018-088/2026 Luka Koper, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja za pokrivanje zunanjih delovnih površin - Sklop 5: Dobava in postavitev opreme«, v zvezi s predlogom vlagatelja Kontron, d.o.o., Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Luka Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2026

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je 24. 4. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo 29. 4. 2026 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003305/2026-EUe17/01 in v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 292850-2026; naročnik je zatem objavil tudi več popravkov.

Vlagatelj je 29. 6. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo podal tudi predlog za zadržanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila do končne odločitve o zahtevku za revizijo, saj naj bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila pred odločitvijo naročnika oziroma Državne revizijske komisije lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva in povzročilo nepopravljivo premoženjsko škodo – vlagatelj s tem v zvezi navaja, da je zadržanje nujno zaradi:
- onemogočanja oddaje konkurenčne ponudbe, saj če naročnik postopka ne zadrži in bo rok za oddajo ponudb pod trenutnimi nezakonitimi pogoji potekel, bo vlagatelj neupravičeno izključen iz postopka, še preden bo Državna revizijska komisija sploh lahko odločila o vsebini kršitev;
- nastanka nesorazmernih stroškov in škode, saj če ne bo sprejet sklep o zadržanju, bodo ponudniki prisiljeni vlagati izjemno visoka finančna in časovna sredstva v pripravo kompleksne tehnične dokumentacije in pridobivanje bančnih garancij za ponudbo, ki bo nato, zaradi kršitev naročnika, izpostavljenih v tem zahtevku za revizijo, zavrnjena;
- učinkovitosti pravnega varstva, saj bo v primeru, da naročnik nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila (vključno z odpiranjem ponudb, pregledom in izdajo odločitve o oddaji naročila), uveljavljanje pravnega varstva vlagatelja postalo v celoti neučinkovito. Naknadna razveljavitev delov razpisa po tem, ko so ponudbene cene konkurenčnih ponudnikov že javno razkrite, bi nepopravljivo deformirala konkurenco na trgu. Ponudniki bi s tem izgubili možnost varovanja poslovnih skrivnosti, celoten postopek pa bi bil nepopravljivo kontaminiran.

Naročnik je 6. 7. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil vlagateljev predlog za zadržanje postopka. Meni, da vlagatelj ni izkazal nobenih okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, posledično pa za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila niso izpolnjeni pogoji, zato Državni revizijski komisiji predlaga zavrnitev vlagateljevega predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga ter mnenja naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora v treh delovnih dneh od prejema odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo v predmetnem postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj z navedbami, da bi se z naknadno razveljavitvijo delov razpisa po tem, ko so ponudbene cene konkurenčnih ponudnikov že javno razkrite, nepopravljivo deformirala konkurenca na trgu in da bi ponudniki s tem izgubili možnost varovanja poslovnih skrivnosti, ne more izkazati, da bi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa s tem zgolj navaja hipotetične situacije, do katerih bi lahko prišlo v nadaljevanju postopku oddaje javnega naročila. Nadaljevanje postopka z odpiranjem ponudb in razkritjem cen je logična posledica nadaljevanja postopka, in kolikor bi ZPVPJN z zadržanjem postopka želel preprečiti tovrstne položaje, potem bi to tudi tako uredil.

Vlagatelj s predlogom za izdajo sklepa o zadržanju postopka v bistvu uveljavlja ekonomski interes, saj navaja, da bi mu lahko nastala škoda v obliki izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila oziroma da mu nastaja škoda zaradi priprave ponudbe, prav tako pa naj bi mu lahko poslovna škoda nastala tudi po morebitnem razkritju ponudbenih cen, ko bo treba le-te prilagajati v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Vendar vlagatelj z ekonomskim interesom ne more izkazati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Za ugoditev predlogu bi moral vlagatelj izkazati obstoj okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva, saj so zgolj te relevantne okoliščine, ki morajo biti podane, da bi Državna revizijska komisija lahko ugodila njegovemu predlogu (prim. že citiran četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ga bo moral naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (gl. drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. spremeniti posamezne sporne določbe razpisne dokumentacije ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil ZJN-3, bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran