018-087/2026 Občina Ankaran

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje izbirne gospodarske javne službe vzdrževanja javne razsvetljave na območju občine Ankaran«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Javna razsvetljava, d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ankaran, Jadranska cesta 66, Ankaran - Ancarano (v nadaljevanju: naročnik) dne 16. 7. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 24. 3. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002131/2026-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 203084-2026.

Naročnik je na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila« JN - 5/2026 z dne 2. 6. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Vetus, d.o.o., Prade, Pobeška cesta 47, Koper – Capodistria (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbo vlagatelja pa je ugotovil, da ni dopustna, ker ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 6. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj zatrjuje kršitev transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3. Zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo označil za nedopustno zaradi domnevnega neizpolnjevanja kadrovskega pogoja in v zvezi s tem zatrjuje, da je presoja naročnika, da nominirani kader ne izpolnjuje zahtevanih pogojev napačna in temelji na pretirano formalistični razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavlja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dvoumna, saj je naročnik poleg vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev kot ustrezno dokazilo dopustil tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo (v nadaljevanju: NPK) oziroma drugo dokazilo o strokovni usposobljenosti. S tem je po njegovem mnenju razširil nabor sprejemljivih kvalifikacij, nejasnosti pa ne morejo iti v škodo ponudnika. Ker je predložil dokazilo o izobrazbi nominiranega kadra, iz katerega izhaja strokovna usposobljenost s področja elektrotehnike, meni, da je pogoj izpolnjen. Vlagatelj dalje zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, zaradi česar ni mogel preveriti njene vsebine niti konkretno uveljavljati morebitnih nepravilnosti. Kljub temu na podlagi razpoložljivih informacij dvomi, da je bila dopolnitev ponudbe zakonita, dvomi, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevane kadrovske pogoje, dvomi namreč, da je izbrani ponudnik izkazal razpolaganje z vsemi zahtevanimi kadri na način, kot ga je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako zatrjuje, da utemeljeno dvomi, da izbrani ponudnik razpolaga z zahtevanim merilnikom osvetljenosti razreda B oziroma da je za izpolnjevanje tega pogoja predložil ustrezna dokazila. Izpostavlja pa tudi dvom glede izpolnjevanja referenčnega pogoja. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z referencami, ki bi v zahtevanem obsegu zajemale tako redno vzdrževanje cestne razsvetljave kot tudi prometne signalizacije. Ker mu vpogled v ponudbo ni bil omogočen, vsebine referenc ni mogel preveriti, zato predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija preverita, ali predložene reference dejansko izpolnjujejo vse zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je izbranemu ponudniku skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN 16. 6. 2026 posredoval zahtevek za revizijo, izbrani ponudnik se o zahtevku ni izjasnil.

Naročnik je z odločitvijo z dne 22. 6. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma navaja, da tudi v primeru, če bi bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot dopustna, to ne bi vplivalo na rezultat postopka, saj je bila po merilu za oddajo javnega naročila uvrščena na drugo mesto. Kljub temu poudarja, da je bila zahteva po pooblaščenem inženirju elektro stroke, vpisanem v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici, jasna in nedvoumna. Navedba, da je mogoče predložiti NPK ali drugo dokazilo, se po njegovem stališču nanaša zgolj na dokazovanje strokovne usposobljenosti posameznih kadrov in ne spreminja vsebine samega pogoja. Ker vlagatelj ni predložil nobenega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je nominirani kader dejansko vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, pogoja ni izpolnil. Naročnik dodatno navaja, da je sam preveril javni imenik pooblaščenih inženirjev in ugotovil, da nominirani kader vanj ni vpisan. Naročnik zavrača tudi očitke glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in poudarja, da vlagatelj svojih navedb ni podkrepil s konkretnimi dejstvi ali dokazi, zgolj domneve in dvomi ne zadostujejo za izkaz nezakonitosti naročnikove odločitve oziroma nedopustnosti ponudbe. V zvezi z domnevno nedovoljeno dopolnitvijo ponudbe naročnik poudarja, da vlagatelj ni izkazal, da je bil izbrani ponudnik dejansko pozvan k dopolnitvi ponudbe, niti da bi se morebitna dopolnitev nanašala na elemente, ki jih po ZJN-3 ni dopustno spreminjati. Pojasnjuje, da 90. člen ZJN-3 naročniku ne nalaga, da bi moral v odločitvi o oddaji naročila navajati vsebino ali obseg morebitnih pozivov na dopolnitev ponudb. Glede očitkov o neizpolnjevanju kadrovskih pogojev izbranega ponudnika naročnik poudarja, da vlagatelj ni izkazal niti zatrjeval, da izbrani ponudnik ni nominiral zahtevanega števila različnih kadrov ali katerekoli druge kršitve, ki bi narekovala ugotovitev nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Sklicevanje na povprečno število zaposlenih v preteklem letu po njegovem mnenju ne izkazuje dejanskega stanja ob oddaji ponudbe, poleg tega pa dokumentacija dopušča izkazovanje kadrovskih zmogljivosti tudi s podizvajalci. Sama okoliščina, da ponudnik uporablja podizvajalce, še ne pomeni, da ti prevzemajo večinski del koncesije. Enako naročnik zavrača očitke glede razpolaganja z merilnikom osvetljenosti razreda B in glede izpolnjevanja referenčnega pogoja. Navaja, da vlagatelj ni predložil nobenih konkretnih dokazov, ki bi potrjevali njegove dvome, temveč zgolj pavšalne navedbe, ki ne zadostujejo za uspešno uveljavljanje revizijskega zahtevka. Naročnik se pri tem sklicuje tudi na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, po kateri nosi vlagatelj trditveno in dokazno breme za zatrjevane kršitve. Šele če vlagatelj navede in dokaže dejstva, ki kažejo na nezakonitost ravnanja naročnika, se dokazno breme lahko prenese na naročnika. Ker vlagatelj tega po oceni naročnika ni storil pri nobenem od svojih očitkov, naročnik meni, da ni dolžan dodatno utemeljevati zakonitosti svoje odločitve.

Naročnik je dne 24. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Predmet javnega naročila, je vzdrževanje javne razsvetljave na območju občine Ankaran ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne službe, skladno s 4. členom Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe vzdrževanja javne razsvetljave na območju občine Ankaran (Uradni list RS, št. 2/2026; v nadaljevanju: Odlok).

Vlagatelj najprej zatrjuje, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje (tudi) pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se (med drugim) nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Namen določitve tovrstnih pogojev je ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, saj si z njimi naročnik zagotovi, da imajo ti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti (prim. prvo poved iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izpolnjevanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3. V skladu s točko f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekt tehnično sposobnost za izvedbo javnega naročila dokaže z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Pogoji za sodelovanje« C) točki »Tehnična in strokovna sposobnost« v 3. podtočki določil:
»Število zaposlenih gospodarskega subjekta:
Gospodarski subjekt razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije, in sicer:
- Delavec s strokovno usposobljenostjo elektrotehnik (najmanj 1)
- Delavec s strokovno usposobljenostjo elektromonter (najmanj 1)
- Delavec s strokovno usposobljenostjo strojnik gradbene mehanizacije (najmanj 1)
- Delavec s strokovno usposobljenostjo voznik C+E kategorije (najmanj 1)
- Delavec s strokovno usposobljenostjo pooblaščeni inženir elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (najmanj 1)

Dokazilo: izpolnjen obrazec ePRO – Reference in kadri, točka 2. KADRI (gospodarski subjekt navede in predloži dokazilo npr. NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija) ali drugo dokazilo, iz katerega izhaja, da je delavec strokovno usposobljen).
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj; v primeru nastopanja s podizvajalci se lahko pogoj izkazuje s podizvajalci)«

Kot izhaja iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik zahteval priglasitev kadra za pet različnih funkcij, med drugim tudi pooblaščenega inženirja elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju je določil tudi dokazila, in sicer so morali ponudniki predložiti pred pripravljen obrazec »Reference in kadri« v katerem so morali navesti imenovan kader ter zanje predložiti dokazila, npr. NPK ali drugo dokazilo, iz katerega izhaja, da je delavec strokovno usposobljen.

Vlagatelj zatrjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasna, saj je naročnik poleg vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev kot ustrezno dokazilo dopustil tudi NPK, s tem je po njegovem mnenju razširil nabor sprejemljivih kvalifikacij, nejasnosti pa ne morejo iti v škodo ponudnika. Zatrjuje tudi, da je za nominirani kader predložil dokazilo o izobrazbi, iz katerega izhaja, da je le-ta pridobil višjo strokovno izobrazbo elektrotehnika in s tem naziv poklicne izobrazbe inženir elektroenergetike, s čimer izpolnjuje pogoj strokovne usposobljenosti kot pooblaščeni inženir elektro stroke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja o nejasnosti dokumentacije ni mogoče slediti. Iz citiranega dela dokumentacije namreč jasno izhaja, da je NPK naveden zgolj kot primer možnega dokazila in ne kot dokazilo, ki bi bilo zahtevano ali primerno za vse vrste kadrov. V zvezi z navedenim je potrebno poudariti, da navedba posameznega primera dokazila ne pomeni razširitve ali spremembe zahtevanih kadrov oziroma njihovih zahtevanih usposobljenosti. Iz primeroma navedenega dokazila in pojasnila, da je potrebno predložiti drugo dokazilo, iz katerega izhaja, da je delavec strokovno usposobljen jasno izhaja, da lahko gospodarski subjekt zahtevano strokovno usposobljenost posameznega kadra izkaže z različnimi vrstami dokazil, če ta glede na konkretni kader in zahtevano usposobljenost izkazujejo izpolnjevanje določenega pogoja.

Skladno z določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so morali ponudniki za vsak posamezni zahtevani kader predložiti tisto dokazilo, ki je po svoji vsebini primerno za izkazovanje zahtevane strokovne usposobljenosti imenovanega kadra. Dejstvo, da je med primeroma navedenimi dokazili omenjena tudi NPK, tako ne pomeni, da je takšno dokazilo potrebno in primerno za vse zahtevane kadre, prav tako pa ne pomeni, da se s tem spreminjajo ali širijo zahteve glede kadrov, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja o nejasnosti ali razširitvi nabora zahtevanega kadra ni mogoče slediti.

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja in revizijskih navedb vlagatelja izhaja, da je nominiral kader, ki ima pridobljeno poklicno izobrazbo inženir elektroenergetike.

Naročnik zatrjuje, da imenovani kader ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, vlagatelj pa temu niti ne nasprotuje, zatrjuje le, da ima pridobljeno poklicno izobrazbo inženir elektroenergetike, s čimer izpolnjuje pogoje strokovne usposobljenosti za pooblaščenega inženirja elektro stroke, posledično naj bi s tem izkazoval tudi pogoj za sodelovanje, vendar navedenemu ni mogoče slediti.

Naročnik je zahteval kader s strokovno usposobljenostjo pooblaščeni inženir elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v Republiki Sloveniji. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja ali nominirani kader vlagatelja izpolnjuje pogoje strokovne usposobljenosti pooblaščenega inženirja, ki jih opredeljuje Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s sprem.), ugotavlja, da vlagatelj že iz razloga, ker imenovani kader ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev ne izpolnjuje zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je vlagatelj nominiral kader, ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, naročnik pa ni imel podlage, da bi njegovo ponudbo štel kot dopustno. Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in 89. člen ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja ugotovil, da ni dopustna, zaradi ne izpolnjevanja pogojev za sodelovanje.

Vlagatelj dalje izpostavlja, da je na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je naročnik zavrnil z obrazložitvijo, da je vlagateljeva ponudba nedopustna zaradi česar nima zakonske podlage, da bi mu omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

V obravnavanem primeru je naročnik prejel dve ponudbi in obe tudi pregledal. Za ponudbo izbranega ponudnika je ugotovil, da je dopustna, vlagateljevo ponudbo pa je označil za nedopustno.

Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Ker naročnik vlagatelju vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni omogočil v posledici ugotovitve, da njegova ponudba ni dopustna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ravnanj v nasprotju s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 ni mogoče očitati.

Med strankama je dalje sporno ali je naročnik ravnal skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil da je dopustna.

Vlagatelj zatrjuje, da obstaja utemeljen sum, da je naročnik vlagatelja pozival na dopolnitev ponudbe, dopolnitev pa je bila uporabljena za odpravo pomanjkljivosti, ki jih po poteku roka za oddajo ponudb ni dopustno odpravljati.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti ni določil drugačnih pravil kot izhajajo iz citiranih določb ZJN-3.

Naročnik zatrjuje, da vlagatelj ni izkazal, da je bil izbrani ponudnik dejansko pozvan k dopolnitvi ponudbe, niti da bi se morebitna dopolnitev nanašala na elemente, ki jih po ZJN-3 ni dopustno spreminjati.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na zakonitost postopka dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj res zatrjuje zgolj, da mu zaradi neomogočenega vpogleda ni znana vsebina poziva na dopolnitev in dopolnitve ponudbe ter da zato obstaja dvom, ali je naročnik institut dopolnjevanja ponudbe uporabil skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Vendar pa je treba obseg njegovega trditvenega bremena presojati ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti dejstva, da mu relevantna dokumentacija ni bila dostopna in presojati v obsegu v katerem je očitke konkretiziral do te mere, da je mogoče opredeliti predmet revizijske presoje in zatrjevane kršitve preveriti.

Državna revizijska komisija je v delu, ki ga je vlagatelj uspel konkretizirati vpogledala v dokumentacijo postopka in ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe v okviru, ki ga dopuščata drugi odstavek 81. člena in peti odstavek 89. člena ZJN-3. Iz dokumentacije izhaja, da se je poziv nanašal na zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev, na odpravo pomanjkljivosti glede dokazil (ESPD), pojasnil v zvezi s priglašenim referenčnim poslom in predložitvijo popisa del v xls obliki, pri čemer naročnik izbranemu ponudniku ni omogočil spreminjanja tistih elementov ponudbe, katerih sprememba po poteku roka za oddajo ponudb ni dopustna. Državna revizijska komisija po vpogledu v poziv naročnika in dopolnitev ponudbe ugotavlja, da je izbrani ponudnik ravnal skladno s pozivom, dopolnitev pa ni pomenila nedopustne spremembe ponudbe v smislu petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na očitke v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje. Državna revizijska komisija je tudi pri presoji navedb, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev, upoštevala okoliščino, da vlagatelju relevantna dokumentacija ni bila dostopna. Ob tem je revizijske navedbe vsebinsko obravnavala v obsegu, v katerem je vlagatelj svoje očitke uspel konkretizirati do te mere, da je bila njihova presoja mogoča.

Vlagatelj zatrjuje, da obstaja resen in utemeljen dvom, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.C.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je iz javno objavljenih podatkov razvidno, da je povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju v letu 2025 znašalo 1,02, kar pomeni, da je bila pri izbranemu ponudniku zaposlena ves čas ena oseba. Opozarja tudi na omejitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz katere izhaja, da če gospodarski subjekt nastopa s podizvajalci, ti skupaj ne smejo prevzeti večinskega dela vrednosti koncesije, podizvajalec pa mora imeti reference na tistih vrstah del, ki jih prevzema.

Vlagatelj je revizijske navedbe konkretiziral v delu, v katerem zatrjuje, da izbrani ponudnik bodisi ni priglasil ustreznega števila kadra oziroma ni nominiral kadra za vsak zahtevani kader posebej, na način kot je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot že ugotovljeno je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Pogoji za sodelovanje« C) točki »Tehnična in strokovna sposobnost« v 3. podtočki določil zahtevan kader (zgoraj citirani del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Naročnik je nato na Portalu javnih naročil v okviru Vprašanj, odgovorov in pojasnil objavil odgovor, ki se je nanašal na vprašanje v zvezi s kadrom (31. 3. 2026 ob 12.35) :
VPRAŠANJE 1
Spoštovani,
Pi pogojih za sodelovanje, obrazec kader nas zanima če lahko ista oseba izpolnjuje več različnih vlog ( npr. hkrati strojnik gradbene mehanizacije in voznik C+E kategorije)?

ODGOVOR 1
Ne. Zaradi narave dela in čimbolj nemotenega izvajanja vzdrževalnih del, ki so predmet javnega naročila, naročnik zahteva, da vsak kader, ki je zahtevan v točki 7.C.3.: Tehnična in strokovna sposobnost nastopa le v eni vlogi.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je priložil obrazec 3.1 »Reference in kadri« iz katerega izhaja, da je za vseh pet zahtevanih funkcij nominiral pet različnih oseb. Iz ponudbene dokumentacije tako ne izhaja, da bi bila katerakoli izmed predlaganih oseb nominirana za več funkcij, zato vlagateljevim navedbam o neizpolnjevanju predmetne zahteve ni mogoče slediti.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da utemeljeno dvomi, da izbrani ponudnik razpolaga z zahtevanim merilnikom osvetljenosti razreda B, saj se izbrani ponudnik primarno ukvarja z elektroinštalacijskimi deli, ne izvaja pa po podatkih vlagatelja meritve osvetljenosti ali razpolaga s specializirano merilno opremo za ta namen. Dvomi tudi v to, da je predložil ustrezno dokazilo.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Pogoji za sodelovanje« C) točki »Tehnična in strokovna sposobnost« v 4. podtočki določil:
»Orodje, obrat ali tehnična oprema
Gospodarski subjekt razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo, in sicer:
a. da ima primerno mehanizacijo in opremo za izvedbo vzdrževanja javne razsvetljave;
b. da razpolaga s poslovnim prostorom oz. drugim primernim prostorom za hrambo vozil in opreme za izvajanje gospodarske javne službe na območju Občine Ankaran oz. ne več kot 20 km izven območja občine.
Gospodarski subjekt mora izkazati, da razpolaga najmanj z naslednjo opremo, mehanizacijo oziroma stroji:
Vozilo z dvižno košaro delovne višine 12 m ali več (2 kom)
Rovokopač mini bager (1 kom)
Merilnik osvetljenosti razreda B (1 kom)
Dokazilo: izpolnjen obrazec ESPD ali lasten obrazec ponudnika iz katerega so razvidni podatki o zahtevani mehanizaciji in opremi.
Kot dokazilo naročnik dodatno zahteva:
Za nepremičnine mora ponudnik dokazati lastništvo, najemno pogodbo za čas trajanja koncesije oziroma pismo o nameri, iz katerega je razvidno, da bo v primeru pridobitve koncesije imel na voljo nepremičnine.
Za mehanizacijo in opremo mora predložiti izpis osnovnih sredstev ali račune, izdane ob nakupu naprav ali najemne pogodbe v primeru najema opreme.«

Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik med drugim zahteval merilnik osvetljenosti rezeda B, za katerega je zahteval predložitev izpisa osnovnih sredstev ali računov izdanih ob nakupu naprav.

Državna revizijska komisija je v delu, v katerem je vlagatelj uspel konkretizirati navedbe v zvezi z zahtevano opremo vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudbi predložil izpis osnovnih sredstev za zahtevano opremo, zato navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni priglasil zahtevane opreme oziroma ni predložil zahtevanega dokazila niso utemeljene.

Vlagatelj nenazadnje zatrjuje še, da utemeljeno dvomi, da izbrani ponudnik razpolaga z referenco, ki bi v zahtevanem obsegu zajemala tudi redno vzdrževanje prometne signalizacije. Zatrjuje, da se izbrani ponudnik ukvarja samo z elektroinštalacijami, ne pa tudi s prometno signalizacijo in cestno razsvetljavo. Zatrjuje, da naročnik ni zadostno preveril izpolnjevanja referenčnega pogoja oziroma, da izbrani ponudnik referenčnega pogoja ni izkazal na način, kot ga je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Če referenca izbranega ponudnika ne zajema prometne signalizacije v zahtevanem obsegu, takšna referenca ne ustreza zahtevam naročnika in je ni mogoče šteti za ustrezno.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Pogoji za sodelovanje« C) točki »Tehnična in strokovna sposobnost« v 1. podtočki določil: »Reference:
Gospodarski subjekt je kadarkoli v obdobju preteklih petih (5) koledarskih let od objave razpisa izvajal istovrstna dela pri najmanj enem (1) naročniku kontinuirano vsaj 12 mesecev, pri čemer mora biti skupna vrednost referenc najmanj 112.000,00 EUR brez DDV.
Pod istovrstna dela se šteje redno vzdrževanje cestne razsvetljave in prometne signalizacije.
Dokazilo: izpolnjen obrazec ePRO – Reference in kadri, točka 1. REFERENCE, potrjen s strani naročnika referenčnega posla.
(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj; v primeru nastopanja s podizvajalci mora imeti podizvajalec reference na tistih vrstah del, ki jih prevzema – v tem delu se lahko ponudnik pri izpolnjevanju pogoja sklicuje na kapacitete podizvajalca)«

Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da izkažejo, da so v preteklih petih koledarskih letih od objave razpisa izvajali istovrstna dela pri najmanj enem naročniku kontinuirano vsaj 12 mesecev, v vrednosti najmanj 112.000,00 EUR brez DDV, pri čemer je določil, da kot istovrstna dela šteje redno vzdrževanje cestne razsvetljave in prometne signalizacije.

Vlagatelj je navedbe v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na referenco gospodarskega subjekta konkretiziral v delu, v katerem zatrjuje, da priglašena referenca ne zajema tudi rednega vzdrževanja prometne signalizacije. V okviru konkretiziranih navedb je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je v okviru ponudbe priložil referenčno potrdilo potrjeno s strani referenčnega naročnika o različnih pogodbah rednega vzdrževanja omrežja javne razsvetljave in pojasnilo o vrsti referenčnega posla iz katerega izhaja, da je referenčni posel obsegal redno vzdrževanje prometne signalizacije. Posledično ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčne zahteve oziroma, da ni predložil ustreznega dokazila za preverjanje izpolnjevanja referenčnega pogoja.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, ponudbo vlagatelja pa nedopustno. Prav tako vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ter njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo skladno s 35. členom ZJN-3.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev pri sprejemu izpodbijane odločitve, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javno naročanje.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran