018-040/2026 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 018-040/2026-8Datum sprejema: 29. 4. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata, ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo javnega naročila storitev po odprtem postopku za izvajanje okoljsko manj obremenjujočega upravljanja in vzdrževanja objektov, vgrajenih sistemov in naprav ter čiščenja zunanjih površin, zimske službe in košnje skupnih površin na območju bivših mejnih prehodov«, v sklopu 1 in sklopu 2, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SPL, d.d., Frankopanska ulica 18A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Gosposvetska cesta 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 4. 2026
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila«, št. 430-549/2025/81 (1541-11) z dne 13. 2. 2026
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 31.661,20 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo dne 6. 11. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN008702/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 736141-2025. Javno naročilo je razdeljeno na tri sklope.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila« št. 430-549/2025/81 (1541-11) z dne 13. 2. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) javno naročilo v sklopu 1 in sklopu 3 oddal ponudniku ISKRA, d.o.o., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana), v sklopu 2 pa skupnima ponudnikoma Aktiva upravljanje, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana in VUS d.o.o., Cesta krških žrtev 42, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana). Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je vlagatelj predložil ponudbo v vseh treh sklopih, vendar v nobenem sklopu ni bila ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik v nobenem sklopu vlagateljevi ponudbi ni dodelil dodatnih točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, v zvezi s čimer je naročnik navedel, da je vlagatelj v Prilogi št. 1 izjavil, da ima sprejet etični kodeks zaposlovanja v sodelovanju s sindikatom, in da je v ponudbo priložil etični kodeks, iz katerega ne izhaja, da je sprejet v sodelovanju s sindikatom, kot je to zahteval naročnik
Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 3. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila oz. podredno razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1 in sklopu 2. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik njegove dopustne ponudbe v sklopu 1 in v sklopu 2 ni ocenjeval v skladu z vnaprej določenim merilom »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Vlagatelj je v Prilogi št. 1 označil, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, s čimer je izpolnil naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na dokaz, da je etični kodeks sprejet v sodelovanju s sindikatom. Vlagatelj je podpisan etični kodeks tudi predložil, čeprav to ni bilo zahtevano, pač pa zgolj zaželeno. Vlagatelj je zahteve razumel na način, da se dejstvo, da je etični kodeks sprejet v sodelovanju s sindikatom dokazuje s Prilogo št. 1, glede samega etičnega kodeksa pa je bilo zahtevano zgolj, da je podpisan. Naročnik ni zahteval, da mora biti iz etičnega kodeksa zaposlovanja razvidno, da je sprejet v sodelovanju s sindikatom, zato naročnik z navedbami, da iz vlagateljevega etičnega kodeksa ne izhaja, da je sprejet v sodelovanju s sindikatom, spreminja pomen zahtev. Morebitna nejasna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne more iti v škodo vlagatelja. Vlagatelj je ravnal v skladu z zahtevami naročnika, zato bi naročnik pri ocenjevanju moral njegovi ponudbi za sklop 1 in za sklop 2 dodeliti 10 točk, posledično pa bi bila njegova ponudba v sklopu 1 in v sklopu 2 ekonomsko najugodnejša ponudba. Če je naročnik dvomil, da je etični kodeks sprejet v sodelovanju s sindikatom, bi moral to dejstvo preveriti pri vlagatelju. Vlagatelj nadalje navaja, da bi ga naročnik moral, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, pozvati na dopolnitev ponudbe z dokazilom, da je etični kodeks sprejet v sodelovanju s sindikatom, saj je tako izbranega ponudnika v sklopu 1 kot izbranega ponudnika v sklopu 2 pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na reference. Naročnik vlagatelja ni pozval k posredovanju dodatnih dokazil, kljub temu, da je določil, da lahko ponudnika pozove k predložitvi dokazil. Vlagatelj še navaja, da ima etični kodeks zaposlovanja sprejet v sodelovanju s sindikatom na način, da je izvršni odbor sindikata obravnaval in potrdil etični kodeks.
Izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 9. 3. 2026, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, označuje očitke o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov za neutemeljene, ker je naročnik vse ponudnike pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev, medtem ko nobenega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na merila. Če bi naročnik vlagatelja pozval k predložitvi dokazil, bi moral tudi njega, v tem primeru bi izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana, lahko izkazal, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, posledično pa bi bila njegova ponudba še vedno ekonomsko najugodnejša.
Izbrani ponudnik Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 10. 3. 2026, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 2, in navaja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja, da če ponudnik dokazilo v zvezi z merilom »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« priloži že v ponudbo, mora biti to popolno. Ker je vlagatelj predložil kopijo etičnega kodeksa zaposlovanja, bi moral predložiti tudi soglasje sindikata. Glede na predloženo dokumentacijo je naročnik utemeljeno ocenil, da vlagatelj soglasja nima (ker ga ni predložil), zato vlagatelja ni bil dolžan pozvati k predložitvi dokazila po opombi točke 9.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izključno vlagatelj je odgovoren za predložitev pomanjkljivega dokazila o domnevnem izpolnjevanju spornega merila. Vsi ponudniki so bili obravnavani enako, saj naročnik nobenega od ponudnikov ni pozval k predložitvi dodatnih dokazil v zvezi z merili.
Naročnik je z odločitvijo z dne 17. 3. 2026 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil, da mora biti etični kodeks zaposlovanja sprejet v sodelovanju s sindikatom, sicer ponudnik ni upravičen do dodelitve točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Dokazilo, ki so ga morali ponudniki predložiti za prejem točk po tem merilu, je fotokopija podpisanega etičnega kodeksa zaposlovanja, pri čemer navedba o vrsti dokazila ne izniči zahteve, da mora biti etični kodeks zaposlovanja sprejet v sodelovanju s sindikatom. Naročnik je zahteval dokazilo, ki bo izkazovalo izpolnjevanje pogoja za dodelitev točk po tem merilu. Naročnik ponudnikov ni omejeval glede načina izkazovanja pogoja za dodelitev točk, saj so načini sprejemanja etičnih kodeksov v praksi različni. Ponudniki so za dodelitev točk po tem merilu torej morali imeti v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja ter predložiti dokazilo, ki to dokazuje. V zvezi s slednjim so ponudniki imeli dve možnosti, prva možnost, kar je bilo zaželeno, da že v ponudbo predložijo dokazilo, tj. fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa zaposlovanja, ki je bil sprejet v sodelovanju s sindikatom, in drugo možnost, (če dokazila ne predložijo že v ponudbo), da v Prilogi št. 1 označijo, da imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, dokazilo pa predložijo na podlagi naročnikovega poziva. S Prilogo št. 1 so se ponudniki izjasnili, ali imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja. Izjava v Prilogi št. 1 ni namenjena dokazovanju, da ima ponudnik v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, pač pa usmeritvi naročnika, da pozove ponudnika k predložitvi dokazila glede izpolnjevanja pogoja za dodelitev točk, če dokazila ni predložil že v ponudbo. Ker je vlagatelj že v ponudbo predložil dokazilo, ga naročnik ni pozival k dopolnjevanju predloženega dokazila, saj se naročnik ni zavezal, da bo ponudnike, ki bodo že v ponudbo predložili dokazilo o izpolnjevanju pogoja za dodelitev točk po tem merilu, pozval k dopolnitvi dokazila, če iz slednjega ne bo razvidno izpolnjevanje pogoja za dodelitev točk. Iz etičnega kodeksa, ki ga je predložil vlagatelj, ne izhaja, da bi bil ta sprejet v sodelovanju s sindikatom. Naročnik ni imel podlage za sklepanje, da vlagatelj izpolnjuje pogoj za dodelitev točk oz. da je predloženo dokazilo nepopolno ali pomanjkljivo, da bi ga pozval k dopolniti. Vlagatelj ne more zatrjevati nejasnosti zahtev, saj naročnik tudi v postopku javnega naročanja, za katerega je bilo objavljeno obvestilo na portalu javnih naročil pod št. objave JN008392/2023 (v nadaljevanju: postopek javnega naročanja JN008392/2023), ob identičnem dejanskem stanju vlagatelju ni dodelil točk. Glede na izkušnjo iz omenjenega postopka bi naročnik od vlagatelja pričakoval večjo skrbnost, ne pa, da je oddal ponudbo na enak način kot v preteklem postopku in ob tem pričakoval drugačno obravnavo. V kolikor je imel vlagatelj, na katerem je skrbnost pri pripravi ponudbe, interes za dodelitev točk po tem merilu, bi moral s predloženim dokazilom izkazati, da izpolnjuje pogoj za dodelitev točk, ne pa da se je zanašal, da ga bo naročnik naknadno pozval k dokazovanju izpolnjevanja pogoja za dodelitev točk. Zmotne so navedbe vlagatelja, da je njegova ponudba v sklopu 1 in sklopu 2 dopustna, saj naročnik dopustnosti njegove ponudbe ni presojal. Naročnik zavrača očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov in pojasnjuje, da sta izbrana ponudnika dopolnjevala ponudbo v delu, ki se nanaša na pogoje za sodelovanje, pri vlagatelju pa bi šlo za dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na merila. Vlagatelj je šele k pozivu k spremembi odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila posredoval dokument Obravnava in potrditev etičnega kodeksa družbe SPL, d.d., vendar iz njega ni razvidno, da se nanaša točno na tisti etični kodeks, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbo. Poleg tega se je vlagatelj v pozivu k spremembi odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila skliceval na dokumente, ki jih pozivu ni priložil, ampak jih je priložil šele zahtevku za revizijo, v zvezi z njim pa se naročniku postavljata vprašanji glede njihove istovetnosti in datuma njihovega nastanka.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 3. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj v vlogi z dne 23. 3. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da še vedno ni jasno, kaj naj bi iz etičnega kodeksa izhajalo oz. kakšno dokazilo bi vlagatelj moral predložiti, da bi po spornem merilu prejel točke. Naročnikovo sklicevanje na postopek javnega naročanja JN008392/2023, v katerem je bila najugodnejša vlagateljeva ponudba kljub nedodelitvi točk po identičnem merilu, je brezpredmetno. Vlagatelj nasprotuje naročnikovim navedbam, vezanim na istovetnost in datuma nastanka dokumentov, priloženih pozivu k spremembi odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila in zahtevku za revizijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 4. 2026 opredelil do izjasnitve izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, in izjasnitve izbranega ponudnika Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana (slednji je vlagatelju v vednost in morebitno opredelitev posredovala Državna revizijska komisija), v kateri ponavlja že podane navedbe in dodaja da je predmet presoje izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, in ne v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana.
Čeprav je Državna revizijska komisija naročniku zgolj v vednost posredovala dopis, s katerim je vlagatelju v vednost in morebitno opredelitev posredovala izjasnitvi izbranih ponudnikov, se je naročnik z vlogo z dne 7. 4. 2026 opredelil do izjasnitev izbranih ponudnikov. Naročnik se strinja z navedbami izbranih ponudnikov, razen z navedbo izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, da je naročnik najprej preveril dopustnost prejetih ponudb in nato razvrstil ponudbe po merilih – naročnik vztraja, da je najprej razvrstil ponudbe po merilih in nato preveril dopustnost ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 18. 12. 2025, vlagateljevo ponudbo in v izpodbijano odločitev v o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je (iz razlogov pojasnjenih v nadaljevanju) kot nepotrebne zavrnila vlagateljeve dokazne predloge z vpogledom v listinsko dokumentacijo, priloženo zahtevku za revizijo (tj. izpis elektronskih sporočili z dne 2. 2. 2024, dokument »Sindikat OOSL SPL, d.d.« z dne 26. 1. 2024 in dokument »Pisni sklep sindikata OOSS SPL d.d. o izvolitvi na mesto sindikalnega zaupnika«), z vpogledom v ponudbi izbranih ponudnikov, za postavitev strokovnjaka računalniške stroke in z zaslišanjem predsednika sindikata, dokazni predlog izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, z vpogledom v listinsko dokumentacijo, priloženo vlogi z dne 9. 3. 2026 (tj. Etični kodeks zaposlovanja družbe Iskra, d.o.o., Ljubljana, in izpis elektronskih sporočil) ter naročnikov dokazni predlog z vpogledom v dosje javnega naročila JN008392/2023.
Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, obeh izbranih ponudnikov in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik javno naročilo razdelil na tri sklope. Vlagatelj je, kot je to razvidno iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 18. 12. 2025, predložil ponudbo za vse tri sklope. Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno, da se je glede na merila za oddajo javnega naročila na prvo mesto v sklopu 1 uvrstila ponudba izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, ki je prejela 90 točk, vlagateljeva ponudba v sklopu 1, kateri naročnik ni dodelil točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, pa je prejela 82,20 točk. V sklopu 2 se je glede na merila za oddajo javnega naročila na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, ki je prejela 98,16 točk, vlagateljeva ponudba, kateri naročnik ni dodelil točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, pa je prejela 90 točk. V sklopu 3 se je glede na merila za oddajo javnega naročila na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, ki je prejela 90 točk, ponudba, v kateri nastopa vlagatelj in kateri naročnik ni dodelil točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, pa je prejela 75,88 točk.
Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala navedb izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, da bi v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo moral naročnik tudi njega pozvati na predložitev dokazila v zvezi z merilom »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, ki bi ga lahko predložil, saj ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, posledično pa bi bila njegova ponudba še vedno ekonomsko najugodnejša ponudba v sklopu 1. V kolikor s temi navedbami izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana, izraža pomisleke o vlagateljevi aktivni legitimaciji za sklop 1, gre pojasniti, da je pri odločanju (o vlagateljevi aktivni legitimaciji) treba izhajati iz dejanskega stanja, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila za sklopu 1. Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 pa izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, prejela 98,16 točk, vlagateljeva ponudba, kateri naročnik ni dodelil točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, pa je prejela 90 točk, kar pomeni, da če bi se revizijski očitki o domnevnih naročnikovih kršitvah ob ocenjevanju vlagateljeve ponudbe za sklop 1 izkazali za utemeljene, bi se vlagateljeva ponudba v sklopu 1 na ocenjevalni lestvici lahko uvrstila na prvo mesto in bi lahko bila izbrana. Vlagatelju zato aktivne legitimacije v sklopu 1 (kot tudi ne v sklopu 2) ni mogoče odreči. V kolikor pa izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana, z izpostavljenimi navedbami zatrjuje naročnikove kršitve pri ocenjevanju njegove ponudbe, gre pojasniti, da se ima izbrani ponudnik skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN pravico opredeliti do revizijskih navedb, ni pa ta vloga namenjena uveljavljanju novih, drugih kršitev naročnika, ki naj bi jih ta storil v postopku oddaje javnega naročila. Uveljavljanju domnevnih naročnikovih kršitev je namenjen zahtevek za revizijo, ki mora izpolnjevati vse procesne pogoje, določene v 26. oz. 31. členu ZPVPJN (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-240/2015 in 018-182/2020-38). Zato, upoštevaje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri ocenjevanju njegove ponudbe (v sklopu 1), ne pa tudi kršitev pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, predmet zadevnega postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje zakonitosti naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana. Ker Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana, ni vsebinsko presojala, je z njimi povezane dokazne predloge izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana (tj. vpogled v Etični kodeks zaposlovanja družbe Iskra, d.o.o., Ljubljana, in izpis elektronskih sporočil), zavrnila kot nepotrebne, saj želi izbrani ponudnik Iskra, d.o.o., Ljubljana z njimi dokazovati trditve o dejstvu (da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja), ki za odločitev v konkretni zadevi ni relevantno.
Na tem mestu gre v zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da je njegova ponudba za sklop 1 in 2 dopustna in zatrjevanjem naročnika, da dopustnosti vlagateljeve ponudbe za sklop 1 in 2 ni preverjal, pritrditi naročniku, da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila za oddajo javnega naročila, nato pa je preveril zgolj dopustnost ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ker je torej naročnik preverjal dopustnost zgolj ponudbe, ki se je uvrstila na prvo mesto, in upoštevaje, da se vlagateljeva ponudba niti v sklopu 1 niti v sklopu 2 ni uvrstila na prvo mesto, gre ugotoviti, da naročnik dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da mora naročnik, kadar izvede pregled in ocenjevanje ponudb ob upoštevanju četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 v primeru relativnih meril (tj. ko je merilo oblikovano na način, da je prejeto število točk oziroma ocena posamezne ponudbe odvisna od druge ponudbe, kot je v danem primeru merilo »Cena«) vselej preveriti dopustnost vseh tistih ponudb, ki so v takšna merila vključene in ki torej vplivajo na uvrstitev prvouvrščene ponudbe (prim odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-198/2017, 018-24/2022 in 018-065/2024).
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer primarno predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v celoti, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 in sklop 2, vendar pa je iz vsebine zahtevka za revizijo razvidno, da vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila zgolj v delu, ki se nanaša na sklop 1 in na sklop 2. Upoštevaje navedeno in ob dejstvu, da vlagateljeva ponudba v sklopu 3, četudi bi ji bilo dodeljenih dodatnih 10 točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, ne bi bila ekonomsko najugodnejša ponudba v tem sklopu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in v sklopu 2.
Predmet spora v obeh sklopih se nanaša ravnanje naročnika pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Naročnik niti v sklopu 1 niti v sklopu 2 vlagateljevi ponudbi ni dodelil točk po tem merilu, pri čemer naročnik svoje ravnanje v obeh sklopih utemeljuje z isto argumentacijo, vlagatelj pa ga v obeh sklopih izpodbija z isto argumentacijo. Ker je torej predmet spora v sklopu 1 in v sklopu 2 identičen, Državna revizijska komisija razloge za sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo v nadaljevanju podaja enotno za oba obravnavana sklopa skupaj.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je v ponudbo predložil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevana dokazila, vezana na merilo »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, zato mu naročnik neupravičeno ni dodelil točk po tem merilu, čemur naročnik in izbrani ponudnik Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, nasprotujeta.
Merila predstavljajo element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, na podlagi katerih naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. Naročnik merila, ki jih oblikuje ob upoštevanju 84. člena ZJN-3, navede v dokumentaciji javnega naročila. Pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa je naročnik dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, kar je odraz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil (prim. sodbe sodišče EU št. C-496/99 P, C-336/12 in C-42/13, ter odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-166/2018, 018-152/2019 in 018-76/2020). Pri ocenjevanju ponudb mora torej naročnik uporabiti le tista merila za oddajo javnega naročila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik namreč po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 67. člena ZJN-3).
Upoštevaje predstavljana izhodišča je treba v obravnavanem primeru zakonitost naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe presojati ob upoštevanju določb predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
V zadevnem postopku je naročnik merilo za oddajo javnega naročila opredelil v točki 9 »Merilo« Navodila za izdelavo ponudbe, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: Navodilo). Naročnik je predvidel, da bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo določil na podlagi merila »Cena«, po katerem ponudba lahko prejme največ 90 točk, in merila »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, po katerem ponudba lahko prejme največ 10 točk.
Glede merila »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« je naročnik določil:
»Ponudba ponudnika, ki ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, prejme 10 točk. Ponudba ponudnika, ki v sodelovanju s sindikatom nima sprejetega etičnega kodeksa zaposlovanja, prejme 0 točk.
[…]
Dokazilo:
– Ponudnik predloži fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa zaposlovanja.
Opomba:
– Dokazilo, navedeno pod zgornjo alinejo, bo moral ponudnik, v kolikor je v Prilogi št. 1 – Izjava v zvezi s predložitvijo ponudbe v izjavi št. VIII zavihka Ostale izjave označil, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, predložiti na poziv naročnika v času, ki ga bo v pozivu navedel naročnik ter bo moralo izkazovati stanje najkasneje na dan oddaje ponudbe. Zaželeno pa je, da ponudnik navedeno dokazilo predloži že v ponudbi;
– V primeru, da ponudnik v roku, ki ga bo v pozivu določil naročnik (predvidoma 3-5 delovnih dni) ne predloži zgornjega dokazila, mu naročnik točk za merilo Sprejet etični kodeks zaposlovanja ne bo dodelil«.
Kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik pripravil tudi dokument Priloga št. 1 - Izjava v zvezi s predložitvijo ponudbe (v nadaljevanju: Priloga št. 1), v kateri je predvidel, da ponudnik izjavi, ali ima ali nima sprejet etični kodeks zaposlovanja v sodelovanju s sindikatom.
Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, da je vlagatelj za sklop 1 in sklop 2 predložil izpolnjeno in podpisano Prilogo št. 1, s katero je izjavil, da ima sprejet etični kodeks zaposlovanja v sodelovanju s sindikatom, in Etični kodeks družbe SPL, d.d., podpisan s strani zakonitega zastopnika te družbe, iz katerega ne izhaja, da bi bil ta sprejet v sodelovanju s sindikatom.
Iz navedb strank je razvidno, da je med njima sporna razlaga določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na merilo »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da ponudniki izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po tem merilu dokazujejo z izjavo v Prilogi št. 1 in fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa, ob tem pa naročnik ni zahteval, da je iz fotokopije podpisanega etičnega kodeksa razvidno, da je ta sprejet v sodelovanju s sindikatom. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da Priloga št. 1 ne predstavlja dokazila in da so morali ponudniki izkazati, da imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 9 Navodila jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da so ponudniki po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« upravičeni do dodelitve dodatnih točk, če imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja. Kriterij za dodelitev točk je torej v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, v zvezi s tem je naročnik zahteval dokazilo, in sicer fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa. Kot je razvidno iz opombe točke 9 Navodil, ponudniki niso bili dolžni že v ponudbo predložiti podpisanega etičnega kodeksa (to je bilo zgolj zaželo), pač pa so lahko zgolj v Prilogi št. 1 označili oz. izjavili, da imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja – v tem primeru se je naročnik zavezal, da jih bo naknadno, po poteku roka za predložitev ponudb, pozval na predložitev dokazila, tj. fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa.
Vlagateljeve navedbe, da že zgolj izjava v Prilogi št. 1 predstavlja dokazilo o izpolnjevanju kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« (oz. dokazilo, da ima ponudnik v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja), nimajo podlage v določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V slednji je namreč naročnik izrecno določil dokazilo, vezano na to merilo, pri čemer to dokazilo ni Priloga št. 1, temveč fotokopija podpisanega etičnega kodeksa. V opombi točke 9 Navodila je sicer omenjena tudi Priloga št. 1, vendar pa v tem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni določil dokazil – le to je naročnik izrecno opredelil v razdelku »Dokazilo«. Tudi sicer pa je iz same vsebine opombe točke 9 Navodila razvidno, da zgolj izjava ponudnika v Prilogi št. 1, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, ne zadošča za izkazovanje kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« oz. ne zadošča za dodelitev točk po tem merilu, saj je naročnik določil, da bo moral ponudnik, v primeru izjave v Prilogi št. 1, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, predložiti »dokazilo, navedeno pod zgornjo alinejo«, torej fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa zaposlovanja.
Čeprav vlagatelj pravilno navaja, da je naročnik zahteval »fotokopijo podpisanega etičnega kodeksa zaposlovanja«, pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi nadaljnjim navedbam vlagatelja, da je zahteva izpolnjena že v primeru predložitve etičnega kodeksa zaposlovanja, ki je podpisan s strani zakonitega zastopnika ponudnika. Določbo glede zahtevanega dokazila je treba brati in razlagati skupaj z vsebino spornega merila. Ker je naročnik določil, da bo dodatne točke priznal ponudbi ponudnika, ki ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, je moralo iz predloženega dokazila izhajati, da ima ponudnik v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, saj je lahko le v tem primeru naročnik upravičeno zaključil, da je ponudnik izkazal izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. To pomeni, da je bil ponudnik, da bi bil upravičen do dodelitve dodatnih točk po tem merilu, dolžan izkazati ne le, da ima sprejet etični kodeks zaposlovanja, temveč tudi, da je ta etični kodeks zaposlovanja sprejet v sodelovanju s sindikatom. V kolikor ima ponudnik v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, pri čemer pa iz samega etičnega kodeksa zaposlovanja ni razvidno, da je sprejet v sodelovanju s sindikatom, oz. če etični kodeks ni podpisan (tudi) s strani (predstavnika) sindikata, pač pa je podpisan zgolj s strani zakonitega zastopnika, je ponudnik moral za dodelitev točk po tem merilu posebej izkazati, da je predložen etični kodeks zaposlovanja tudi sprejet v sodelovanju s sindikatom.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko vlagateljevi ponudbi, ob upoštevanju njene vsebine, ni dodelil dodatnih točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Kot že pojasnjeno, v zvezi z omenjenim merilom je vlagatelj v ponudbo priložil podpisano Prilogo št. 1, s katero je izjavil, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, vendar na podlagi omenjene izjave naročnik ni bil upravičen vlagateljevi ponudbi dodeliti točk po tem merilu, saj ta izjava ne predstavlja predvidenega dokazila o izpolnjevanju kriterija za dodelitev dodatnih točk. Poleg Priloge št. 1 je vlagatelj v ponudbo predložil tudi Etični kodeks družbe SPL, d.d., podpisan s strani zakonitega zastopnika te družbe, vendar naročnik vlagateljevi ponudbi tudi na podlagi tega dokazila ni bil upravičen dodeliti dodatnih točk po tem merilu, saj je na njegovi podlagi naročnik lahko zaključil zgolj, da ima vlagatelj sprejet etični kodeks zaposlovanja, ne pa tudi, da je ta sprejet v sodelovanju s sindikatom. Ker naročnik na podlagi vlagateljeve ponudbe ni mogel zaključiti, da je vlagatelj izkazal kriterij za dodelitev točk po tem merilu, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko vlagateljevi ponudbi ni dodelil dodatnih točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«.
V nadaljevanju je treba, glede na navedbe strank, še presoditi, ali je bil naročnik dolžan vlagatelja pozvati na predložitev dokazila, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi ga naročnik (v primeru dvoma) moral pozvati na predložitev ustreznega dokazila, vezanega na sporno merilo, in sicer iz dveh razlogov, ker je naročnik to predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in ker je naročnik izbranima ponudnikoma v sklopu 1 in 2 omogočil dopolnitev ponudbe, čemur naročnik in oba izbrana ponudnika nasprotujeta.
Kot že pojasnjeno, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo dokazilo o izpolnjevanju kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« oz. dokazilo, iz katerega bo razvidno, da imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja. Naročnik je namreč določil, da je predložitev etičnega kodeksa zgolj zaželjena, in torej ni obvezna, poleg tega je izrecno predvidel, da bodo ponudniki, če bodo s Prilogo št. 1 izjavili, da imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, dolžni dokazilo predložiti na poziv naročnika, iz česar izhaja, da je naročnik v opombi točke 9 Navodila predvidel, da bo ponudnike, ki bodo v Prilogi št. 1 izjavili, imajo v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, vendar v ponudbo ne bodo predložili dokazila o tem, pozval na predložitev dokazila o izpolnjevanju kriterija za dodelitev točk po tem merilu.
V tem smislu je mogoče slediti navedbam naročnika, da izjava ponudnika v Prilogi št. 1 predstavlja usmeritev naročniku, ali naj ponudnika pozove na predložitev dokazila, vezanega na sporno merilo. Prav tako naročnik pravilno navaja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno predvidel, da bo ponudnike, ki so v ponudbo predložili pomanjkljivo dokazilo, pozval na dopolnitev dokazila. Vendar pa gre ugotoviti, da ni vsebinske razlike med položajem, ko ponudnik s Prilogo št. 1 izjavi, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in dokazila ne predloži, in med položajem, ko ponudnik s Prilogo št. 1 izjavi, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in predloži neustrezno, pomanjkljivo dokazilo. Tako v prvem kot v drugem primeru ponudnik ne predloži zahtevanega (ustreznega) dokazila, vezanega na sporno merilo; oba ponudnika s Prilogo št. 1 izjavita, da imata v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, vendar tega noben ponudnik ne izkaže. Upoštevaje navedeno se kot neutemeljene izkažejo navedbe izbranega ponudnika Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, da bi vlagatelj, ker je v ponudbo predložil kopijo etičnega kodeksa zaposlovanja, (v ponudbo) moral predložiti tudi dokazilo, da je ta sprejet v sodelovanju s sindikatom, saj bi takšna interpretacija pomenila, da je ponudnik, ki je s ponudbeno dokumentacijo skušal dokazati, da izpolnjuje kriterij za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, vendar tega ni uspel dokazati, v slabšem položaju kot ponudnik, ki s ponudbeno dokumentacijo niti ni skušal dokazati izpolnjevanja kriterija za dodelitev točk po tem merilu.
Položaj v vlagateljevi ponudbi, ko je s Prilogo št. 1 izjavil, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in je predložil neustrezno, pomanjkljivo dokazilo, je tako v bistvenem primerljiv položaju, ko ponudnik s Prilogo št. 1 izjavi, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in dokazila ne predloži; za slednji položaj pa je naročnik v opombi točke 9 Navodila predvidel, da bo ponudnika pozval na predložitev dokazila. Naročnik je bil zato dolžan ob ocenjevanju vlagateljeve ponudbe ravnati v skladu s pravilom, kot ga je določil v opombi točke 9 Navodila, in zato po ugotoviti, da je vlagatelj s Prilogo št. 1 izjavil, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in da je predložil dokazilo, ki ne izkazuje izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po spornem merilu, vlagatelja pozvati na predložitev ustreznega dokazila, iz katerega bo razvidno izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«.
Državna revizijska komisija sicer lahko razume naročnika, da ni imel podlage za sklepanje, da bi lahko vlagatelj naknadno ustrezno dopolnil predloženo dokazilo, in da je umanjkanje dokazila o tem, da je predložen etični kodeks sprejet v sodelovanju s sindikatom, lahko pri naročniku, kot to navaja izbrani ponudnik Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, celo vzbudilo prepričanje, da predložen etični kodeks ni sprejet v sodelovanju s sindikatom, in da torej vlagatelj ne izkazuje izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Vendar pa gre ponoviti, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb dolžan ravnati v skladu s pravili, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar pomeni, da je bil upoštevaje opombo točke 9 Navodil dolžan vlagatelja pozvati na predložitev dokazila, iz katerega bo razvidno izpolnjevanje kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«.
Niti izbrani ponudnik Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana, niti naročnik v tem postopku pravnega varstva ne moreta uspeti z navedbami o neskrbnem ravnanju vlagatelja pri pripravi ponudbe. Res je sicer, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika in da ponudnik posledic neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe ne more prevaliti na naročnika. Vendar v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe, saj je lahko, upoštevaje, da se je naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zavezal k pozivanju na predložitev dokazila v zvezi z merilom »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, utemeljeno pričakoval, da ga bo naročnik, ob ugotovitvi morebitnih pomanjkljivosti v predloženem dokazilu, pozval na dopolnitev dokazila.
Navedenega ne spreminja naročnikovo sklicevanje na (drug) postopek javnega naročanja JN008392/2023. Ta postopek je, kot to pravilno ugotavlja že naročnik, samostojen postopek oddaje javnega naročila in neodvisen od zadevnega postopka oddaje javnega naročila in nanj nima nobenega (pravno relevantnega) vpliva. Ravnanje naročnika v drugem postopku javnega naročanja ne more predstavljati argumenta oziroma zakonite podlage za ravnanje naročnika v tem postopku javnega naročanja, prav tako pa ravnanje ponudnika v drugem postopku javnega naročanja ne more biti relevantno za presojo naročnikovega ravnanja v tem postopku javnega naročanja. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog naročnika z vpogledom v dosje javnega naročila JN008392/2023 kot nepotrebnega, saj želi naročnik z njim dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za rešitev konkretnega spora. Tudi če bi se kot utemeljene izkazale navedbe naročnika, da je v postopku javnega naročanja JN008392/2023 določil identične zahteve, vezana na identično merilo, kot v tem postopku, da je vlagatelj v omenjenem postopku predložil ponudbo z identično vsebino, in da mu naročnik, ne da bi ga pozval na dopolnitev dokazila, ni dodelil točk, to ne pomeni, da naročnik v tem postopku javnega naročanja ni bil dolžan ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in vlagatelja pozvati na predložitev dokazila o izpolnjevanju kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«.
Ker je treba že upoštevaje navedeno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagatelja ni pozval na predložitev dokazila o izpolnjevanju kriterija za dodelitev točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja« oz. na predložitev dokazila, da je predloženi Etični kodeks družbe SPL, d.d., sprejet v sodelovanju s sindikatom, in na podlagi slednjega potrebno ugotoviti utemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve v zvezi z oddajo naročila v sklopu 1 in sklopu 2, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala navedb vlagatelja (in s tem povezanih navedb naročnika in obeh izbranih ponudnikov), da bi ga naročnik moral pozvati na predložitev dokazila, vezanega na sporno merilo, tudi iz razloga, ker je oba izbrana ponudnika pozval na dopolnitev ponudb v delu, ki se nanaša na reference, z njimi povezane dokazne predloge vlagatelja (tj. vpogled v ponudbo izbranega ponudnika Iskra, d.o.o., Ljubljana in v ponudbo izbranega ponudnika Aktiva upravljanje, d.o.o., Ljubljana) pa je zavrnila kot nepotrebne. Presoja teh navedb namreč ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.
V zvezi z navedbami vlagatelja, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, gre pojasniti, da je predmet postopka pravnega varstva lahko zgolj naročnikovo ravnanje v postopku javnega naročanja (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). Predmet zadevnega postopka pravnega varstva je naročnikovo ravnanje pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe oz. zakonitost naročnikovega ravnanja, ko ob upoštevanju vsebine vlagateljeve ponudbe, slednji, ne da bi vlagatelja pozval na predložitev dokazila, ni dodelil točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«. Ne more pa biti predmet revizijskega postopka vprašanje, ali vlagatelj (na splošno) izpolnjuje kriterij za dodelitev točk po tem merilu. Ob tem gre poudariti, da Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva, v katerem se ugotavlja zakonitost naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, tudi ne more (in ne sme) namesto naročnika opravljati nalog, ki jih je ta dolžan opraviti v postopku oddaje javnega naročila, kamor (v kolikor naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila z oddajo javnega naročila) spada tudi ocenjevanje ponudb. To pomeni, da je naročnik tisti, ki bo moral v morebitnem ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponovno oceniti vlagateljevo ponudbo. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v listinsko dokumentacijo (tj. izpis elektronskih sporočili z dne 2. 2. 2024, dokument »Sindikat OOSL SPL, d.d.« z dne 26. 1. 2024, dokument »Pisni sklep sindikata OOSS SPL d.d. o izvolitvi na mesto sindikalnega zaupnika«), s katerim želi vlagatelj dokazati, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja, in vlagateljev dokazni predlog za postavitev strokovnjaka računalniške stroke in z zaslišanjem predsednika sindikata (s katerima želi vlagatelj izpodbiti naročnikove dvome o istovetnosti in datumu nastanka listin, s katerimi vlagatelj dokazuje, da ima v sodelovanju s sindikatom sprejet etični kodeks zaposlovanja), zavrnila kot nepotrebne, saj želi vlagatelj z njimi dokazovati navedbe o trditvah, ki niso pravno relevantne za rešitev konkretnega spora.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovi ponudbi v sklopu 1 in sklopu 2 dodelil 0 točk po merilu »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, ne da ga bi pred tem pozval na predložitev dokazila, vezanega na to merilo, ni ravnal v skladu s pravilom, določenim v opombi točke 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem, ko naročnik ob ocenjevanju vlagateljeve ponudbe v sklopu 1 in sklopu 2 ni ravnal v skladu z vnaprej določenim pravilom v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in vlagatelja ni pozval na predložitev dokazila, vezanega na merilo »Sprejet etični kodeks zaposlovanja«, je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila«, št. 430-549/2025/81 (1541-11) z dne 13. 2. 2026.
Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ocenjevanje vlagateljeve ponudbe opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 9.000 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 6.588,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 100 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 73,20 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 23. 3. 2026 (s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo) in za sestavo vloge z dne 2. 4. 2026 (s katero se je opredelil do vloge izbranih ponudnikov), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v izpostavljenih vlogah niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 31.661,20 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrana ponudnika,
– RS MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.