018-012/2026 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje električnih agregatov« za pozicijo 70 – LDE 187 I in pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOLEKTOR SISTEH Sistemi in tehnologije d.o.o., Zasavska cesta 95, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Petrič o.p. d.o.o., Župančičeva ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 3. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za pozicijo 70 – LDE 187 I in pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 227/2025-ODP«, št. 430-297/2025-19 z dne 18. 12. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.014,78 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 29. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005971/2025-EUe16/01, in istega dne v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 493869-2025, s štirimi popravki.

Naročnik je dne 18. 12. 2025 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005971/2025-ODL/01, objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 227/2025-ODP«, št. 430-297/2025-19 z dne 18. 12. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je zadevno javno naročilo za pozicijo 70 – LDE 187 I in pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW oddal ponudniku E-DISTI, poslovne storitve, d.o.o., Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ugotovil je (med drugim), da je ponudba izbranega ponudnika za navedeni poziciji po merilu najugodnejša dopustna ponudba skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, glede ponudbe družbe PRINSIS močnostna elektronika-proizvodnja, razvoj, inženiring d.o.o, Peske 15, Trzin V nadaljevanju: Prinsis d.o.o.), ki je bila po merilu za navedeni poziciji sicer najugodnejša, pa je ugotovil da ni dopustna, saj vlagatelj kot univerzalni pravni naslednik ni uspel dokazati neobstoja razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, zato jo je naročnik izločil iz nadaljnje obravnave.

Vlagatelj je dne 5. 1. 2026 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za pozicijo 70 – LDE 187 I in pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma pojasnjuje, da je družba Prinsis d.o.o. po oddaji ponudbe bila pripojena k vlagatelju, ki kot njen univerzalni pravni naslednik uveljavlja pravno varstvo in izpodbija odločitev o oddaji naročila v relevantnem delu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je družba Prinsis d.o.o. dne 24. 9. 2025 pravočasno oddala ponudbo za predmetno javno naročilo, v kateri je v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot dokazilo za neobstoj razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 predložila izpolnjen obrazec ESPD (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek D: Nacionalni razlogi za izključitev«). Kljub temu, da je bilo glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi predloženo ustrezno dokazilo o neobstoju predmetnega razloga za izključitev, je naročnik s pozivom z dne 24. 10. 2025 od vlagatelja zahteval še dodatno, alternativno določeno dokazilo, to je izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, ker naročnik ni mogel preveriti razlogov za izključitev preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje. Vlagatelj izpostavlja, da je takšno ravnanje naročnika v nasprotju z lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, saj je zahteval dodatno dokazilo, čeprav je bilo ustrezno dokazilo (izpolnjen obrazec ESPD) že predloženo. Pojasnjuje, da ker vlagatelj za družbo Prinsis d.o.o. ni mogel predložiti izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz katerega bi izhajalo, da za družbo Prinsis d.o.o. v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudbe, to je v obdobju od 24. 9. 2022 do 24. 9. 2025, pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države ni ugotovil najmanj dveh kršitev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za katero bi mu bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek, saj je bil k dopolnitvi ponudbe pozvan šele dne 24. 10. 2025, je v dopolnitvi ponudbe predložil notarsko overjeno izjavo. Naročnik je takšno dopolnitev ponudbe štel za neustrezno, ker vlagatelj v zvezi z razlogom za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predložil izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, kot to določa c) točka tretjega odstavka 77. člena ZJN-3, temveč je predložil lastno izjavo, katero pa naj bi bilo po mnenju naročnika dovoljeno predložiti na podlagi četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 samo v primeru, če država zahtevanega potrdila ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh zahtevanih primerov, kar pa za predmetni razlog za izključitev naj ne bi bilo izkazano. V zvezi s tem vlagatelj izpostavlja prakso prekrškovnega organa, ko ta na podlagi prvega odstavka 10. člena Pravilnika o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 3/18 in 173/20, v nadaljevanju: Pravilnik) po uradni dolžnosti izbriše podatke iz svoje evidence, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, skladno z 205. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 s sprem., v nadaljevanju: ZP-1) pa se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc prekrškovnih organov in evidenc pravnomočnih odločb sodišč izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, kar pomeni, da po preteku roka za oddajo ponudb ni mogoče pridobiti vseh zahtevanih podatkov iz prekrškovnih evidenc za celotno obdobje zadnjih treh let pred potekom roka za oddajo ponudb, ampak samo za del obdobja. Ker gre v obravnavanem primeru za situacijo, kjer pristojni organ zaradi zakonske ureditve ne more izdati potrdila, ki bi zajemalo celotno relevantno obdobje, to pomeni, da v obravnavanem primeru obstaja zakonska podlaga za predložitev izjave iz četrtega odstavka 77. člena ZJN-3. Vlagatelj ob tem navaja, da je naročnik že sam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel možnost predložitve take izjave. Vlagatelj je torej s predloženo notarsko overjeno izjavo izkazal tako v skladu z določbami ZJN-3 kot tudi v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, da za družbo Prinsis d.o.o. ob oddaji ponudbe ni obstajal razlog za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Ob tem izpostavlja, da je že s tem, da je predložil alternativno dokazilo, zavzel stališče, da primarnega dokazila ni mogoče pridobiti, pri čemer negativnega dejstva, da takšno potrdilo ne obstaja, niti ne more dokazati, zato je dokazno breme na naročniku, iz previdnosti kot dokaz predlaga preverbo pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo in Finančni upravi Republike Slovenije.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-25/2026-4 z dne 22. 1. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je do roka za oddajo ponudb dne 24. 9. 2025 med drugim prejel tudi ponudbo družbe Prinsis d.o.o., iz katere je izhajalo, da je nominirala vlagatelja kot podizvajalca in za njega predložila vso zahtevano dokumentacijo. Iz ponudbe pa ni izhajalo, da je družba Prinsis d.o.o. v postopku preoblikovanja, čeprav je ta že dne 28. 8. 2025 sklenila pogodbo o pripojitvi k vlagatelju, ki je njen univerzalni pravni naslednik. Ker je družba Prinsis d.o.o. oddala ponudbo skladno z zahtevami glede predmeta javnega naročila in bila skladno z merili najugodnejši ponudnik za pozicijo 70 – LDE 187 I ter pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW, je naročnik pred oddajo naročila, skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, preveril obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz njene ponudbe. Pri preverjanju ponudbe dne 20. 10. 2025 je ugotovil, da je bil ta ponudnik izbrisan iz poslovnega registra dne 30. 9. 2025, naknadno pa je na podlagi vpogleda v evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) ugotovil, da je družba Prinsis d.o.o. dne 28. 8. 2025, torej pred rokom za oddajo ponudb, sklenila pogodbo o pripojitvi k vlagatelju, njen izbris pa se je izvršil po roku za oddajo ponudb in pred njenim preverjanjem. Naročnik tako ni mogel preveriti razlogov za izključitev preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje, saj na dan preverjanja ponudbe ta gospodarski subjekt ni več obstajal, preverjanje pa se izvaja na podlagi matične številke, ki v tem primeru tudi ni več obstajala. Naročnik je zato univerzalnega pravnega naslednika, tj. vlagatelja, dne 24. 10. 2025 pozval k dopolnitvi ponudbe, po njenem pregledu pa je ugotovil, da le ta ni ustrezna. Vlagatelj namreč v zvezi z razlogom za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predložil izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, kot to določa c) točka tretjega odstavka 77. člena ZJN-3, temveč je predložil zgolj lastno izjavo, kar pa ni skladno z določili ZJN-3, saj lahko na podlagi četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 ponudnik predloži lastno izjavo samo v primeru, če država zahtevanega potrdila ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh zahtevanih primerov, kar pa za predmetni razlog za izključitev ni bilo izkazano. Naročnik dalje zavrača trditve vlagatelja, ko se ta sklicuje na določila Pravilnika, saj ni dokazal, da dokazila ne more pridobiti. Naročnik pojasnjuje, da se preverjanje ponudnikov preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje ne izvaja na dan poteka roka za oddajo ponudb, temveč kasneje, ter dodaja, da je pri predmetnem naročilu preverjanje izvajal za vse ponudnike po roku za oddajo ponudb, in sicer dne 20. 10. 2025, pri čemer je glede ostalih ponudnikov uspešno pridobil zahtevan podatek o obstoju oziroma neobstoju razloga za izključitev, ki se preverja za pretekla tri leta od roka za oddajo ponudbe. Iz tega razloga vlagateljevim pojasnilom glede njegove nemožnosti pridobitve zadevnega dokazila ni sledil.

Naročnik je dne 23. 1. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je dne 27. 1. 2026 z vlogo z dne 23. 1. 2026 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da dejstvo, da iz ponudbe ni bilo razvidno, da je družba Prinsis d.o.o. v postopku preoblikovanja, ne more biti razlog za izločitev ponudbe. Sklenitev pogodbe o pripojitvi dne 28. 8. 2025 sama po sebi namreč ne ustvarja pravnih posledic, saj te nastopijo šele z vpisom v register, hkrati pa je proces pripojitve do vpisa negotov in odvisen od številnih soglasij in izdelave poročil. Ponovno izpostavlja, da se v skladu z določbami 10. člena Pravilnika in 205. člena ZP-1 pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc prekrškovnih organov in evidenc pravnomočnih odločb sodišč po treh letih od pravnomočnosti izbrišejo, zato potrdilo, izdano po tem obdobju, ne more odražati celotnega obdobja treh let pred rokom za oddajo ponudbe, t.j. med 24. 9. 2022 in 24. 9. 2025. Tako potrdilo torej ne zajema vseh potrebnih podatkov in ne dokazuje neobstoja razloga za izključitev. Vlagatelj dalje izpostavlja, da samo dejstvo, da je naročnik kasneje in po roku za oddajo ponudb, tj. dne 20. 10. 2025, pridobil potrdila iz sistema eDosje za vse ostale ponudnike za pretekla tri leta, še ne pomeni, da so bila ta pridobljena potrdila ustrezna za celotno relevantno obdobje. Za obdobje od 24. 9. 2022 do 20. 10. 2022 namreč podatki v sistemu niso bili več razvidni, saj so bili morebitni pravnomočni prekrški že izbrisani, veljavni predpisi pa nikjer ne opredeljujejo izjeme. V posledici navedenega vlagatelj meni, da je bil neenakopravno obravnavan, saj naročnik konkurenčnih ponudnikov ni pozival niti ni ustrezno preveril pri njih izključitvenega razloga za celotno relevantno obdobje. Navaja še, da bi moral zakonodajalec enako izjemo, kot je bila uvedena za neobstoj razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, uvesti tudi za primer iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je dne 5. 2. 2026 zaprosila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Štukljeva cesta 44, Ljubljana (v nadaljevanju: IRSD), in Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: FURS), k posredovanju pojasnil glede tega (1) kako poteka pridobivanje izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, (2) ali se izpis lahko pridobi tudi za subjekt, ki je bil izbrisan iz sodnega registra, (3) ali se ob upoštevanju določb prvega odstavka 10. člena Pravilnika in 205. člena ZP-1, ki določata izbris podatkov iz relevantnih evidenc po poteku treh let od pravnomočnosti, izpis lahko pridobi zgolj za obdobje zadnjih treh let, šteto od dneva poizvedbe, (4) ali tudi za zadnja tri leta, šteto od presečnega datuma (npr. roka za oddajo ponudbe) in ne glede na datum poizvedbe, ter (5) ali bi bilo mogoče za subjekt, ki je bil izbrisan iz sodnega registra, pridobiti izpis za obdobje od 24. 9. 2022 do 24. 9. 2025, četudi je bil zahtevek za izpis podan po 24. 9. 2025. Zahtevana pojasnila od IRSD je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 2. 2026, od FURS pa dne 12. 2. 2026. Iz prejetih pojasnil izhaja, da se pridobivanje izpisa iz prekrškovne evidence izvaja tako, da se na podlagi poizvedbe preveri, ali se določena pravna oseba nahaja v evidenci pravnomočnih prekrškov za obdobje zadnjih treh let od dneva poizvedbe. Na podlagi tega preverjanja se pripravi izpis, ki prikazuje rezultate. Evidenca vsebuje podatke o pravnomočnih odločbah o prekrških, pri čemer se po ZP-1 po treh letih od pravnomočnosti odločbe ti podatki izbrišejo. Izpis je mogoče pridobiti tudi za subjekte, ki so bili izbrisani iz sodnega registra, vendar le za obdobje zadnjih treh let od dneva poizvedbe.

Državna revizijska komisija je prejeta pojasnila obeh organov skupaj s svojimi vprašanji dne 17. 2. 2026 posredovala naročniku in vlagatelju v izjasnitev. Vlagatelj se je o prejetih pojasnilih izjasnil z vlogo z dne 19. 2. 2026. Navaja, da potrdila o tem, da ni vpisan v evidenco prekrškov (oziroma o neobstoju razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3), za celotno triletno obdobje pred potekom roka za oddajo ponudb (to je od 24. 9. 2022 do 24. 9. 2025), ki ga v konkretnem primeru zahteva naročnik, sploh ni možno pridobiti in da je torej ravnal pravilno, ker je predložil izjavo, dano pred notarjem, v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3. .Naročnik se do posredovanih pojasnil ni opredelil.

Državna revizijska komisija je dne 26. 2. 2026 naročnika pozvala k predložitvi dokazila, iz katerega bo jasno razvidno, da naročnik pri družbi Prinsis d.o.o. ni mogel preveriti razlogov za izključitev preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje. Istega dne je Državna revizijska komisija naročniku v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala vlogo vlagatelja z dne 19. 2. 2026. Naročnik je dodatno dokumentacijo poslal dne 3. 3. 2026. Iz prejetega posnetka zaslona iz spletne platforme e-JN, razdelek e-Dosje je razvidno, da naročnik pri družbi Prinsis d.o.o. dejansko ni mogel preveriti razlogov za izključitev preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje. Do vloge vlagatelja z dne 19. 2. 2026 se naročnik ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb strank in v postopku pridobljenih pojasnil FURS in IRSD je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko ponudbo vlagatelja ni ocenil kot dopustno, iz razloga, ker ta ni uspel dokazati neobstoja izključitvenega razloga, kot to določa c) točka tretjega odstavka 77. člena ZJN-3.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Državna revizijska komisija je najprej preverila določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v poglavju III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila (med drugim) navedel:

»Ponudnik mora izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila, ki so navedena pri vsakem od zahtevanih pogojev. Obrazci izjav ponudnika so del razpisne dokumentacije. Izjave ponudnika morajo biti predložene v ponudbi. Dokumenti morajo odražati zadnje stanje ponudnika. Naročnik bo pozval ponudnika, da že predloženo ponudbo dopolnjuje, popravlja, spreminja in pojasnjuje pod pogoji, ki jih določa peti in šesti odstavek 89. člena.

Naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme kot predhodni dokaz obrazec ESPD v zvezi s 1. in 4. točko III. poglavja te dokumentacije. Obrazec ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Obrazec ESPD vključuje tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti dokazila, ki dokazujejo neobstoj razlogov za izključitev oziroma izpolnjevanje pogojev za sodelovanje. Če ponudnik uporablja zmogljivosti drugih subjektov, mora ESPD vsebovati zahtevane informacije tudi v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik. Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, podizvajalci in gospodarski subjekti na katerih kapacitete se sklicuje). ESPD je del ponudbe. […]

Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja zahtevanih dokazil iz točk 1.1, 1.2, 1.4 in prve alineje točke 1.5 poglavja III. te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz teh točk, lahko ponudnik da zapriseženo izjavo. Če ta v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ni predvidena, pa lahko ponudnik da izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima ponudnik sedež […]«

Nadalje je v točki 1.4 poglavja III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila navedel:

»Naročnik bo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključil gospodarski subjekt, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudbe pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.

V kolikor je gospodarski subjekt v položaju iz zgornjega odstavka, lahko naročniku v skladu z devetim odstavkom 75. člena ZJN-3 najkasneje do roka za oddajo ponudb predloži dokazila, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

DOKAZILO:
• Izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi ali
• izpolnjen obrazec ESPD (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek D:Nacionalni razlogi za izključitev«). V kolikor bo odgovor gospodarskega subjekta DA in bo uveljavljal popravni mehanizem, je potrebno kršitve in ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju navedenega razloga za izključitev, navesti v lastni izjavi.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.4 poglavja III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila povzel obligatorni razlog za izključitev, ki je določen v b) točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja tudi, da je naročnik kot dokazilo glede predmetnega razloga za izključitev dopustil predložitev izpolnjenega obrazca ESPD (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek D:Nacionalni razlogi za izključitev«) ali izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi. Poleg tega je naročnik v poglavju III. Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila povzel določbo četrtega odstavka 77. člena ZJN-3, ki omogoča, da v primeru, ko država, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdaja tovrstnih potrdil, je mogoče tovrstna potrdila nadomestiti z zapriseženo izjavo. Če te izjave v matični državi ali tretji državi niso predvidene, pa lahko ponudnik predloži izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v državi, kjer ima ponudnik sedež.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo družbe Prinsis d.o.o. ugotavlja, da je le ta za potrebe dokazovanja neobstoja razloga za izključitev iz točke 1.4 predložil obrazec ESPD, ki je v relevantnem delu ustrezno izpolnjen.

Dalje je iz odstopljene dokumentacije razvidno, da je naročnik s pozivom z dne 24. 10. 2025 vlagatelja pozval, da za družbo Prinsis d.o.o. (med drugim) posreduje potrdilo o neobstoju razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 na zahtevan dan, ki je torej rok za oddajo ponudb, tj. 24. 9. 20225. V navedenem pozivu je naročnik kot edino možno dokazilo glede predmetnega razloga za izključitev navedel izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, ni pa navedel, da v primeru, ko država, kjer ima družba Prinsis d.o.o. sedež (oz. ga je imel), ne izdaja tovrstnih potrdil ali jih ne izdaja za zahtevan dan oziroma če ta potrdila ne zajemajo vseh primerov iz besedila razlogov za izključitev, lahko potrdilo nadomesti z zapriseženo izjavo, če to v matični državi ali tretji državi ni predvideno, pa ponudnik lahko predloži izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v državi, kjer ima ponudnik sedež.

Ker vlagatelj za družbo Prinsis d.o.o. izpisa iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ, ni mogel predložiti, saj pristojen organ za relevantno obdobje (od 24. 9. 2022 do 24. 9. 2025) ne izdaja tovrstnih potrdil, je v dopolnitvi ponudbe predložil notarsko overjeno izjavo, ki (med drugim) potrjuje, da pri družbi Prinsis d.o.o. v zadnjih treh letih pred 24. 9. 2025 pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države, ni ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe ter ali je navedeni način dokazovanja neobstoja zgoraj citiranega razloga za izključitev ustrezen. Naročnik zatrjuje, da bi vlagatelj moral predložiti potrdilo pristojnega organa, medtem ko vlagatelj trdi, da je zaradi dejstva, ker pristojni organ za relevantno obdobje ne more izdati zahtevanih potrdil, izpolnil zahtevo tako, da je predložil notarsko overjeno izjavo, ki v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3 predstavlja ustrezno dokazilo.

Država revizijska komisija najprej pojasnjuje, da kljub temu, da je vlagatelj v zvezi z neobstojem razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 v ponudbi predložil vse, kar je zahteval naročnik, s tem v zvezi torej izpolnjen ESPD obrazec, je imel naročnik pravico in dolžnost, da v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri, ali pri vlagatelju obstajajo izključitveni razlogi iz 75. člena ZJN-3, med drugim tudi razlog za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, potem ko je ugotovil, da ponudnika ni mogoče preveriti prek enotnega informacijskega sistema e-Dosje.

V zvezi s to naročnikovo preveritvijo četrti odstavek 77. člena ZJN-3 določa, da je v primeru, če država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ta dokazila mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. To pomeni, da je četrti odstavek 77. člena ZJN-3 predviden ne samo za primere, če država ne izdaja uradnih dokumentov oz. potrdil o obstoju oz. neobstoju prekrškov, temveč tudi za primere, če jih sicer izdaja, a ti ne zajemajo vseh primerov iz 75. člena ZJN-3. Če torej v državi obstaja prekrškovna evidenca, vendar ta zaradi narave vodenja ne omogoča izdajanja potrdil na določen datum, zaradi česar razloga za izključitev ni mogoče preverjati naknadno oz. za celotno relevantno obdobje nazaj, je mogoče šteti, da gre za položaj, primerljiv s tistim, v katerem potrdila ne zajemajo vseh primerov iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da predložitev notarsko overjene izjave v izkaz neobstoja razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 ni ustrezna, ker je sam ob preveritvi ponudnikov preko enotnega informacijskega sistema e-Dosje, ki ga je izvajal po preteku roka za oddajo ponudb, in sicer 20. 10. 2025, za vse ostale ponudnike uspešno pridobil podatek o obstoju oziroma neobstoju razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, ki se preverja za pretekla tri leta od roka za oddajo ponudbe.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da na podlagi prvega odstavka 10. člena Pravilnika prekrškovni organ po uradni dolžnosti izbriše podatke iz evidence prekrškovnega organa, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, skladno s 205. členom ZP-1 pa se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc prekrškovnih organov in evidenc pravnomočnih odločb sodišč izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb. Iz predstavljenih podlag torej izhaja, da po preteku roka za oddajo ponudb ni mogoče pridobiti vseh zahtevanih podatkov iz prekrškovnih evidenc za celotno obdobje zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb, ampak samo za del obdobja. To je razvidno tudi iz pojasnil IRSD ter FURS. Kot izhaja, se pridobivanje izpisa iz prekrškovne evidence izvaja tako, da se na podlagi poizvedbe preveri, ali se določena pravna oseba nahaja v evidenci pravnomočnih prekrškov za obdobje zadnjih treh let od dneva poizvedbe. Na podlagi tega preverjanja se pripravi izpis, ki prikazuje rezultate. Evidenca vsebuje podatke o pravnomočnih odločbah o prekrških, pri čemer se skladno ZP-1 po treh letih od pravnomočnosti odločbe ti podatki izbrišejo. Izpis je sicer mogoče pridobiti tudi za subjekte, ki so bili izbrisani iz sodnega registra, vendar vedno le za obdobje zadnjih treh let od dneva poizvedbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi narave prekrškovnih evidenc in zakonsko določenih izbrisov iz prekrškovnih evidenc po treh letih od pravnomočnosti odločb ni mogoče pridobiti izpisov za celotno zahtevano obdobje zadnjih treh let pred rokom za oddajo ponudbe, kot to določa v b) točka četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. V posledici navedenega ponudniki lahko predložijo nadomestna dokazila, kot to omogoča četrti odstavek 77. člena ZJN-3, saj uraden izpis iz evidence pristojnega organa evidentno ne zajema vseh primerov za celotno relevantno obdobje. Glede na navedeno je zato treba pritrditi vlagatelju, ko navaja, da bi moral naročnik kot ustrezno šteti tudi overjeno izjavo, s katero je vlagatelj izjavil neobstoj razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, saj zahtevanega potrdila dejansko ni mogel pridobiti v taki vsebini in za zahtevano obdobje.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da so utemeljeni revizijski očitki vlagatelja o tem, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno označil kot nedopustno in jo neupravičeno izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik tako ni ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 89. členom ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja iz obravnavanega razloga zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila za pozicijo 70 – LDE 187 I in pozicijo 71 – STUBELJ 150 KW, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 227/2025-ODP«, št. 430-297/2025-19 z dne 18. 12. 2025.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, ob tem pa upošteva ugotovitve, ki izhajajo iz predmetne odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 2.972,41 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 840,00 eurov (1.400 točk; kolikor jih je priglasil vlagatelj), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.024,80 eurov, in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.400 točk v višini 14,40 eurov (20 + 4 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 17,57 eurov,
kar skupaj znese 4.014,78 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila..

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 23. 1. 2026 in vlogi z dne 19. 2. 2026, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 4.014,78 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:

Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran