018-048/2026 Okrožno sodišče v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Aleksandra Petrovčiča kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Fizično in tehnično varovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in Okrajnega sodišča v Lenartu«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROTECT INFRA varnostni inženiring d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Lah, Jambrovič & partnerji, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 29. 4. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 2. 10. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN007740/2025-EUe16/01, in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 646892-2025, z enim popravkom.

Naročnik je dne 5. 12. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007740/2025-ODL/01 objavil »Odločitev o oddaji naročila«, št. Su 521/2025, z dne 5. 12. 2025, s katero je javno naročilo oddal ponudniku VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje. Zoper citirano odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj PROTECT INFRA varnostni inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, dne 16. 12. 2025 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-003/2026-7 z dne 19. 2. 2026 odločila, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. Su 521/2025, z dne 5. 12. 2025.

Naročnik je v postopku ponovnega odločanja o oddaji javnega naročila dne 18. 3. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007740/2025-ODL/01-P01 objavil »Odločitev o oddaji naročila« št. Su 521/2025 z dne 18. 3. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je odločil, da se javno naročilo ne odda. Naročnik je namreč ocenil, da so ponudbe vseh treh ponudnikov nedopustne.

Zoper predmetno odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 25. 3. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nedopustno zaradi neizpolnjevanja pogojev pri nominiranem podizvajalcu, družbi VARGAS-AL d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo (v nadaljevanju: družba VARGAS-AL d.o.o). Meni, da ta podizvajalec izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje, ki so relevantni za del javnega naročila, ki ga prevzema, skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da je med njim in naročnikom sporno vprašanje razlage določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti točke 10.3.2 v povezavi s točko 8.1.2, in sicer ali morajo podizvajalci izpolnjevati vse pogoje za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke 8.1.2 ali zgolj tiste, ki se nanašajo na prevzeti del javnega naročila. Zatrjuje, da iz drugega odstavka navedene točke izhaja, da lahko naročnik podizvajalca zavrne in zahteva njegovo zamenjavo, če ta ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 8.1, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da se presoja omeji na tiste pogoje, ki so relevantni glede na konkretni del javnega naročila, ki ga podizvajalec prevzema. Tretji odstavek sicer določa, da mora podizvajalec enako kot ponudnik izpolnjevati pogoje iz točke 8.1.2, vendar tega glede na vlagateljeve navedbe ni mogoče razlagati tako, da mora podizvajalec izpolnjevati vse pogoje, temveč zgolj tiste, ki so smiselno povezani z njegovim delom. Takšno razlago dodatno potrjuje tudi peti odstavek, ki zahteva, da ponudnik natančno opredeli dele javnega naročila, ki jih oddaja v podizvajanje, kar implicira, da se tudi pogoji za sodelovanje presojajo glede na ta konkretno opredeljeni obseg. Vlagatelj izpostavlja razliko med določbami glede podizvajalcev iz točke 10.3.2 in določbami za skupne ponudbe iz točke 10.3.1, kjer je naročnik izrecno zahteval izpolnjevanje vseh pogojev iz točk 8.1.1 in 8.1.2 za vse sodelujoče subjekte. Ker takšna izrecna zahteva za podizvajalce ni bila določena, se od njih lahko zahteva zgolj izpolnjevanje pogojev, ki so povezani z njihovim delom. V obravnavanem primeru je vloga podizvajalca omejena na zagotavljanje storitev nadomestnega varnostno-nadzornega centra (VNC), kar ni povezano z izvajanjem sevalne dejavnosti, zato podizvajalcu ni treba izpolnjevati pogoja iz podtočke 6. in 7. točke 8.1.2 (licence za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti) niti predložiti ustreznega dokazila, saj podizvajalec tega dela predmeta javnega naročila ne bo izvajal. Dodaja, da je za normiranega podizvajalca predložil vsa dokazila, ki so relevantna za opravljanje dela javnega naročila, ki ga ta prevzema (izpolnjen obrazec ESPD, veljavna licenca za varovanje ljudi in premoženja, veljavna licenca za upravljanje z VNC, pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, veljavna licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, veljavna zavarovalna polica za zavarovanje odgovornosti za škodo). Naročniku očita kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, načela transparentnosti javnega naročanja in načela sorazmernosti ter ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-005/2023 z dne 23. 2. 2023 izpostavlja, da nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, saj je naročnikova dolžnost, da pripravi dokumentacijo dovolj jasno in določno oziroma tako, da ne dopušča različnih razlag.

Naročnik je s sklepom, št. Su 521/2025, z dne 2. 4. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je pri pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da v obrazcu ESPD, ki ga je predložil za podizvajalca, družbo VARGAS-AL, d.o.o., manjka določena informacija oziroma dokazilo, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev iz podtočke 6. in 7. točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer pogojev, ki se nanašata na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, pri čemer je naročnik ugotovil, da z dokazilom za izpolnjevanje pogoja iz podtočke 6. točke 8.1.2. že razpolaga iz že izvedenega postopka oddaje javnega naročila, medtem ko z dokazilom za izpolnjevanje pogoja iz podtočke 7. točke 8.1.2 ne razpolaga. Ker ponudnik predmetnega dokazila ni predložil v svoji ponudbi, je naročnik zaključil, da ponudba vlagatelja v delu, ki se nanaša na priglašenega podizvajalca, ne ustreza zahtevam, ki so bile določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v točki 10.3.2 v povezavi s točko 8.1.2, zato je vlagatelja s pozivom številka Su 521/2025 z dne 11. 3. 2026 obvestil, da priglašenega podizvajalca zavrača, saj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje na podlagi zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tj. točke 10.3.2 v povezavi s točko 8.1.2, saj v obrazcu ESPD zanj manjka informacija oziroma dokazilo glede izpolnjevanja pogoja iz podtočke 7. točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ga pozval k zamenjavi podizvajalca najkasneje do 16. 3. 2026 do 12.00 ure. Ker je vlagatelj v odgovoru z dne 13. 3. 2026 sporočil, da priglašeni podizvajalec dejansko ne razpolaga z veljavnim dovoljenjem za izvajanje sevalne dejavnosti in poziv za zamenjavo podizvajalca zavrnil kot neutemeljen, je naročnik ugotovil, da je ponudba vlagatelja na podlagi 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 nedopustna. Pojasnjuje, da se ne strinja z razlago vlagatelja glede pomena »ustreznih pogojev« iz drugega odstavka točke 10.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poudarja, da se ta pojem nanaša na pogoje iz točke 8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je v tretjem odstavku točke 10.3.2 jasno določil, da mora podizvajalec enako kot ponudnik izpolnjevati vse pogoje iz točke 8.1.2 (pogoji glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti), ter zanje predložiti enaka dokazila kot ponudnik. Hkrati mora podizvajalec izpolnjevati tudi pogoje glede neobstoja razlogov za izključitev iz točke 8.1.1, medtem ko pogojev iz točke 8.1.3 (tehnična in kadrovska sposobnost) naročnik ni zahteval. Zavrača tudi stališče vlagatelja, da bi bilo treba pogoje presojati glede na dejanski obseg del javnega naročila, ki jih podizvajalec prevzame in poudarja, da bi takšna razlaga veljala le, če bi bila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zapisana, kar pa ni. Dodaja, da so določila jasna, saj sistematična razlaga pokaže, da morajo podizvajalci izpolnjevati vse pogoje iz točke 8.1.2, ne pa tudi pogojev iz 8.1.3. in ob tem pojasnjuje razlikovanje med ponudbenimi modalitetami ter pogoji zanje. Nadalje navaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ni nejasna, temveč jasna, natančna in nedvoumna, ter da bi jo vsak razumno obveščen in običajno skrben ponudnik lahko pravilno razumel. Naročnik pojasnjuje, da nepravilnosti v ponudbah drugih ponudnikov izvirajo iz drugih razlogov (nepriglasitev podizvajalca oziroma potek veljavnosti ponudbe), ne pa iz nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dodatno izpostavlja, da noben gospodarski subjekt po objavi obvestila o javnem naročilu ni postavil vprašanj glede določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se navezujejo na točko 10. 3. 2 v povezavi s točko 8.1.2, niti ni vložil zahtevka za revizijo zoper navedene oziroma katere koli druge določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato vlagatelj po poteku roka za oddajo ponudb v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN teh kršitev glede vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more več uspešno uveljavljati.

Naročnik je dne 3. 4. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 4. 2026 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V njej vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodatno izpostavlja, da naročnik določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede izpolnjevanja pogojev za sodelovanje podizvajalcev (točka 10.3.2 v povezavi s točko 8.1) ne razlaga pravilno, temveč arbitrarno in naknadno, saj pojem »ustreznih pogojev« v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nikjer ni izrecno opredeljen. Navaja, da bi, ob upoštevanju načela sorazmernosti, morali podizvajalci izpolnjevati le tiste pogoje, ki so smiselno povezani z delom javnega naročila, ki ga prevzemajo v izvajanje. Ponovno zatrjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne vsebuje jasne določbe, da morajo podizvajalci izpolnjevati vse pogoje iz točke 8.1 ali vse pogoje iz točke 8.1.2, kot to zatrjuje naročnik. Nasprotno, iz drugega odstavka točke 10.3.2 izhaja zgolj zahteva po izpolnjevanju »ustreznih pogojev« iz točke 8.1, medtem ko tretji in četrti odstavek posebej omenjata le pogoje iz točke 8.1.2, ne da bi izključevala ali potrjevala obveznost izpolnjevanja drugih pogojev. Takšna ureditev po mnenju vlagatelja ustvarja nejasnost, saj ni mogoče nedvoumno ugotoviti, izpolnjevanje katerih pogojev se dejansko zahteva od podizvajalcev. Poudarja, da iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja stališče naročnika, po katerem podizvajalcem ni potrebno izpolnjevati zgolj pogojev za sodelovanje iz točke 8.1.3. Ponovno opozarja, da je naročnik različno uredil posamezne ponudbene modalitete, pri čemer je pri skupni ponudbi jasno in izrecno določil, katere pogoje morajo izpolnjevati vsi sodelujoči subjekti, medtem ko takšne izrecne zahteve za podizvajalce ni določil, ter da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila objektivno nejasna in dopušča več možnih razlag, kar potrjuje tudi ravnanje vseh sodelujočih ponudnikov v postopku. Vlagatelj meni, da to jasno kaže, da določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo mogoče enotno razumeti niti za skrbne in izkušene ponudnike, niti za naročnika samega, saj je v prvi odločitvi o oddaji naročila prvotno ravnal drugače. Zavrača tudi očitek naročnika, da noben izmed treh ponudnikov v zvezi z relevantnim delom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni postavil nobenega vprašanja oziroma prosil za pojasnilo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal skladno z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno. Sporno je zlasti vprašanje, ali je treba dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlagati na način, da mora ponudnik za svojega podizvajalca, ki mu zagotavlja storitve nadomestnega VNC, predložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo ponudnika, ki je (med drugim) skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik v točki 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil pogoje za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti, pri čemer je v podtočki 7. točke 8.1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik mora imeti veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (4. člen Pravilnika o uporabi virov sevanja in sevalnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 27/06 in nasl.) oz. izjavo, da bo ponudnik v primeru izbire pridobil vsa potrebna dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in sicer za uporabo virov sevanja za kontrolo prtljage in pošiljk

DOKAZILO:
- Izpolnjen obrazec »ESPD« (del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek A: Ustreznost, področje: Za naročila storitev: potrebno določeno dovoljenje); ponudnik v obrazec ESPD vpiše »Veljavno dovoljenje za opravljanje sevalne dejavnosti«;
- fotokopija dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.«.

Nadalje je naročnik v točki 10.3.2. določil:

»V primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci, mora v ESPD navesti vse predlagane podizvajalce. Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi izpolnjene obrazce ESPD za vsakega podizvajalca, s katerim bo sodeloval pri naročilu.

V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev oziroma ne bo izpolnjeval ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 8.1 teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil in zahteval njegovo zamenjavo.

Podizvajalec mora enako kot ponudnik izpolnjevati pogoje pod točkami 8.1.2 teh navodil.

Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase, razen pri pogojih, kjer so že predvidena dokazila, ki jih mora podizvajalec predložiti.

Če bo ponudnik izvajal javno naročilo s podizvajalci, mora v ponudbi:
• navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
• kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
• izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
• priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. […]«.

Iz predstavljene vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila zahteval, da v izkaz izpolnjevanja zadevnega pogoja iz podtočke 7. točke 8.1.2 predložijo izpolnjen obrazec ESPD, iz katerega bo izhajalo izpolnjevanje predmetnega pogoja, in veljavno licenco za izvajanje sevalne dejavnosti. Nadalje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v točki 10.3.2 določil, da mora v primeru, da bo ponudnik pri izvedbi javnega naročila sodeloval s podizvajalci, v obrazec ESPD navesti vse predlagane podizvajalce ter za vsakega izmed njih predložiti tudi izpolnjen obrazec ESPD, pri čemer bo naročnik podizvajalca zavrnil in zahteval njegovo zamenjavo, v kolikor bo ugotovil, da pri njem obstajajo razlogi za izključitev ali da ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 8.1. Iz točke 10.3.2 izhaja tudi, da je naročnik določil, da morajo podizvajalci enako kot ponudniki izpolnjevati pogoje iz točke 8.1.2, pri čemer mora ponudnik za vsakega podizvajalca predložiti enaka dokazila kot zase, razen pri pogojih, kjer so že predvidena dokazila, ki jih mora predložiti podizvajalec.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 8.1.2 in točki 10.3.2 jasno določil obveznosti ponudnika v primeru sodelovanja s podizvajalci, pri čemer je izrecno zahteval, da podizvajalci tako kot ponudnik izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke 8.1.2, za kar mora ponudnik tudi predložiti ustrezna dokazila, razen pri pogojih, kjer so že predvidena dokazila, ki jih mora predložiti podizvajalec. Iz navedene zahteve torej izhaja, da naročnik ni dopustil razlikovanja med ponudnikom in podizvajalci glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke 8.1.2, temveč je vzpostavil enoten in zavezujoč standard za vse ponudnike in podizvajalce, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija najprej ugotavlja (kar med strankama ni sporno), da vlagatelj pri predmetnem javnem naročilu nastopa skupaj s podizvajalcem, družbo VARGAS-AL d.o.o. (obrazec Podatki o ponudbi, v katerem je izpolnjena točka glede podizvajalcev, ter obrazec ESPD, kjer je vlagatelj označil, da sodeluje z drugim gospodarskimi subjekti oziroma da namerava oddati del javnega naročila v podizvajanje).

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vpogleda v ponudbo vlagatelja izhaja tudi, da vlagatelj razpolaga z glavnim VNC, imetnik nadomestnega VNC pa je priglašeni podizvajalec, za katerega je vlagatelj v izkaz izpolnjevanja pogojev iz točke 8.1.2 v ponudbi predložil izpolnjen obrazec ESPD ter kot dokazila Certifikat o licenci za varovanje ljudi in premoženja, izdan februarja 2009, Certifikat o licenci za upravljanje z VNC, izdan februarja 2009, Certifikat No. AES 110156 0003 Rev. 00 z dne 14. 1. 2025, odločbe o spremembi pooblastila za izvajanje požarnega varovanja številka: 8450-15/2013-20-DGZR z dne 23. 10. 2024, številka: 8450-15/2013-26-DGZR z dne 10. 4. 2025 in številka: 8450 15/2013-32-DGZR z dne 26. 9. 2025, ki jih je izdala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Certifikat o licenci za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, izdan junija 2013, ter zavarovalno polico za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalcev zasebnega varovanja za povzročeno škodo. Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja je razvidno tudi, da vlagatelj za priglašenega podizvajalca ni predložil dokazila za izkazovanje izpolnjevanja pogoja glede prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, kar med strankami ni sporno. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da naročnik z dokazilom za izkazovanje izpolnjevanja pogoja glede prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk razpolaga iz že izvedenega postopka oddaje javnega naročila.

Med strankama pa je sporno vprašanje ali iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da mora v primeru, ko ponudnik v ponudbi nastopa s podizvajalcem, tudi podizvajalec izpolnjevati vse zahtevane pogoje iz točke 8.1.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, (med drugim) tudi pogoj iz podtočke 7. glede dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (npr. odločitve v zadevah št. 018-131/2022, 018-087/2023), je priprava ponudbe v skladu z jasnimi naročnikovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naloga in skrb ponudnika, pri čemer slednji nosi tudi vse posledice, če teh zahtev ne izpolni. Ob dejstvu, da med strankama niti ni sporno, da vlagatelj v ponudbi za priglašenega podizvajalca ni predložil dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti (kar priznava tudi vlagatelj sam), hkrati pa po pozivu naročnika tega podizvajalca ni nadomestil z drugim ustreznim gospodarskim subjektom, je treba ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo iz tega razloga zavrnil kot nedopustno.

Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, glede (manjkajočega) dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti podaja obširne navedbe o tem, da zahteva po predložitvi predmetnega dovoljenja, glede na to, da priglašeni podizvajalec v izvajanje ne prevzema del, ki bi bila kakorkoli povezana z opravljanjem sevalne dejavnosti, ni smiselna in relevantna, zato navedeno dovoljenje ne vpliva oziroma ne bi smelo vplivati na presojo dopustnosti ponudbe, saj se ne nanaša neposredno na del predmeta javnega naročila, ki ga v izvajanje prevzema priglašeni podizvajalec.

Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik dolžan zahtevati le predložitev tistih dokumentov in dokazil, ki so glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila relevantni za izvajanje predmeta javnega naročila, medtem ko zahteva po predložitvi dokumentov in dokazil, ki niso neposredno povezana s predmetom oziroma delom predmeta javnega naročila, pomeni, da naročnik v fazi priprave dokumentacije ni ustrezno opredelil svojih zahtev, posledično pa take pomanjkljivosti ne more uveljavljati v škodo ponudnika z zavrnitvijo njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z navedbami, usmerjenimi v zatrjevanje in dokazovanje brezpredmetnosti (manjkajočega) dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti za priglašenega podizvajalca oziroma nesmiselnosti razpisne zahteve po njegovi predložitvi, odpira vprašanje ustreznosti naročnikovega oblikovanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasniti gre, da v tej fazi postopka (po že sprejeti odločitvi o neoddaji javnega naročila) Državna revizijska komisija ne more več presojati, ali je naročnik pri določitvi zahteve po predložitvi dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti za priglašenega podizvajalca ravnal v skladu z ZJN-3. Vlagatelj je imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo in (če je menil, da zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede predložitve dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti za priglašenega podizvajalca niso postavljene v skladu z ZJN-3 ter da so v konkretnem primeru brezpredmetne) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru le še preveri, ali ponudba vlagatelja izpolnjuje zahteve na način, kot je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ter ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb sledil tem zahtevam. Vlagatelj namreč po poteku roka za prejem ponudb, upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Kolikor je torej vlagateljeve navedbe mogoče razumeti v smislu ugovora zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma v smislu zatrjevanja brezpredmetnosti zahteve za predložitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti za podizvajalca, ki ne bo izvajal storitev, povezanih s tem, je treba ugotoviti, da so ti očitki v smislu določil ZPVPJN formalno prepozni in jih posledično ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Kolikor se vlagateljeve revizijske navedbe nanašajo na zatrjevanje nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil različne ponudbene modalitete (skupna ponudba in ponudba s podizvajalci), pri čemer je za skupno ponudbo v prvem odstavku točke 10.3.1. jasno in izrecno določil, da mora v primeru skupne ponudbe vsak ponudnik izpolnjevati vse pogoje iz točke 8.1.1 in točke 8.1.2, medtem ko je za ponudbo s podizvajalci v drugem odstavku točke 10.3.2. navedel, da bo podizvajalca zavrnil, če bodo pri njem podani razlogi za izključitev oziroma če ne bo izpolnjeval ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 8.1, iz česar vlagatelj izpeljuje, da pri ponudbi s podizvajalci zahteva po izpolnjevanju vseh pogojev iz točke 8.1.2 ni bila jasno določena in da bi moral naročnik to nejasnost upoštevati pri oceni dopustnosti njegove ponudbe), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te revizijske navedbe neutemeljene. Tretji odstavek točke 10.3.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je bilo že pojasnjeno, jasno določa, da mora podizvajalec enako kot ponudnik izpolnjevati pogoje za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke 8.1.2. Ta določba je jasna in nepogojna in je brez predvidenih izjem. Določba drugega odstavka točke 10.3.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil, da bo zavrnil podizvajalca in zahteval njegovo zamenjavo, če bodo pri njem obstajali razlogi za izključitev oziroma ne bo izpolnjeval ustreznih pogojev za sodelovanje iz točke 8.1 navodil, ne more relativizirati jasnosti določbe tretjega odstavka, saj se beseda »ustreznih« nanaša na celotno točko 8.1, v kateri je naročnik določil tako razloge za izključitev kot tudi pogoje za ugotavljanje poklicne ter tehnične in kadrovske sposobnosti. Določba tretjega odstavka točke 10.3.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je specialna in se nanaša izključno na pogoje za ugotavljanje poklicne sposobnosti iz točke 8.1.2, glede katerih je naročnik jasno zahteval, da jih morajo vse, enako kot ponudnik, izpolnjevati tudi morebitni podizvajalci. Zahtevo, ki je jasna in nedvoumna, je treba razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno širiti, omejevati ali ji pripisovati vsebine, ki iz njenega besedila ne izhaja. Šele v primeru, ko je določba objektivno nejasna, torej takšna, da glede na svojo dikcijo ali kontekst dopušča več enakovrednih razlag, pride v poštev razlaga v korist ponudnikov, česar pa Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni ugotovila. Na tem mestu pa je treba ponovno poudariti, da bi moral vlagatelj, če je menil, da takšna zahteva ni skladna z ZJN-3 oziroma da je nesorazmerna do podizvajalcev, ki določenih dejavnosti ne bodo izvajali, zahtevek za revizijo vložiti pravočasno.

Glede na pojasnjeno se za neutemeljene izkažejo vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), saj so bile zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je Državna revizijska komisija v obrazložitvi tega sklepa že ugotovila, oblikovane jasno, nedvoumno in vnaprej določeno, na način, ki je omogočal vsem potencialnim ponudnikom, da se z njimi seznanijo ter na njihovi podlagi pripravijo dopustne in primerljive ponudbe, pri čemer so imeli ponudniki v primeru morebitnih nejasnosti ali nestrinjanja z vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo, oziroma če so menili, da zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso postavljene v skladu z ZJN-3, vložiti zahtevek za revizijo v rokih, določenih v 25. členu ZPVPJN.

Vlagatelj tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-005/2023, saj se ta nanaša na drugačno dejansko stanje, kot je v obravnavanem primeru. V navedeni zadevi je šlo za postopek konkurenčnega dialoga po 42. členu ZJN-3, v katerem je bil zahtevek za revizijo vložen v prvi fazi postopka, namenjeni preverjanju sposobnosti kandidatov. Državna revizijska komisija je odločitev sprejela ob upoštevanju, da predmet javnega naročila v tej fazi še ni bil dokončno opredeljen niti po obsegu niti po vsebini, zaradi česar bi bilo določanje obsega del in vrednosti del, ki bi jih izvajali podizvajalci, lahko zgolj okvirne narave. Navedena odločitev tako temelji na bistveno drugačnem dejanskem stanju ter ne obravnava primerljive situacije, kot je podana v predmetnem postopku, kjer so bile zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v obravnavanem delu jasno in vnaprej določene.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji naročila, zato je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:

Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran