zahteva izdelavo novega stola po načrtu, ki je unikaten proizvod, katerega konstrukcija, materiali, dimenzije, tehnološki postopki in končna obdelava so vnaprej natančno določeni. Takšen predmet po mnenju izbranega ponudnika ne more imeti že obstoječe tipske oznake, modela ali komercialnega tipa, saj ne gre za izdelek, ki bi obstajal na trgu kot tip, temveč za izdelek, ki ga je treba šele izdelati v skladu z naročnikovimi načrti. Kadar naročnik tehnične specifikacije določi tako podrobno in individualizirano, da predmet objektivno predstavlja izdelek po meri oziroma neserijsko opremo, ponudniku ni mogoče očitati, da ni ponudil tipskega oziroma kataloškega izdelka, saj tak tip izdelka glede na naravo predmeta sploh še ne obstaja. Iz istega razloga bi bila zahteva po navedbi obstoječe tipske oznake ali modela v nasprotju z naravo predmeta, kot ga je določil naročnik sam. Takšna zahteva bi bila objektivno neizvedljiva, nesorazmerna in v nasprotju z načeloma sorazmernosti (8. člen ZJN-3) ter zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3), saj bi ponudnika silila v navajanje podatkov, ki v naravi predmeta sploh ne obstajajo. Zatrjuje še, da nejasnih določb ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom, pri tem se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije ter posebej izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije št. 018-129/2014. Ne glede na navedeno poudarja, da je v konkretnem primeru za postavko 7.1.12 ponudil predmet: »stol zunanji«, ki ga bo izdelal po specifikacijah naročnika, kar je naročnik tudi izrecno zahteval. Iz postavke 7.1.12 po mnenju izbranega ponudnika ne izhaja, da bi morali ponudniki predložiti svoj delavniški načrt. Izbrani ponudnik tudi v celoti zavrača navedbo, da v postavki 7.1.12 ni navedel proizvajalca in tipa proizvoda. Navaja, da je v popisu opreme v stolpec E zapisal, da je proizvajalec podizvajalec, tip pa je »stol izdelan skladno z opisi in navodili naročnika«. Dodal je tudi, da je stol delavniški izdelek in bo izdelan po priloženem delavniškem načrtu. V zvezi z referenčnim poslom zatrjuje, da iz referenčnega potrdila pravilno izhaja vrednost del: »v vrednosti več kot 700.000,00 EUR brez DDV«. Opozarja še, da vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na referenco, ne postavlja nobenih trditev, pa tudi nobenih dokazov. Izbrani ponudnik zahteva povračilo stroškov postopka.

Naročnik je z »Odločitvijo« št. 4110-22/2025-2718-60 z dne 9. 6. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov postopka. Zatrjuje, da je vlagatelju pri vpogledu po pomoti posredoval napačen obrazec ESPD izbranega ponudnika, in sicer iz drugega postopka javnega naročanja in ne iz predmetnega. Pojasnjuje pa, da je iz obrazca ESPD, ki ga je izbrani ponudnik dejansko predložil v ponudbi za predmetno javno naročilo, razvidno izpolnjevanje zahtevanega pogoja za sodelovanje. Dalje zatrjuje, da vlagatelj v zvezi z razlogom, ki se nanaša na izjave o lastniški strukturi, ni navedel očitane kršitve, niti dejstev in dokazov, zato ni zadostil trditveno-dokaznemu bremenu. Kljub temu pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v »Izjavi o lastniški strukturi«, v razdelku »Podatki o družbah, za katere se po določbah zakona, ki ureja gospodarske službe, šteje, da so povezane družbe z gospodarskim subjektom« v okviru točke 3 navedel podizvajalca in da je z njim povezan preko vodstva družbe. Dalje pojasnjuje, da je podizvajalec v izjavi navedel le podatke o udeležbi fizičnih oseb v lastništvu gospodarskega subjekta in o udeležbi pravnih oseb v lastništvu gospodarskega subjekta. Do podatkov o družbah, za katere se po določbah zakona, ki ureja gospodarske službe, šteje, da so povezane družbe z gospodarskim subjektom, se torej nominirani podizvajalec v svoji izjavi sploh ni opredelil. Naročnik prav tako zavrača navedbe vlagatelja v zvezi z očitki, ki se nanašajo na delež del, oddanih v podizvajanje. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen in podpisan obrazec št. 3.5 in priložil pogodbo o sodelovanju med njim in podizvajalcem, iz katere izhaja tudi delež del, oddanih v podizvajanje. Hkrati poudarja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni zahteval, da bi morali ponudniki navesti delež (%) posamezne vrste del, ki ga bodo oddali v podizvajanje, niti ni zahteval navedbe, kdo izmed (morebitnih) partnerjev ali podizvajalcev naj bi izvajal katero postavko. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na postavko 7.1.12 »zunanji stol«, pojasnjuje, da gre za element, ki ga je potrebno izdelati skladno z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V nobenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni podana prepoved, da posamezni element pohištvene opreme ponudnik ali njegov podizvajalec izdela sam. Za navedeno postavko ponudbenega predračuna navaja, da je izbrani ponudnik v polju »proizvajalec, tip, kataloška št. in št. strani kataloga« navedel: »Mb oprema, d. o. o. Izdelano skladno z opisi in navodili naročnika. (Stol je delavniški izdelek in bo izdelan po priloženem delavniškem načrtu.) Št. strani 1-2.« V ponudbi je podal opis ponujenega stola za postavko 7.1.12, ki je v celoti skladen z opisom zahtevanega stola v ponudbenem predračunu, in priložil izris stola iz PZI. Delavniško skico pa je zahteval šele od dobavitelja. Pojasnjuje, da v bi, v kolikor bi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlagali na način, kot navaja vlagatelj, pri ocenjevanju ponudbe ugotovili, da gre za nejasnost razpisne dokumentacije oz. nesorazmernost zahteve, ki je v primeru po meri izdelanega elementa ni mogoče izpolniti, zato v skladu s številnimi odločitvami Državne revizijske komisije teh določil ni dovoljeno razlagati v škodo ponudnika. Nazadnje naročnik navaja še, da je izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo za izkazovanje referenčnega pogoja, na katerem je referenčni naročnik s podpisom in žigom potrdil, da je izbrani ponudnik v okviru pogodbenih del izvedel dobavo in montažo opreme v vrednosti več kot 700.000,00 EUR brez DDV, zato ni imel razloga, da bi dvomil v resničnost navedb v predloženem referenčnem potrdilu. V zvezi s tem pojasnjuje, da v nobenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval eksplicitne navedbe točnega zneska referenčnega dela, zahtevano je le izkazovanje postavljenega pogoja za sodelovanje. Dodaja, da je iz dosjeja predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil mogoče ugotoviti, da je referenčni naročnik res oddal predmetno delo izbranemu ponudniku, vrednost celotnega naročila, ki je zajemalo sicer tudi druge vrste del poleg pohištvene opreme, pa znatno presega 700.000,00 EUR brez DDV.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 15. 6. 2026 opredelil do naročnikovih navedb. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da je zahtevek za revizijo iz razloga neizkazanega povprečnega čistega letnega prihodka utemeljen. Zatrjuje, da je izpolnil trditveno in dokazno breme, na podlagi česar bi moral naročnik zahtevku za revizijo že v tej točki ugoditi in razveljaviti izpodbijano odločitev. Trdi, da utemeljenost očitka o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika izhaja iz dokumentacije, za katero je utemeljeno menil, da je bila oddana do roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku javnega naročila. Dodaja, da zahtevka za revizijo ne bi vložil, če bi mu naročnik posredoval pravi ESPD obrazec. Ravnanje naročnika po mnenju vlagatelja ni transparentno, pri zahtevku za revizijo vztraja, v kolikor pa bi Državna revizijska komisija menila, da je naročnik utemeljeno zavrnil zahtevek za revizijo, potem vlagatelj podredno predlaga, da se mu v celoti vrnejo stroški takse in odvetniški stroški. Vztraja tudi, da navedba v izjavi o lastništvu podizvajalca ne ustreza dejanskemu stanju. Prav tako vztraja pri navedbah v zvezi z delitvijo del in zatrjuje, da ni jasno, kako si bosta izbrani ponudnik in podizvajalec dela delila. Dalje dodaja, da je dopustnost ponudbe v delu, ki se nanaša na ponujeni zunanji stol, potrebno presojati z vidika določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je jasno določeno, da je treba na vseh mestih, kjer je to nakazano z osenčenjem celice, v stolpcu navesti »Proizvajalec, tip, kataloška št., št. strani kataloga«. V predmetni zadevi ni nobene nejasnosti, ampak gre za to, da izbrani ponudnik pri oddaji ponudbe ni pokazal zadostne skrbnosti. Opozarja, da je izbrani ponudnik pri sklicevanju na nesorazmernost zahtev prekludiran, saj bi moral na to opozoriti naročnika pred rokom za oddajo ponudb. Zatrjuje, da je v celoti sledil zahtevam naročnika, zaradi česar je sedaj v neenakopravnem položaju, saj bi v nasprotnem primeru tudi on ponudil stol po meri na podlagi lastne skice. Dodaja, da je za zakonito in pravilno odločitev pomembno tudi ravnanje istega naročnika v prejšnjem postopku, ki se je končal z zavrnitvijo obeh ponudb kot nedopustnih. Kot razlog za zavrnitev obeh ponudb je naročnik takrat navedel, da niso razvidne vse karakteristike stola in zato ponudnika ne izpolnjujeta vseh zahtev. Zatrjuje še, da je naročnik kot dopusten sprejel »delavniški načrt«, ki ni skladen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je navedeno, da ima sedalo 9 prečk in naslon 3 prečke, izbrani ponudnik je namreč ponudil idejno skico, ki prej navedenih zahtev ne izpolnjuje, saj je iz nje razvidno, da ima sedalo 11 in naslon 5 prečk. Risba iz ponudbe izbranega ponudnika torej ni delavniška risba, saj ne ustreza tehničnim zahtevam, ampak je zgolj idejna skica z dimenzijami, podanimi s strani arhitekta/projektanta. Dodaja še, da je referenčni naročnik res potrdil referenčni posel, na katerega se sklicuje izbrani ponudnik, vendar dvom v pravilnost tega še vedno obstaja, vlagatelj pa informacije javnega značaja še vedno ni pridobil. Iz previdnosti vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj ugotovi, kolikšen del posla je izbrani ponudnik na referenčnem delu dejansko izvedel.

Naročnik je dne 15. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 7. 2026 opredelil tudi do navedb izbranega ponudnika. Vztraja, da je ne glede na navedbe izbranega ponudnika očitno, da je naročnik kršil temeljno načelo transparentnosti, ko je vlagatelju posredoval ESPD obrazec iz drugega razpisa, iz katerega ni razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev na dan poteka roka za oddajo ponudb. Vztraja tudi pri vseh dosedanjih navedbah, ki se nanašajo na očitane kršitve glede izjav o povezanih osebah, izjave glede delitve posla med izbranim ponudnikom in podizvajalcem, ustreznostjo ponujenega zunanjega stola ter dvomom o ustreznosti referenčnega posla.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Predmet javnega naročila je izdelava, dobava in montaža opreme za infekcijsko kliniko Ljubljana – 1. faza, v okviru sklopa 1 naročnik naroča pohištveno in splošno opremo.

1. Glede ESPD obrazca in povprečnega čistega letnega prihodka

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbo sploh ni predložil ESPD-ja, kot je bil zahtevan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ampak je predložil ESPD, ki je bil očitno pripravljen za drugo javno naročilo in drugega naročnika. Iz predloženega ESPD obrazca tako ne izhaja, da bi izbrani ponudnik izkazal zahtevani povprečni čisti prihodek od prodaje. Ker izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja navedenega pogoja, njegova ponudba ni dopustna.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati upoštevaje 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje (tudi) pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost.

Na podlagi petega odstavka 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve glede ekonomskega in finančnega položaja, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi.

V predmetnem javnem naročilu je naročnik določil zahteve v zvezi z izkazovanjem ekonomskega in finančnega položaja ponudnika, in sicer je v »Povabilu k oddaji ponudbe« v 1. poglavju »Navodila ponudnikom« v okviru točke 3 »Ugotavljanje sposobnosti ponudnika v javnem naročilu«, v podtočki c) 3.2 »Pogoji za sodelovanje« določil:

»Ponudnik (velja samo za sklop 1) ima povprečni čisti letni prihodek od prodaje v letih 2022, 2023 in 2024 v višini najmanj 5.000.000,00 EUR. Če podjetje posluje krajši čas, je zahtevan po povprečni čisti prihodek od prodaje v višini najmanj 5.000.000,00 EUR v obdobju delovanja podjetja. V primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več ponudnikov kot partnerjev, se upošteva čisti prihodek od prodaje vseh partnerjev.
Za dokazovanje navedenega pogoja mora ponudnik v ponudbi priložiti obrazec ESPD, izpolnjen v točki B dela IV (Povprečni letni promet).

Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno leto naknadno zahteva dodatna dokazila
(npr. kopijo revidirane bilance ipd.).«

Kot izhaja iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo čisti letni prihodek od prodaje v letih 2022, 2023 in 2024 v višini najmanj 5.000.000,00 EUR. V nadaljevanju je določil tudi dokazila, skladno s katerimi so morali ponudniki predložiti ESPD obrazec, izpolnjen v delu, ki opredeljuje povprečni letni promet.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je ponudbi predložil ustrezen ESPD obrazec, ki je med drugim izpolnjen tudi v B delu »Povprečni letni promet«, kjer je izbrani ponudnik zapisal povprečni letni promet za vsako zahtevano leto posebej. Prav tako je iz obrazca razvidno, da je povprečni letni promet v zahtevanem obdobju ustrezen. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja o neustreznem ESPD obrazcu oziroma o neustreznem izkazovanju povprečnega letnega prometa ni mogoče slediti.

Iz odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik vlagatelju v okviru vpogleda posredoval napačen ESPD obrazec, ki je bil pripravljen za drug postopek javnega naročanja. Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb zatrjuje, da je zahtevek za revizijo vložil na podlagi dokumentacije, ki jo je dobil s strani naročnika in za katero je zaupal, da predstavlja ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zaradi česar naj bi bil zahtevek za revizijo utemeljen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi tem navedbam vlagatelja ni mogoče slediti. Četudi je naročnik na vpogledu predložil napačen ESPD obrazec, navedeno ne more biti odločilno za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Dopustnost ponudbe je kot navedeno treba presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 glede na njeno dejansko vsebino, kakršna je obstajala ob poteku roka za oddajo ponudb, in ne glede na vsebino dokumentacije, ki je bila vlagatelju pomotoma predstavljena ob vpogledu. Četudi bi lahko dejstvo, da je naročnik vlagatelju na podlagi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika posredoval napačen ESPD obrazec, predstavljalo kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3, pa vlagatelj v obravnavanem primeru niti ne zatrjuje, da bi mu naročnik s svojim ravnanjem kršil pravico do vpogleda. V vlogi, s katero se je opredelil do zavrnitve zahtevka za revizijo, zatrjuje le, da je na podlagi dokumentacije, s katero je bil seznanjen ob vpogledu, utemeljeno sklepal, da izbrani ponudnik spornega pogoja ne izpolnjuje. Glede na navedeno je predmet presoje vprašanje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, na vprašanje dopustnosti ponudbe pa ne more vplivati pravilnost izvedbe vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, niti vsebina dokumentacije, ki je bila vlagatelju pomotoma odstopljena v okviru vpogleda, pač pa dejanska vsebina ponudbe, kakršna je obstajala ob poteku roka za oddajo ponudb. Morebitna napaka naročnika pri izvedbi vpogleda zato ne more vplivati na presojo, ali ponudba izbranega ponudnika objektivno oziroma glede na njeno dejansko vsebino izpolnjuje zahteve oziroma pogoje javnega naročila, zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, s katerimi zatrjuje, da je zahtevek za revizijo utemeljen že iz razloga, ker je kot dokaz predložil ESPD obrazec, ki ga je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pomotoma dobil od naročnika. Posledično Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o utemeljenosti zahtevka za revizijo iz razloga napačno odstopljene dokumentacije pri vpogledu zavrača kot neutemeljene.

2. Glede izjave o lastniški strukturi

Vlagatelj dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil izjavo o lastniški strukturi, v kateri kot povezano družbo navaja družbo podizvajalca, ki je povezana preko vodstva družbe; medtem ko podizvajalec v svoji izjavi, ki je predložena ponudbi izbranega ponudnika, izrecno trdi, da nima nobenih povezanih družb, navedena izjava pa po mnenju vlagatelja ni resnična.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju 1 v podtočki 3.3 a) »Ostali pogoji« določil: »Skladno s šestim odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri, v nadaljevanju ZIntPK) mora ponudnik naročniku posredovati izjavo oziroma podatke za gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi (ponudnik, vsi partnerji v skupnem nastopu in priglašeni podizvajalci, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in bodo poplačani neposredno s strani naročnika):
- o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov,
- o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.

V zvezi z navedeno zahtevo ponudnik v ponudbi priloži Izjave za vse zgoraj naštete gospodarske subjekte (Izjava o lastniški strukturi iz Poglavja 5 – Sposobnost).

Izjava o lastniški strukturi naj bo pripravljena na obrazcu, ki je podan v Poglavju 5 – Sposobnost.

Če Izjava o lastniški strukturi ne bo izdana na navedenem obrazcu, mora vsebina priložene izjave vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v ZIntPK.«

V istem poglavju je v podtočki 3.5 »Ponudba s podizvajalci« določil: »Ponudnik lahko posamezne dele javnega naročila odda v podizvajanje. Naročnik bo zavrnil vsakega podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz podčlena 3.1. teh navodil ponudnikom ali če ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje iz podčlena 3.2. (a) teh navodil ponudnikom. Podizvajalci, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in bodo poplačani neposredno s strani naročnika, morajo izpolnjevati še ostali pogoj iz podčlenov 3.3. (a) teh navodil ponudnikom.«

V okviru točke 10 »Sestavni deli ponudbe« pa je naročnik v 6. podtočki kot sestavni del ponudbe zahteval: »Izjava o lastniški strukturi za vse partnerje in priglašene podizvajalce, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in bodo poplačani neposredno s strani naročnika.«

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da je naročnik od ponudnika zahteval izjavo oziroma podatke za gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi - torej poleg ponudnika še vsi partnerji v skupnem nastopu in priglašeni podizvajalci, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in bodo poplačani neposredno s strani naročnika, in sicer o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov in podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil »Izjavo o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«, kar med strankama niti ni sporno. Prav tako med njima ni sporno, da je v izjavi navedel fizične in pravne osebe v lastništvu ponudnika in označil povezane družbe. Med strankama tudi ni sporno, da je v ponudbi prav tako predložena izjava o lastništvu pravne osebe podizvajalca, v kateri so navedene fizične in pravne osebe lastniške strukture. Vlagatelj pa kot sporno izpostavlja, da iz izjave za podizvajalca ni razvidno, da ima povezane družbe, zaradi česar je izjava po njegovem mnenju zavajajoča oziroma ni resnična.

Kot izhaja iz citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov in podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom, zahteval le za partnerje in za podizvajalce, katerih vrednost priglašenega podizvajalskega dela brez DDV znaša več kot 10.000,00 EUR in bodo poplačani neposredno s strani naročnika. V obravnavanem primeru je iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kot pravilno opozarja naročnik, razvidno, da podizvajalec ni zahteval neposrednega plačila, zato se navedena zahteva nanj ne nanaša. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je izbrani ponudnik za podizvajalca kljub temu predložil izjavo, iz katere izhajajo podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu, medtem ko se glede povezanih družb podizvajalec ni izjasnil. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tega podatka niti ni bil dolžan navesti, zaradi česar mu tudi ni mogoče očitati neskladnosti z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročniku pa ni mogoče očitati kršitev pri presoji njegove ponudbe. Posledično Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v navedenem delu zavrača kot neutemeljene.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik v lastniški izjavi za podizvajalca, ki sicer ni bila zahtevana, navedel neresnične podatke, saj naj izjava podizvajalca, da nima povezanih družb, ne bi bila resnična (s čimer vlagatelj v bistvu uveljavlja obstoj izključitvenega razloga iz točke g šestega odstavka 75. člena ZJN-3), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podizvajalec v izjavi predstavil osebe, ki so udeležene v lastništvu, pri čemer je izjavil, da »v lastništvu podjetja MB OPREMA d. o. o. Ljubljana ni udeleženih pravnih oseb, tihih družbenikov, lastnikov poslovnih deležev pravne osebe ali delnic in povezanih družb«. Glede na podatke o udeležbi v lastništvu podizvajalca (dve fizični osebi in pravna oseba MB oprema, d. o. o., Ljubljana) navedene izjave, ki se izrecno nanaša le na udeležbo v lastništvu podjetja, ni mogoče obravnavati kot neresnične.

3. Glede podatkov o podizvajalcu

Med strankama je nadalje sporno, ali je izbrani ponudnik pravilno izpolnil obrazec št. 3.5 »Podatki o podizvajalcu«. Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo v podizvajanje oddal vsa dela, kot izhajajo iz ponudbenega predračuna, v vrednosti, kot izhaja iz obrazca. Glede na to, da je ponudbena cena višja kot vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, je po mnenju vlagatelja navedba izbranega ponudnika, da bo v podizvajanje oddal dela, navedena na obrazcu, zavajajoča in neresnična. Še posebej, ker iz pogodbe, ki sta jo sklenila izbrani ponudnik in podizvajalec, izhaja, da bo podizvajalec prevzel zgolj 30% v izjavi navedenih del. Ni pa jasno, kako si jih bosta delila.

Naročnik zavrača navedbe vlagatelja in zatrjuje, da so podatki o podizvajalcu ustrezni, da je ustrezno navedena vrsta del, oddanih v podizvajanje in vrednost teh del, ki se prav tako ujema z deležem del oddanih v podizvajanje, kot izhaja iz pogodbe med izbranim ponudnikom in podizvajalcem. Dodaja še, da navedbe deleža in obsega posamezne vrste del, oddanih v podizvajanje, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni zahteval.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v 1. poglavju »Navodila ponudnikom« v podtočki 3.5 določil: »Če namerava ponudnik izvajati naročilo s podizvajalci, mora v ponudbi za vsakega podizvajalca predložiti obrazec PODATKI O PODIZVAJALCU (OBRAZEC 3.5. v Poglavju 5 – Sposobnost), v katerem izpolni vse navedene razdelke. Poleg tega mora podizvajalec podati zahtevo in soglasje podizvajalca, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna njegovo terjatev do glavnega izvajalca (predložitev zahteve in soglasja je potrebna, če podizvajalec zahteva neposredno plačilo). Podizvajalci neobstoj razlogov za izključitev iz podčlena 3.1. teh navodil ponudnikom in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje iz podčlena 3.2. (a) in ostalega pogoja iz podčlena 3.3. (a) teh navodil ponudnikom izkažejo na način, kot je v podčlenih 3.1., 3.2. (a) in 3.3. (a) teh navodil ponudnikom zahtevano za gospodarski subjekt.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu 3.5 »Podatki o podizvajalcu«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predvidel, da ponudniki navedejo identifikacijske podatke o gospodarskem subjektu, podatke o morebitnem neposrednem plačilu, sklop podizvajanja in podatke o prevzetem poslu, in sicer: o vrsti del, ki jih bo podizvajalec opravil in vrednosti podizvajalskega dela brez DDV v EUR na dan oddaje ponudbe.

Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je za podizvajalca predložen obrazec št. 3.5, ki je izpolnjen v vseh zahtevanih delih. Iz njegove vsebine izhaja, da bo podizvajalec sodeloval pri izvedbi vseh del, ki so opredeljena v popisu del, pri čemer je navedena tudi vrednost del, ki jih prevzema v izvedbo. Vsled navedenemu gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil obrazec z vsemi podatki, ki so bili zahtevani. Ker je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega zahteval le navedene podatke (vrsta del in vrednost le teh), izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ni predložil ustreznega obrazca oziroma ustreznih podatkov o podizvajalcu, ker v njem ni navedel deleža ali obsega posamezne vrste del, ki jih podizvajalec prevzema v izvedbo. Drugačna (širša) razlaga, po kateri bi ponudniki oziroma podizvajalci morali vpisati tudi obseg ali delež prevzete vrste posameznih del oziroma le to še podrobneje razčleniti, nima podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pomenila pa bi tudi spreminjanje oziroma dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb, kar bi pomenilo kršitev prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, zato navedbe vlagatelja s tem v zvezi niso utemeljene.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, kar izpostavlja tudi naročnik, da je izbrani ponudnik ponudbi predložil Pogodbo o sodelovanju s podizvajalcem, iz katere izhaja, da bo podizvajalec opravil vsa dela po popisu del v višini 30%, kar se ujema tudi z vrednostjo del, ki jo prevzema v izvajanje. Izbrani ponudnik je torej predstavil vse zahtevane podatke o deležu podizvajalca na način, kot je bil predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je navedel tako vrsto del, ki jih bo podizvajalec izvedel (podizvajalec bo sodeloval pri izvedbi vseh del, ki so navedena v popisu del), kot tudi delež teh del (tako v vrednosti kot tudi v odstotnem deležu, pri čemer se ta dva podatka ujemata). Ker dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahtevala podrobnejše razčlenitve posameznih del, ki jih prevzema podizvajalec, ponudbi izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati nepravilnosti.

4. Glede podatkov artikla »zunanji stol«

Med strankama je nadalje sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na postavko 7.1.12 »zunanji stol«.

Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v popisu opreme ni navedel proizvajalca in tipa zunanjega stola, ampak je navedel le, da ga bo izvedel podizvajalec in da gre za delavniški izdelek. Zatrjuje, da skica, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni delavniška skica, saj je ni pripravil podizvajalec, in dodaja, da bi moral izbrani ponudnik, v kolikor se je odločil, da bo izdelal stol sam, v dokaz predložiti lastno delavniško skico, opremljeno z znakom podizvajalca, ne pa priložiti kopijo skice iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako zatrjuje, da izbrani ponudnik ni navedel oznake tipa in modela stola.

Naročnik na drugi strani navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določala, da je stol delavniški izdelek in da mora biti izdelan po priloženem delavniškem načrtu. Pojasnjuje, da gre za stol, ki ga je treba izdelati po zahtevah naročnika. Ker je izbrani ponudnik navedel, da bo ta stol izdelal podizvajalec (je navedel proizvajalca) in potrdil, da bo stol delavniški izdelek, izdelan po naročnikovi specifikacijah, ter priložil opis, ki je identičen zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik navedeno štel kot ustrezno. Poudarja, da je delavniške načrte in vzorce skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila potrebno predložiti šele v fazi izvedbe. Če bi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlagali na način, da je za stol treba predložiti navedbo proizvajalca, tipa, kataloške številke in katalog, bi bilo po mnenju naročnika treba ugotoviti, da gre za nejasnost, ki je ni mogoče razlagati v škodo ponudnika.

Kot je Državna revizijska komisija v predmetni odločitvi že navedla, se dopustnost ponudbe presoja skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ena od predpostavk dopustne ponudbe pa je tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 (in ob upoštevanju določb tega člena) opiše predmet javnega naročanja s tehničnimi specifikacijami, s katerimi točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Ponudnik pa je tisti, ki mora predložiti ponudbo skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in v njej specificirati, katero specifično blago je predmet ponudbe.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju C »Priprava ponudbe« v 10. točki »Sestavni deli ponudbe« v okviru 7. podtočke kot sestavni del ponudbe zahteval: »Izpolnjeno in podpisano Poglavje 6 – Popis del/Ponudbeni predračun za vsakega od ponujenih sklopov.

Ponudnik je prejel Poglavje 6 – Popis del/Ponudbeni predračun v obliki .xlsx datoteke za vsak sklop, ki ponudniku služi kot osnova za pripravo Popisa del/Ponudbenega predračuna v .xlsx datoteki.

Ponudbeni predračun (.xlsx datoteka) je dolžan ponudnik izpolniti s cenami na enoto po posameznih postavkah tako za dobavo in montažo kot tudi za vzdrževanje, kjer je to označeno (osenčene celice v stolpcu »vrednost vzdrževanja na enoto/letna«) in, kot Ponudbeni predračun oddati v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Drugi dokumenti« v .xlsx datoteki.

V primeru razhajanj med podatki v Obrazcu ponudbe - naloženim v razdelek »Predračun«, in Ponudbenim predračunom v .xlsx datoteki - naloženim v razdelek »Drugi dokumenti«, kot veljavni štejejo podatki v Ponudbenem predračunu, naloženim v razdelku »Drugi dokumenti«.

Definiranje ponujene opreme je potrebno v Poglavju 6 – Popis del/Ponudbeni predračun na vseh mestih, kjer je to nakazano z osenčenjem celice v stolpcu »Proizvajalec, tip, kataloška št., št. strani kataloga«.

Treba je navesti proizvajalca, tip opreme, kataloško št. in št. strani kataloga opreme, ki jo ponudnik ponuja. Za vsak ponujen in definiran kos opreme, kjer je zahtevana izpolnitev polja v stolpcu »Proizvajalec, tip, kataloška št., št. strani kataloga« je treba v ponudbi predložiti še dokumentacijo (prospektni material, katalogi, tehnični opisi opreme itd.), iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve naročnika. Pri vsaki zahtevi v
Poglavju 6 – Popis del/Ponudbeni predračun naj ponudnik v ponudbi jasno in nedvoumno navede kataloško številko ter številko strani v katalogu, kjer so predstavljeni podatki o tehničnih specifikacijah, ki jih izpolnjuje ponujeni proizvod. Prav tako morajo biti podatki o tehničnih specifikacijah ponujene opreme/artiklov v katalogu jasno in nedvoumno označena.
Če ponudnik na predvideno mesto (v celice stolpca »Proizvajalec, tip, kataloška št., št. strani kataloga«) ne vpiše zahtevanih podatkov ali ne priloži zahtevanih dokazil, bo naročnik štel ponudbo kot nedopustno.

Za vse eksplicitno podane dimenzije in težo posameznega tovarniškega izdelka šteje, da je dopustno odstopanje od navedenih mer -/+ 5 %. Vse eksplicitno definirane tehnične vrednosti (npr. moč hrupa...dB) predstavljajo še sprejemljivo vrednost. Ponudnik lahko ponudi boljše lastnosti.«

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja splošno pravilo, ki ga izpostavlja tudi vlagatelj, da je bilo potrebno ponujeno opremo definirati, in sicer navesti proizvajalca, tip opreme, kataloško št. in št. strani kataloga opreme, ki jo ponudnik ponuja. Za vsak ponujen in definiran kos opreme, kjer je zahtevana izpolnitev polja v stolpcu »Proizvajalec, tip, kataloška št., št. strani kataloga«, je naročnik določil, da je bilo treba v ponudbi predložiti še dokumentacijo (prospektni material, katalogi, tehnični opisi opreme itd.), iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve naročnika.

Nadalje je iz vpogleda v popis pohištvene splošne in medicinske opreme »Sklop 1- 7.0.0. Sedežno pohištvo« iz postavke 7.1.12 razvidno, da je naročnik za postavko »Stol zunanji« določil:
»Dimenzije: 50 / 55,3 /81 cm. Stol izdelan po načrtu.

Jeklen stol izdelan iz polne žice 12mm (opcijsko 14mm). Vsi deli stola so protikorozijsko zaščiteni po postopku kataforeze in prašno barvani v barvo po izboru pooblaščenega arhitekta, barva po lestvici kot npr. Tiger drylac serija 68 ali enakovredni.
Sedalo in naslon prostorsko ukrivljeni jekleni pasovi prereza 20/2mm. Sedalo ima 9 prečk, naslon pa 3 prečke. Pasovi so varjeni in brušeni na ogrodje iz polne žice. Stol mora imeti možnost nalaganja min. 20 kosov. Vključno z odgovarjajočim številom vozičkov za stole. Stol ima naslon za roke. Konstrukcija nog je povezana s konstrukcijo naslona za roke v enotno trapezno geometrijo. Horizontalni naslon za roke je razširjen na 22mm skladno z načrtom.. Razširitev je narejena kot privarjena ploščica, ki je na vseh delih polkrožno pobrušena.
Višina stola 81cm, širina stola 50cm, globina stola 55.3cm
širina naslona 41 cm, širina sedišča 43,8/41cm, s previsnim ročajem na vrhu naslona
Stol je delavniški izdelek in mora biti izdelan po priloženem delavniškem načrtu. Stol mora biti preizkušen, certificiran in mora biti A-testiran in certificiran skladno z vsemi EU in RS veljavnimi zakoni, predpisi in standardi.
V ceno je poleg zgoraj navedenega opisa potrebno vključiti:
- V ceno vključiti ves pritrdilni in montažni material za izdelavo, dobavo in montažo pohištva,
- vključno s kitanjem in silikoniziranjem na stikih med posameznimi kosi pohištva.
- V ceno vključiti izdelavo petih testnih kosov.«

Iz popisa opreme tako izhaja, da je postavka 7.1.12 stol izdelan po načrtu – delavniški izdelek.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve v zvezi z delavniškimi načrti določil v vzorcu pogodbe, in sicer v okviru obveznosti dobavitelja (8. člen), iz katerega med drugim izhaja zahteva: »izdelati delavniške načrte v skladu z navedbami v projektni dokumentaciji za potrditev s strani naročnika in predati vzorce tipske opreme v potrditev«.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je v okviru postavke 7.1.12 »stol zunanji« v osenčen stolpec E »proizvajalec, tip, kataloška št. in št. strani kataloga« navedel:
»Mb oprema, d.o.o. Izdelano skladno z opisi in navodili naročnika. (Stol je delavniški izdelek in bo izdelan po priloženem delavniškem načrtu.) Št. strani 1-2«

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil splošno zahtevo, da ponudniki v popisu opreme navedejo proizvajalca, tip opreme, kataloško št. in št. strani kataloga opreme, ki jo ponudnik ponuja. Vendar je potrebno zahtevo razlagati upoštevaje celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in naravo posamezne postavke. Iz tehničnih specifikacij obravnavane postavke (7.1.12) izhaja, da naročnik ni zahteval dobave serijskega tipskega proizvoda, temveč izdelavo stola po priloženem načrtu. Naročnik je namreč izrecno določil, da gre za stol, izdelan po načrtu, in da gre za delavniški izdelek, za katerega so bile natančno določene specifikacije in konstrukcijske rešitve. Naročnik je tudi zahteval, da morajo ponudniki v ceno vključiti izdelavo petih testnih kosov, kar je značilno za razvoj oziroma izdelavo izdelka po naročilu. Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku in naročniku, da postavka »zunanji stol« ne predstavlja standardnega kataloškega izdelka, temveč izdelavo stola po meri oziroma delavniškega izdelka, izdelanega po naročnikovem načrtu. Splošne zahteve glede navedbe proizvajalca, tipa opreme, kataloške številke in kataloga pa v obravnavanem primeru, ko naročnik zahteva izdelek po meri, ni mogoče razlagati na enak način kot pri postavkah, pri katerih je predmet naročila tipski oziroma serijsko proizvedeni izdelek. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da bi moral ponudnik že ob oddaji ponudbe predložiti identifikacijske podatke oziroma dokumentacijo za izdelek, katerega izdelavo po naročnikovem načrtu in izdelavo delavniške dokumentacije je naročnik sam predvidel šele v fazi izvedbe pogodbe (testni kosi, delavniški načrt). Ker je izbrani ponudnik v ponudbi kot proizvajalca navedel gospodarski subjekt, ki bo predmet izdelal (podizvajalec), hkrati pa navedel, da bo stol izdelan skladno z naročnikovimi zahtevami (opisi in navodili) (tj. tip stola), ter priložil načrt, ki je bil sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je glede na naravo postavke izpolnil zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa ni imel podlage, da bi ponudbo ocenil kot nedopustno. V zvezi s tem je potrebno prav tako ugotoviti, da naročnik za predmetno postavko ni zahteval, da bi morali ponudniki že v fazi oddaje ponudbe predložiti lastne delavniške načrte, kot zatrjuje vlagatelj, ali drugo izvedbeno dokumentacijo, saj je izdelavo delavniških načrtov izrecno določil za izvajalca - torej v fazi izvedbe pogodbe.

Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da razlaga, za katero se zavzema vlagatelj, ne upošteva vseh določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot navedeno je naročnik sicer določil splošno zahtevo, da ponudniki navedejo proizvajalca, tip opreme, kataloško številko in številko strani kataloga, hkrati pa je za obravnavano postavko »zunanji stol« izrecno določil, da gre za delavniški izdelek, ki mora biti izdelan po priloženem načrtu, ter da delavniške načrte izdela izvajalec. Razlaga, po kateri bi moral ponudnik ob oddaji ponudbe navesti podatke oziroma predložiti dokumentacijo za izdelek, ki ga bo šele izdelal po meri, ne izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot celote. Tudi če bi bilo mogoče šteti, da splošna zahteva glede navedbe proizvajalca, tipa opreme, kataloške številke in kataloga v razmerju do posebnih zahtev za predmetno postavko, ki je izrecno določena kot izdelek, izdelan po meri, dopušča več razlag, takšne okoliščine po poteku roka za oddajo ponudb ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Upoštevaje navedeno je potrebno zahtevek za revizijo v tem delu, v katerem je vlagatelj revizijske navedbe omejil le na trditev, da izbrani ponudnik ni predložil lastne delavniške skice in ni navedel proizvajalca ter tip in model stola, šteti za neutemeljenega.

Vlagatelj je nadalje v vlogah z dne 15. 6. 2026 in 1. 7. 2026 zatrjeval, da risba iz ponudbe izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika, saj se skica ne ujema s popisi naročnika v delu, ki določa prečke sedala in naslona, prav tako je zatrjeval drugačno presojo ponudbe glede iste postavke v prejšnjem postopku, v katerem sta bili ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika zavrnjeni. Skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj v navedenih vlogah z dne 15. 6. 2026 in 1. 7. 2026 ni pojasnil in še manj dokazal, zakaj navedb v zvezi s tehnično ne ustreznostjo skice oziroma delavniškega načrta iz ponudbe izbranega ponudnika brez svoje krivde ni mogel navesti že predrevizijskem postopku, so te navedbe v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN prepozne, zato jih Državna revizijska komisija pri sprejemu odločitve v dani zadevi ni upoštevala. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na ravnanje naročnika v prejšnjem postopku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da morebitne odločitve ali ravnanja naročnika v predhodnem postopku ne morejo vplivati na presojo zakonitosti ravnanj v obravnavanem postopku, saj gre za ločene samostojne postopke, katerih zakonitost se presoja ločeno.

5. Glede vrednosti referenčnega posla

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da dvomi v izpolnjevanje referenčnega pogoja. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo referenčnega naročnika, iz katerega ne izhaja točen znesek opravljenih del. Vlagatelj dvomi, da je vrednost del, ki se nanaša na dobavo opreme na referenčnem objektu, presegla 700.000,00 EUR (kolikor je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila). Zato iz previdnosti tudi v tem delu vlaga zahtevek za revizijo in očita naročniku, da je odločitev o tem, da gre izbranemu ponudniku priznati referenco, preuranjena, saj po predvidevanju vlagatelja na referenčnem objektu ni izvedel del v zahtevani vrednosti. Prav tako pojasnjuje, da gre pri referenčnem poslu za del javnega naročila, zato je od referenčnega naročnika v okviru dostopa do informacij javnega značaja zahteval, da pove, kolikšen del posla je dejansko izvedel izbrani ponudnik. Vlagatelj je v vlogi z dne 9. 7. 2026 pojasnil, da mu je referenčni naročnik zavrnil dostop do informacij, ter mu tako onemogočil, da bi dokazal, da izbrani ponudnik nima ustrezne reference.

Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo, v katerem je navedeno, da je izvedel dobavo in montažo opreme v vrednosti več kot 700.000,00 EUR. Pojasnjuje, da je bil referenčni posel objavljen na Portalu javnih naročil, iz dokumentacije pa je razvidno, da je obsegal še druga dela poleg pohištvene opreme, celotna vrednost pa je bistveno presegala 700.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. odločitve v zadevah št. 018-061/2016, 018-009/2017, 018-110/2018), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

Ob upoštevanju predstavljenih zakonskih določb je torej trditveno-dokazno breme najprej na vlagatelju, na naročnika pa se prenese (še)le, ko in če vlagatelj v zahtevku za revizijo navede in dokaže dejstva, ki kažejo na nezakonitost naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve navedbe v tem delu ostanejo na ravni dvomov in ugibanj. Vlagatelj ni konkretiziral, zakaj naj referenčno potrdilo izbranega ponudnika ne bi bilo ustrezno. Na predloženem referenčnem potrdilu sicer ni bila navedena natančna vrednost izvedenih zahtevanih del, ki se nanašajo na dobavo in montažo pohištvene opreme. Iz potrdila izhaja zgolj, da je njihova vrednost presegala zahtevano vrednost (700.000,00 EUR), vendar navedeno ne pomeni, da dela niso bila izvedena v zahtevani oziroma višji vrednosti. Ravno nasprotno, referenčni naročnik v referenčnem potrdilu izrecno potrjuje, da je izbrani ponudnik dela izvedel vsaj v zahtevani višini, natančna vrednost pa v konkretnem primeru niti ni bila zahtevana. Ker je priglašeni referenčni posel znašal vsaj 700.000,00 EUR kot je bilo zahtevano, potrdilo nedvomno izkazuje, da je bil ta prag dosežen oziroma presežen. Iz okoliščine, da referenčni naročnik ni navedel natančnega zneska izvedenih del, ni mogoče sklepati, da dela v zahtevani vrednosti niso bila izvedena. Vlagatelj namreč ni konkretiziral, zakaj naj opravljena dela ne bi dosegala zahtevane vrednosti oziroma ni konkretiziral dejstev, na podlagi katerih dvomi, da vrednost referenčnih del ni dosegala zahtevane višine. Posledično gre ugotoviti, da vlagateljeva trditvena podlaga ni zadostna, še posebej ob upoštevanju, da so mu bili na voljo javno dostopni podatki, povezani z izvedbo referenčnega posla (med drugim pogodba, aneksi, popis del in dokumentacija referenčnega javnega naročila), na podlagi katerih bi lahko svoje očitke konkretiziral in ustrezno utemeljil, če bi zanje obstajala dejanska podlaga. Na navedeno ne more vplivati vlagateljevo zatrjevanje, da je od referenčnega naročnika poskušal pridobiti dodatna dokazila, vendar mu jih ta ni posredoval. Nezmožnost pridobitve določenega dokaza sama po sebi ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage niti ne more utemeljiti zgolj pavšalnih navedb oziroma domnev o neizpolnjevanju pogojev. Prav tako trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokaznim predlogom, skladno s katerim vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija ugotavlja vrednost izvedenih del pri referenčnem naročniku. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo izraža zgolj dvom, da vrednost del, ki se nanaša na dobavo in montažo pohištvene opreme, presega 700.000,00 EUR, oziroma vlaga zahtevek za revizijo v tem delu iz previdnosti, ne da bi ob tem navedel konkretna dejstva, ki bi jih glede na javno dostopne podatke o referenčnem poslu lahko navedel (npr. razmerje med vrednostjo dobave in montaže pohištvene opreme in vrednostjo ostalih del, razmejitev med dobavo in montažo pohištvene opreme in ostalimi postavkami, povezava med popisi del in referenčno vrednostjo, primerjava tega razmerja s primerljivimi posli itd.). Šele navedba konkretnih dejstev bi lahko predstavljala podlago za njihovo ugotavljanje in dokazovanje, njihova odsotnost oz. zgolj pavšalno zatrjevanje dvoma pa ne zadostuje, zaradi česar tudi morebitni dokazi, kot je bilo že zapisano, ne bi mogli nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj v obravnavanem delu svojega trditvenega bremena ni izpolnil, saj ni podal ustrezne dejstvene podlage (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ki bi omogočala zaključek, da referenčna dela niso bila izvedena v zahtevani višini in da je posledično naročnik nepravilno zaključil, da je priglašen referenčni posel skladen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

6. Sklepno

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev, ki so se nanašale na izpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika v zvezi s povprečnim čistim prihodkom od prodaje, izjavo o lastništvu, izjavo podizvajalca o delitvi del, predložitvi skice in navedbi podatkov o ponujeni postavki »zunanji stol« ter referenčnim pogojem, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

Vlagatelj je v vlogi, s katero se je opredelil do zavrnitve zahtevka za revizijo, podrejeno, v primeru, da se ugotovi, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, predlagal povrnitev stroškov postopka zaradi ravnanja naročnika, ki mu je na podlagi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika posredoval napačen ESPD obrazec, saj vlagatelj v nasprotnem primeru ne bi vložil zahtevka za revizijo. V zvezi s tem predlogom Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil tudi iz drugih razlogov (vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval pet različnih domnevnih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika), ki so bili predmet obravnave v predmetnem postopku pravnega varstva, zaradi česar za ugoditev vlagateljevemu podrejenemu predlogu glede povrnitve stroškov ni podlage niti v devetem odstavku 72. člena ZPVPJN niti v prvem odstavku 156. člena ZPP.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 28. 5. 2026, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo vlagatelja, zahteval tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javno naročanje.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran