018-081/2026 Agencija Republike Slovenije za okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža merilne opreme za merjenje kakovosti zraka«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj ARTES, d.o.o., Velenje, Efenkova 61, Velenje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Kenda, o.p., d.o.o., Trstenjakova ulica 5, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova cesta 1B, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 7. 2026

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, številka 43018-1/2026/11, z dne 16. 6. 2026.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži do končne odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na sedem sklopov, je bilo dne 22. 4. 2026 objavljano na portalu javnih naročil pod št. objave JN003056/2026-EUe16/01, in v Uradnem listu EU pod št. objave 273444-2026.

Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vezane na sklop 1, je vlagatelj z vlogo z dne 10. 6. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma utemeljuje obstoj procesnih predpostavk za njegovo vsebinsko obravnavo. V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik objavil obvestilo o javnem naročilu dne 22. 4. 2026, dne 27. 5. 2026 pa je objavil popravek, s katerim je podaljšal rok za prejem vprašanj in rok za prejem ponudb, poleg tega je naročnik z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj tudi navaja, da lahko brez omejitev iz 16. člena ZPVPJN uveljavlja pravno varstvo zoper z odgovori spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj naročnika ni mogel opozoriti na kršitve, ki izhajajo iz odgovorov, objavljenih po poteku roka za postavljanje vprašanj.

Naročnik je s sklepom, številka 43018-1/2026/11, z dne 16. 6. 2026 zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega. Naročnik navaja, da je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila nazadnje spremenil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 25. 5. 2026; z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil dne 27. 5. 2026, ni spreminjal ali dopolnjeval dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zadnja vsebinska sprememba obvestila o javnem naročilu je bil objavljena s popravkom z dne 20. 5. 2026; s popravkom z dne 27. 5. 2026 ni spreminjal niti obvestila o objavi javnega naročila niti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj se je ta nanašal izključno na postopkovno spremembo, tj. na podaljšanje roka za postavljanje vprašanj in podaljšanja roka za prejem ponudb. Vlagatelj je zamudil prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo, saj ga je vložil 12 dni po objavi vsebinske spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tudi nasprotuje navedbam vlagatelja, da lahko, ker je naročnik objavil odgovore po poteku roka za postavljanje vprašanj, brez omejitev iz 16. člena ZPVPJN uveljavlja pravno varstvo tudi zoper z odgovori spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in navaja, da so bile informacije, objavljene na portalu javnih naročil dne 8. 6. 2026, upoštevaje četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), posredovane pravočasno.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj z vlogo z dne 17. 6. 2026 vložil pritožbo. Vlagatelj zatrjuje, da je zahtevek za revizijo pravočasen, saj je bil vložen deseti delovni dan od objave popravka z dne 27. 5. 2026, s katerim je naročnik podaljšal rok za postavljanje vprašanj, rok za prejem ponudb in datum odpiranja ponudb. Stališče, da »postopkovna sprememba« ne varuje roka za vložitev zahtevka za revizijo, nima podlage v določbah ZPVPJN. S podaljšanjem roka za prejem ponudb je naročnik spremenil zahtevo, da morajo ponudniki predložiti ponudbe do 29. 5. 2026. Da tovrsten popravek vpliva na pravočasnost zahtevka za revizijo, izhaja tudi iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-098/2022. Vlagatelj vztraja, da lahko, ker je naročnik nekatere odgovore objavil po poteku roka za postavljanje vprašanje, kljub odsotnosti opozorila na portalu javnih naročil, uveljavlja pravno varstvo zoper z odgovori spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 6. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Naročnik v vlogi z dne 19. 6. 2026, s katero se je opredelil do pritožbenih navedb, predlaga zavrnitev pritožbe in navaja, da je Državna revizijska komisija v odločitvah v zadevah št. 018-239/2017 in 018-009/2023 zavzela stališče, da podaljšanje oz. sprememba roka za oddajo ponudb sama po sebi ne povzroči novega tega roka za vložitev zahtevka za revizijo, če naročnik hkrati ni spremenil zahtev ali meril v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik ponavlja, da z objavo popravka dne 27. 5. 2026 ni spremenil ali dopolnil navedb v objavi ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dokumentacije, predložene v postopku pravnega varstva, ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno naročnikovo ravnanje, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo brez vsebinske obravnave kot nepravočasnega zavrgel. Vlagatelj zatrjuje, da je zahtevek za revizijo pravočasen, ker je vložen v roku desetih delovnih dni ob objave popravka z dne 27. 5. 2026, s katerim je naročnik spremenil zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik slednjemu nasprotuje in zatrjuje, da s popravkom z dne 27. 5. 2026 ni spremenil ali dopolnil zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je bila zadnja sprememba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objavljena dne 25. 5. 2026, posledično pa je zahtevek za revizijo, vložen dne 10. 6. 2026, prepozen.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko) obravnavo, morajo biti, skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN, izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, med drugim pogoj, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati prvi odstavek navedenega člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Iz izpostavljene določbe izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila deset delovnih dni. Ta rok začne teči bodisi z objavo obvestila o javnem naročilu (prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN) bodisi z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (druga poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN). Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da so informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, lahko relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo le, če je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil navedbe (zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika) v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi, če je s temi informacijami le pojasnil navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da z njimi ni povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. To pomeni, da zaradi objave pojasnil oz. informacij, ki ne spreminjajo ali dopolnjujejo navedb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, rok za vložitev zahtevka za revizijo ne začne teči znova (prim. odločitve Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-064/2018, 018-225/2018, 018-174/2019, 018-067/2024, 018-068/2025). Pritrditi gre naročniku, da se za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. Informacije, ki jih naročnik posreduje potencialnim ponudnikom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo ali dopolnitev, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, medtem ko se s pojasnilom zgolj odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-064/2018, 018-208/2019, 018-010/2022, 018-113/2023 in 018-032/2023, na katero se sklicuje naročnik).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dosje predmetnega javnega naročila na portalu javnih naročil ugotavlja, da je bilo na portalu javnih naročil obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 22. 4. 2026; zatem je naročnik objavil še tri popravke, zadnjega dne 27. 5. 2026. Naročnik je ponudnikom na portalu javnih naročil zagotovil tudi informacije v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, in sicer dne 24. 4. 2026, 5. 5. 2026, 14. 5. 2026, 18. 5. 2026, 25. 5. 2026, 27. 5. 2026 in 8. 6. 2026. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo dne 10. 6. 2026 (kar je razvidno iz portala eRevizija).

Glede na navedeno gre ugotoviti, da predmetni zahtevek za revizijo ni bil vložen v roku, ki ga določa prva poved prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (tj. v roku desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu), saj je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno dne 22. 4. 2026 vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil (šele) dne 10. 6. 2026, torej po izteku desetih delovnih dni ob objave obvestila o javnem naročilu. Da bi bil zahtevek za revizijo vložen v roku iz prve povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, vlagatelj v pritožbi tudi ne zatrjuje.

Glede na trditveno podlago strank pa je treba presoditi, ali je bil zahtevek za revizijo vložen v roku iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN oz. ali je naročnik s popravkom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 27. 5. 2026, spremenil ali dopolnil zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, posledično pa je (znova) začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot to zatrjuje vlagatelj, ali pa naročnik s popravkom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 27. 5. 2026, ni spreminjal ali dopolnjeval zahtev ali meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, posledično pa z objavo tega popravka rok za vložitev zahtevka za revizijo ni začel teči znova, kot to zatrjuje naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s popravkom, objavljenim na portalu javnih naročil dne 27. 5. 2026, določil (1) rok za sprejem ponudnikov vprašanj, in sicer na dan 5. 6. 2026 do 10.00, (2) rok za prejem ponudb, in sicer dan 15. 6. 2026 ob 10.00, ter (3) datum/čas odpiranja ponudb, in sicer na dan 15. 6. 2026 ob 12.00.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je bil pred objavo popravka z dne 27. 5. 2026 rok za prejem ponudb določen na dan 29. 5. 2026 do 12.00 (glej popravek, objavljen na portalu javnih naročil dne 20. 6. 2026). Naročnik je sicer v okviru odgovora na vprašanje potencialnega ponudnika, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 25. 5. 2026 ob 16.36, navedel, da »bo naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb do 15. 6. 2026 do 12. ure, odpiranje bo potekalo 15. 6. 2026 ob 13. uri, vprašanja pa bo mogoče zastavljati do 5. 6. 2026 do 10. ure«, vendar pa s tem odgovorom naročnik ni podaljšal roka za prejem ponudb, pač pa je zgolj napovedal podaljšanje roka za prejem ponudb. Zato popravka, objavljenega na portalu javnih naročil dne 27. 5. 2026, v delu, ki se nanaša na rok za prejem ponudb, ni mogoče šteti za ponovitev že podane informacije, pač pa je naročnik (šele) s popravkom z dne 27. 5. 2026 spremenil zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da morajo ponudniki predložiti ponudbe do dne 29. 5. 2026 do 12.00, tako da je zahteval, da ponudniki predložijo ponudbe do dne 15. 6. 2026 do 10.00.

Določba dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na rok za prejem ponudb, predstavlja zahtevo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma zahtevo za izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik namreč z določitvijo roka za prejem ponudb določi trenutek, do katerega mora biti ponudba predložena, da bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno. Ponudbe, ki ni predložena do poteka roka za prejem ponudb, ni mogoče šteti za pravočasno ponudbo in posledično tudi ne za dopustno ponudbo (prim. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), naročnik pa ne more oddati javnega naročila ponudniku, čigar ponudba je nedopustna oz. ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim, prvi odstavek 89. člena ZJN-3). Sprememba roka za prejem ponudb zato ne predstavlja »postopkovne spremembe«, kot to zatrjuje naročnik, pač pa predstavlja vsebinsko spremembo zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. To v obravnavanem primeru pomeni, da je naročnik s popravkom z dne 27. 5. 2026, s katerim je spremenil rok za prejem ponudb, spremenil zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma zahtevo za izbiro najugodnejšega ponudnika, posledično pa je, upoštevaje drugi odstavek 25. člena ZPVPJN, (znova) začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo.

Ne držijo navedbe naročnika, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da »samo podaljšanje oziroma sprememba roka za oddajo ponudb samo po sebi ne povzroči novega teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, če naročnik hkrati ni spremenil zahtev ali meril, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Takšno stališče, v nasprotju z mnenjem naročnika, iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-239/2017 ne izhaja. Omenjena zadeva se nanaša na drugačno pravno vprašanje, in sicer na vprašanje zakonitosti določitve roka za prejem ponudb, in ne na vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo, kot tudi ne na vprašanje, ali sprememba roka za prejem ponudb predstavlja spremembo zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-009/2023, na katero se sklicuje naročnik, se nanaša na vprašanje, ali sprememba roka za postavljanje vprašanj varuje rok za vložitev zahtevka za revizijo, in ne na vprašanje, ali sprememba roka za prejem ponudb predstavlja spremembo zahteve dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično varuje rok za vložitev zahtevka za revizijo. Ta vprašanja je Državna revizijska komisija obravnavala v odločitvi v zadevi št. 018-098/2022, na katero se utemeljeno sklicuje tudi vlagatelj, v kateri je pojasnila, da je naročnik s podaljšanjem roka za prejem ponudb posegel v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Ker je naročnik s popravkom z dne 27. 5. 2026, s katerim je podaljšal rok za prejem ponudb, posegel v zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, je potrebno, skladno z drugo povedjo prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo, ki je vložen v desetih delovnih dneh od objave popravka z dne 25. 7. 2026, šteti za pravočasnega. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je v obravnavanem primeru vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 10. 6. 2026, torej pred iztekom desetih delovnih od objave popravka z dne 25. 7. 2026, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo pravočasen. Ker je že iz tega razloga treba ugoditi pritožbi, Državna revizijska komisija ni presojala, ali je naročnik tudi s spremembo roka za prejem vprašanj ponudnikov in s spremembo termina odpiranja ponudb spremenil oz. dopolnil zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil, saj presoja navedenega ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Čeprav je iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo razvidno, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel izključno iz razloga nepravočasnosti, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je neobstoj omejitev iz 16. člena ZPVPJN eden izmed procesnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva (prim. četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN sicer izhaja, da morajo ponudniki prek portala javnih naročil naročnika opozoriti na očitano kršitev in da se kršitev, zatrjevana v zahtevku za revizijo, v postopku pravnega varstva ne more presojati, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Vendar je to določbo treba upoštevati v okoliščinah naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Ponudniki namreč po trenutku, ki ga je določil naročnik za prejem vprašanj, zaradi načina delovanja portala javnih naročil tega ne morejo več uporabiti niti za postavljanje zahtev za dodatna pojasnila o novo objavljenih informacijah niti za opozarjanje naročnika na morebitne nove kršitve. Določbe tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN zato ni mogoče razlagati na način, da ni mogoče obravnavati kršitev, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjenih določb razpisne dokumentacije, ki so bile objavljene po poteku roka za postavitev vprašanj, saj bi sicer vlagatelju odvzeli možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, na katere sam ni mogel vplivati. Če vlagatelj zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel uporabiti možnosti in opozoriti na kršitev na portalu javnih naročil, potem ne sme biti omejen pri uveljavljanju pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zato že večkrat zavzela stališče (prim. odločitve v zadevah št. 018-008/2019, 018-021/2021, 018-098/2023), da je potrebno v takšnih primerih obravnavati tudi kršitve, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljene po poteku roka za postavitev vprašanj, saj bi sicer vlagateljem odvzeli možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, ne katere sami niso mogli vplivati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je v predmetnem postopku pravnega varstva zahtevek za revizijo kot nepravočasnega zavrgel, saj je treba šteti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku, ki ga določa druga poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, in torej pravočasno. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo številka 43018-1/2026/11, z dne 16. 6. 2026.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo. Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– ministrstvo, pristojno za javna naročila.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran