018-022/2026 Univerza v Mariboru
Številka: 018-022/2026-9Datum sprejema: 24. 3. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in Marka Medveda kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega natečaja »Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za inv. projekt: UM FS in UM FKKT (Novogradnja Fakultete za strojništvo in novogradnja ter prenova Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze V Mariboru (INNOVUM))«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe STYRIA ARHITEKTURA, načrtovanje, oblikovanje in izvedba d.o.o., Cankarjeva ulica 6E, Maribor in ARHISOL d.o.o., Tomanova ulica 22, Maribor, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnica mag. Štelcer Nataša, Slomškov trg 18, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik). dne 24. 3. 2026
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem natečaju je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26. 8. 2025, pod št. objave JN006666/2025-EUe23/01 in istega dne v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pod številko objave 555601-2025.
Naročnik je 12. 1. 2026 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006666/2025-ODL/01 objavil dokument »Obvestilo o izidu javnega, projektnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za investicijski projekt: UM FS in UM FKKT (Novogradnja Fakultete za strojništvo in novogradnja ter prenova Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (INNOVUM))« št. 302/16-FSFKKT_PN/25 (v nadaljevanju: obvestilo o izidu), iz katerega izhaja, da se natečajni elaborat št. 6 (šifra natečajnika BB986) in natečajni elaborat vlagatelja (št. 9 (šifra natečajnika UM050)) zaradi kršenja načela anonimnosti izloči iz natečajnega postopka in ocenjevanja ter da izgubi pravico do nagrade, priznanja ali odškodnine. Iz navedenega obvestila je razvidno, da se nagrade podelijo natečajnim elaboratom KUBIKO DOMINO ARHITEKTI d.o.o., Mladinska 22, Murska Sobota in BIRO 81000 d.o.o., Ulica 27. marta br.46, Podgorica, Črna Gora (v nadaljevanju: prvi nagrajenec), STUDIO RAZVOJ d.o.o., Kočevarjeva ulica 7, Novo Mesto (v nadaljevanju: drugi nagrajenec) in ATELIER arhitekti d.o.o., Rimska cesta 8, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji nagrajenec), navedene pa so tudi družbe, ki prejmejo priznanja in družba, ki prejme odškodnino.
Vlagatelj je dne 22. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka predmetnega natečaja in obvestila o izidu, podredno pa, da se mu dovoli vpogled v celotno natečajno in naročnikovo spisovno dokumentacijo ter dopolnitev oz. sprememba zahtevka za revizijo. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.
Vlagatelj navaja, da je naročnik domnevno kršitev načela anonimnosti ugotovil šele v poznejših fazah pregleda elaborata, ne pa že ob predhodnem preizkusu in meni, da za naknadno preverjanje anonimnosti ni imel ustrezne podlage. Zatrjuje tudi, da naročnik v dokumentaciji projektnega natečaja ni določil pravil ocenjevanja oziroma ni opredelil metod za preverjanje anonimnosti. Določil je le, katere dele natečajno ponudbene dokumentacije bo prejela in pregledala ocenjevalna komisija, ni pa predvidel kopiranja, prenosa ali druge obdelave podatkov. Naročniku očita kršitev načela transparentnosti in prvega odstavka 67. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Po mnenju vlagatelja je namreč strokovni član komisije pri odkritju spornih podatkov uporabil način, ki presega običajen pregled dokumenta in pomeni njegovo podrobnejšo tehnično analizo. V dokumentaciji projektnega natečaja je bil predviden le pregled elaborata, ne pa tudi uporaba drugih načinov preverjanja. Vlagatelj pojasnjuje, da sporni podatki niso bili vidni ob običajnem vpogledu, saj so bili izven vidnega polja oziroma izrezani. Vidni naj bi postali šele ob aktivnem iskanju vsebine, na primer z uporabo funkcije »označi vse« ali s kopiranjem na videz praznega dela besedila. Tak način po mnenju vlagatelja presega okvir navadnega vizualnega pregleda, ki naj bi ga določala dokumentacija projektnega natečaja. Dodaja še, da so bili elaborati s podobnimi tehničnimi lastnostmi v prejšnjih postopkih praviloma sprejeti v ocenjevanje.
Vlagatelj dalje navaja, da ni jasno, na kateri pravni podlagi je komisija podatke prenašala oziroma z njimi ravnala na način, ki ni pomenil zgolj pregleda. Meni, da kopiranje ali reproduciranje dokumentacije, tudi če naj bi bilo opravljeno za potrebe ocenjevanja, ni dopustno z vidika varstva avtorskih pravic. Po njegovem stališču kopiranje podatkov ali njihovo pošiljanje po elektronski pošti pomeni reproduciranje avtorskega dela. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 57/2016-21. Ker na naročnika pravica reproduciranja ni bila prenesena, mu očita kršitev avtorskih pravic.
Zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave. Navaja, da ocenjevalna komisija vseh natečajnih ponudb ni preverjala po enakih pravilih in v istem trenutku. Če bi to storila, bi po njegovem mnenju tudi kršitev anonimnosti pri elaboratu št. 6 ugotovila že na 9. seji in ne šele po njenem zaključku. Navaja še, da iz obvestila o izidu ni mogoče preveriti, ali je bilo ponovno preverjanje anonimnosti opravljeno za vse natečajne dokumentacije na enak način, kdaj je bilo izvedeno, po kateri metodi, kdo ga je izvedel in kakšen je bil rezultat pri posamezni natečajni ponudbi. Ker iz obvestila o izidu izhaja, da elaborat št. 6 ni bil pregledan istega dne kot vlagateljev, sklepa, da dodatni pregled bodisi sploh ni bil opravljen bodisi ni bil opravljen po enakem postopku, s čimer utemeljuje kršitev načela enakopravne obravnave. Dodaja še, da je po sprejemu odločitve
sam pregledal nagrajene elaborate, objavljene na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS), in ugotovil, da je bil eden od elaboratov objavljen z metapodatki datoteke, iz katerih naj bi bilo mogoče razbrati identiteto drugo nagrajenega avtorja. Po njegovem to kaže na nedosledno ravnanje z digitalnimi datotekami in na neenako uporabo pravil in kršitev načela enakopravne obravnave.
Dalje zatrjuje, da bi moral naročnik ravnati po 58. členu Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik o javnih natečajih) ter omogočiti korekcijski mehanizem. Poudarja, da je sam naročnik v obrazcih predvidel vnaprejšnje soglasje za izbris oziroma odstranitev osebnih podatkov, ki naj bi bilo dano natečajni službi ZAPS. Opozarja, da mora načelo anonimnosti spoštovati tudi naročnik. Po njegovem je bil edini ukrep, ki ga je naročnik sprejel, izločitev vlagatelja, član komisije pa ni odstopil, kar pa po mnenju vlagatelja ustvarja dvom v nepristranskost postopka, saj naj bi bilo po razkritju jasno, kdo v postopku ne sodeluje več in kdo v njem ostaja. Po njegovem mnenju je s tem postopek postal obremenjen do te mere, da bi ga bilo treba razveljaviti.
Vlagatelj nadalje navaja, da bi moralo ocenjevanje elaboratov, skladno z vodnikom o javnih natečajih, potekati na sedežu ZAPS, s čimer bi se nepooblaščenim osebam preprečil dostop do dokumentacije. V okoliščinah, ko naj bi se vsebina kopirala ali drugače prenašala, po njegovem mnenju ni mogoče izključiti možnosti, da se je dokumentacija pri tem spreminjala, prilagajala ali drugače vsebinsko obdelovala. Ob tem izraža tudi dvom, da člani komisije niso razpolagali z enako natečajno ponudbeno dokumentacijo.
Nazadnje zatrjuje še, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda po 68. členu Pravilnika o javnih natečajih, saj mu ni omogočil vpogleda v natečajno dokumentacijo, prav tako pa ni odgovoril na njegova vprašanja, postavljena po sprejemu odločitve oziroma obvestila o izidu.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 23. 1. 2026 posredoval prvo nagrajencu ter 26. 1. 2026 drugo in tretje nagrajencema.
Prvi nagrajenec je v dopisu »Izjasnitev« z dne 27. 1. 2026 navedel, da se do zahtevka za revizijo ne opredeljuje.
Drugi nagrajenec se je v vlogi z dne 29. 1. 2026 »Izjasnitev dobitnika 2. nagrade po 27. členu ZPVPJN – Zahtevek za revizijo zoper obvestilo izidu, št. 302/16-FSFKKT_PN/25 z dne 9. 1. 2026« izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo. Zavrača očitke vlagatelja, da je bilo v okviru elaborata drugo nagrajenca kršeno načelo anonimnosti in izpostavlja, da iz zahtevka za revizijo ni razvidno, na kakšen način naj bi vlagatelj prišel do tipa podatkov, ki jih v prilogi označuje kot artefakt. Zatrjuje, da je vlagateljeva ugotovitev lahko le rezultat uporabe specializiranih forenzičnih orodij in globinskega pregleda digitalnega zapisa z namenom rekonstrukcije podatkov posamezne datoteke, s čimer prekorači vsa pooblastila ocenjevalne komisije. Dalje navaja, da je namen digitalnih datotek natečajne dokumentacije pregledovanje in analiza elaboratov pred ocenjevalnimi sejami ter priprava poročil za namen primerjave oddanih natečajnih elaboratov. Podatki v vlagateljevem elaboratu so bili razkriti naključno v okviru običajnega delovnega procesa. Navaja, da je naročnik pri razkritju podatkov ravnal pravilno in na enak način preveril vsebino ostalih oddanih elaboratov, s čimer je zagotovil enakopravno obravnavo vseh natečajnikov. Predlaga zavrnitev navedb v zvezi s kršitvijo avtorskih pravic.
Tretji nagrajenec se je v vlogi z dne 27. 1. 2026 »Izjasnitev dobitnika 3. nagrade po 27. členu ZPVPJN – Zahtevek za revizijo zoper Obvestilo o izidu, št. 302/16-FSKKT_PN/25 z dne 9. 1. 2026«, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je dokumentacija projektnega natečaja jasno določala, da kakršno koli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika ali osebe iz njegove sestave zunaj ali znotraj prejete dokumentacije pomeni kršenje anonimnosti in izločitev natečajno ponudbene dokumentacije iz nadaljnjega postopka. Prav tako jasno določa, da ocenjevalna komisija pri svojem delu pregleduje datoteke na digitalnem nosilcu, zahteva po anonimnosti pa se nanaša na celostno vsebino predloženih dokumentov, ne zgolj na tiste dele, ki so vidni pri površnem pregledu. Navaja, da identifikacijskih podatkov v natečajni dokumentaciji ne sme biti, najpreprostejši način izpolnitve zahteve je, da se natečajnih identifikacijskih podatkov sploh ne vključi v dokument. Pojasnjuje, da je označevanje besedila s funkcijo »označi vse« ali potegom miške čez besedilo ena najbolj osnovnih funkcij pri delu z digitalnimi dokumenti. Dodaja, da je naročnik pravilno ravnal in po odkritju podatkov pri vlagatelju tudi ostale elaborate pregledal na enak način ter da razpisna dokumentacija ni dolžna natančno opisati vseh konkretnih tehničnih postopkov, ki jih naročnik uporablja pri preverjanju skladnosti ponudb. Prav tako zatrjuje, da pregled, odpiranje in tehnična obdelava natečajne dokumentacije za potrebe izvedbe natečajnega postopka ne predstavlja nedovoljene uporabe avtorskega dela; da vpogled v dokumentacijo ne more omogočiti odprave ali saniranja kršenja anonimnosti; da predlagani ukrep razveljavitve celotnega natečaja ni sorazmeren.
Naročnik je sprejel »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 302/16-FSFKKT_PN/25 z dne 5. 2. 2026 s katero je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov postopka. Zatrjuje, da iz dokumentacije projektnega natečaja izhaja, da je anonimnost ponudbeno natečajne dokumentacije pogoj za dopustnost ponudbe in da mora biti anonimnost zagotovljena ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov. Prav tako je v dokumentaciji določil, da bo kakršnokoli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika ali osebe iz njegove strani zunaj ali znotraj prejete dokumentacije pomenilo kršenje anonimnosti in izločitev natečajno ponudbene dokumentacije iz nadaljnjega postopka. Jasno je bilo določeno, da sodelavci ocenjevalne komisije pri svojem delu pregledujejo datoteke na digitalnem nosilcu, katere datoteke prejmejo in posebej opozorjeno, da je potrebno v vseh zapisih ohranjati anonimnost. Navaja, da je iz obvestila o izidu razvidno, da je bilo pri elaboratu vlagatelja ugotovljeno kršenje anonimnosti, saj dokument »mapa« na strani 75 od 81 strani vsebuje identifikacijske podatke, ki so se razkrili pri prenosu podatkov za namen ocenjevanja. Ti podatki so bili v dokumentu prebeljeni, zaradi česar niso bili vidni pri običajnem vizualnem pregledu dokumenta, postali pa so vidni pri označevanju besedila ter pri običajni funkciji kopiranja in lepljenja tega dela PDF-dokumenta v nov dokument za namen sestave pregledne primerjalne stroškovne analize elaboratov glede na merila, določena v dokumentaciji projektnega natečaja. Vlagatelj je z vnosom identifikacijskih podatkov v mapo kršil zahtevo, po kateri kakršnokoli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika ali osebe iz njegove sestave pomeni kršenje anonimnosti. Dokumentacija je jasno določala, da se ponudbeno natečajna dokumentacija pregleduje na digitalnem nosilcu, da je treba anonimnost zagotoviti v vseh zapisih, tudi metapodatkih, in da kršitev anonimnosti vodi v izločitev. Zatrjuje, da so natečajniki naročniku omogočili in dovolili dostop do datotek v celoti in v obliki, ki omogoča njihovo pregledovanje z izvedbo običajnih računalniških funkcij. Namen digitalnih datotek je po mnenju naročnika pregledovanje in analiza elaboratov pred ocenjevalnimi sejami ter priprava poročil za namen primerjave oddanih natečajnih elaboratov. Zatrjuje, da pregled, odpiranje in tehnična obdelava natečajne dokumentacije za potrebe izvedbe natečajnega postopka ne predstavljajo nedovoljene uporabe avtorskega dela temveč so sestavni del zakonitega postopka javnega natečaja. S predložitvijo natečajne ponudbe natečajnik eksplicitno dovoli naročniku, da bo predloženo dokumentacijo pregledal, odpiral digitalne datoteke, prenašal med člani ocenjevalne komisije ter preverjal skladnost z natečajnimi pogoji, vključno s preverjanjem anonimnosti. Sprejem vlagateljeve razlage bi pomenil, da izvedba javnih natečajev v digitalni obliki brez posebnih licenčnih ureditev ali prenosov pravic sploh ne bi bila mogoča. Zatrjuje, da ni načrtno preiskoval elaboratov z namenom odkrivanja skritih podatkov, pač pa je vse elaborate pregledoval in ocenjeval na enak način. Ko je bila ugotovljena nepravilnost v vlagateljevem elaboratu je na enak način preveril tudi ostale elaborate. Dodaja, da mora naročnik ves čas postopka skrbeti za anonimnost, zato ni pomembno ali je kršitev ugotovil na 9. seji ali kateri koli seji oziroma po zaključku katere koli seje. Posamezne seje niso samostojne faze postopka, temveč zaporedni delovni koraki znotraj faze ocenjevanja natečajnih elaboratov. Nasprotno stališče ne bi dopuščalo, da naročnik kadarkoli v fazi ocenjevanja ponudb pregleduje in dopolnjuje ponudbe, kar bi bilo v nasprotju z 89. členom ZJN-3. Pojasnjuje tudi, da okoliščina, da je določen elaborat izključen, ne omogoča identifikacije avtorja preostalih elaboratov in ne vpliva na objektivnost presoje preostalih rešitev, ki se še naprej ocenjujejo anonimno in izključno na podlagi natečajne dokumentacije. Zatrjuje, da vlagatelj ne konkretizira navedb v zvezi z omogočanjem dostopa nepooblaščenim osebam, pregledovanjem ponudb na enak način in spreminjanjem vsebine elaboratov. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda zatrjuje, da je v dokumentaciji projektnega natečaja izrecno določil, da bo vpogled mogoč skladno s 35. členom ZJN-3. Vlagatelj zahteve za vpogled ni posredoval pravočasno, zaradi česar mu vpogleda ni omogočil, prav tako pa zatrjuje, da bi bilo potrebno vlagateljevo zahtevo za vpogled zavrniti tudi iz razloga, ker je bil izločen iz postopka natečaja. Naročnik zatrjuje tudi, da je vlagatelju odgovoril, da je bil njegov elaborat izključen iz natečajnega postopka, s čimer je izgubil pravico do nagrade, priznanja ali odškodnine.
Naročnik je dne 10. 2. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je 10. 2. 2026 opredelil do navedb naročnika in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Nasprotuje naročnikovemu stališču, da ga določbe Pravilnika o javnih natečajih v delu, ki ureja pravico natečajnika do odgovorov na vprašanja in do vpogleda v natečajno dokumentacijo ne zavezujejo. Zatrjuje, da ga je naročnik opredelil kot merodajno pravno podlago, zato posledično ne more izbirati določil, ki jih bo spoštoval in določil, ki jih ne bo. Pojasnjuje, da Pravilnik o javnih natečajih v 68. členu ureja pravico postavljanja vprašanj po izteku roka za oddajo ponudb, ki jih ZJN-3 ne ureja, zaradi česar te določbe veljajo. Prav tako dodaja, da je navedeni Pravilnik v razmerju do ZJN-3 lex specialis, zaradi česar naj bi naročnika v celoti zavezoval. Vztraja, da ZJN-3 ne vsebuje določb o prenosu materialnih avtorskih pravic, v zvezi s tem veljajo določbe ZASP, kar določa tudi Pravilnik o javnih natečajih. Prenos avtorskih pravic je naročnik predvidel pod odloženim pogojem sklenitve pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije. Zatrjuje, da so datoteke dwg. in xlsx. odprte in namenjene dejanskemu pregledovanju, primerjanju, preverjanju dejanskih kvadratur, višin, itd., med tem, ko so datoteke PDF, JPG in fizični model namenjene branju, gledanju. Dalje zatrjuje, da naročnik in člani komisije niso imeli potrebe izdelovati primerjalne stroškovne analize, ta tabela namreč ne vsebuje podatkov stroškovne analize temveč cene vlagateljevih storitev. Pojasnjuje, da podatki niso bili prebeljeni ampak izrezani, gre za programsko funkcijo s katero uporabnik zavestno prikrije, anonimizira vsebine, ki ne smejo biti vidne v pregledu, tiskanju ali listanju in so namenjeni pregledovanju (zoom in – zoom out) vsebine dokumenta.
Vlagatelj se je z vlogo »Izjasnitev vlagatelja« z dne 2. 3. 2026 izjasnil o navedbah nagrajencev. Zatrjuje, da način varovanja podatkov ni bil določen, posledično vlagatelju ni mogoče očitati kršitve načela anonimnosti. Uporabljene metode za anonimizacijo, ki jo je uporabil vlagatelj pa kot take ni mogoče razumeti kot prepovedane. Vztraja, da v dokumentaciji projektnega natečaja ni bila predvidena tehnična metoda »označi vse«, zaradi česar je naročnik ne bi smel uporabiti. Dokumentacija projektnega natečaja je namreč jasno zahtevala, da je podatke potrebno izbrisati, kar je vlagatelj storil in pri vizualnem pogledu niso bili vidni. Vztraja pri očitku, da ni dokazano, da je naročnik vse elaborate pregledal na isti način in zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave. Poleg tega ni jasno kako je lahko drugemu nagrajencu znano, da je bil elaborat pregledan večkrat, zaradi njegovih navedb pa sklepa na netransparentnost in neenakopravno obravnavo. Tudi sicer ponavlja, da vztraja pri dosedanjih navedbah.
Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in nagrajencev je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri vpogledu v natečajno dokumentacijo, in sicer kršitev 35. člena ZJN-3, v nadaljevanju pa tudi kršitev 68. člena Pravilnika o javnih natečajih, na podlagi katerega naj bi imel pravico do vpogleda v natečajno dokumentacijo v roku osmih dni po objavi obvestila o izidu. Vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb z dne 10. 2. 2026 dodatno obširno utemeljuje obveznost uporabe navedenega pravilnika.
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da naročnik izvaja projektni natečaj, ki skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 predstavlja postopek, namenjen pridobitvi načrta ali projekta, ki ga izbere žirija. Naročnik mora projektni natečaj izvesti v skladu s petim poglavjem ZJN-3 ter ob tem uporabljati postopke, ki ustrezajo splošnim določbam tega zakona (prvi odstavek 102. člena ZJN-3 s hkratno uporabo strokovnih podlag (prostorski akti, analize potreb, predpisi, pogoji).
Iz dokumentacije predmetnega projektnega natečaja izhaja, da je naročnik v dokumentu »A_natečajni pogoji«, v poglavju 4 (točka 4.20), izrecno določil, da vpogled in pravno varstvo potekata izključno po postopku, kot ga določata ZJN-3 in ZPVPJN. Naročnik je torej že vnaprej jasno in nedvoumno določil pravno podlago vpogleda. Ne glede na vprašanje, ali bi bile v postopkih javnih natečajev uporabljive določbe Pravilnika o javnih natečajih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z navedeno določbo v dokumentaciji projektnega natečaja jasno zamejil uporabo pravnih pravil, ki urejajo vpogled, izključno na zakonski okvir ZJN-3 in ZPVPJN. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat ugotovila, je naročnik, tako kot ponudniki, vezan na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma v konkretnem primeru dokumentacijo projektnega natečaja, ki jih po poteku roka za oddajo ponudb (natečajnih elaboratov) ni več dopustno spreminjati (drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Vlagatelj bi moral, če se z določitvijo pravne podlage postopka ni strinjal, to izpodbijati pravočasno, torej pred potekom roka za oddajo natečajnih elaboratov (prim. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Vlagatelj po poteku tega roka ne more več uspešno uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije projektnega natečaja. Nasprotno stališče bi pomenilo nedopustno spreminjanje razpisnih pogojev in kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Posledično Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, s katerimi v konkretnem primeru utemeljuje uporabo zgolj določil Pravilnika o javnih natečajih, zavrača kot neutemeljene.
Zatrjevano kršitev pravice do vpogleda tako Državna revizijska komisija ni presojala z vidika Pravilnika o javnih natečajih, temveč, upoštevaje prvi odstavek 102. člena ZJN-3 ter dokumentacijo projektnega natečaja, zgolj z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Vprašanje varstva podatkov in vpogleda v dokumentacijo konkurenčnih subjektov specifično ureja 35. člen ZJN-3, ki v petem odstavku določa, da če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v
treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve.
Peti odstavek 35. člena ZJN-3 tako določa pogoje, roke in obseg vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, pri čemer je namen vpogleda omogočiti ponudnikom učinkovito pravno varstvo, ne pa neomejen dostop do celotne dokumentacije naročnika.
Kot je bilo uvodoma že ugotovljeno, je naročnik obvestilo o izidu objavil dne 12. 1. 2026, vlagatelj pa je zahtevo za vpogled podal dne 19. 1. 2026, torej peti delovni dan po objavi odločitve. Ker ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, da mora ponudnik zahtevo za vpogled podati v roku treh delovnih dni od objave odločitve, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročniku, da vlagatelj zahteve za vpogled ni podal pravočasno. Ker vlagatelj vpogleda ni zahteval v roku, določenem v ZJN-3, naročniku ni mogoče očitati zatrjevanih kršitev pravice do vpogleda. Državna revizijska komisija je posledično vlagateljeve očitke glede kršitve pravice do vpogleda zavrnila kot neutemeljene.
Vlagatelj zatrjuje kršitev določb 68. člena Pravilnika o javnih natečajih tudi v zvezi z odgovori na vprašanja, ki jih je vlagatelj posredoval naročniku ob zahtevi za vpogled v natečajno dokumentacijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo naročniku ne očita kršitev določb ZJN-3, pač pa kršitev 68. člena Pravilnika o javnih natečajih, ki določa, da mora naročnik javnega natečaja v treh dneh odgovoriti na natečajnikova vprašanja, ki so postavljena v roku osmih dni od objave izida in ki so v zvezi z natečajnim postopkom oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije.
Ne glede na vprašanje, ali so v obravnavanem primeru glede dolžnosti odgovarjanja na vlagateljeva vprašanja določbe Pravilnika o javnih natečajih uporabljive, gre pojasniti, da morebitna ugotovitev naročnikove kršitve dolžnosti odgovarjanja na vlagateljeva vprašanja ne bi bila podlaga za razveljavitev obvestila o izidu. Skladno s 16a. členom ZPVPJN (pogoj za uspeh zahtevka za revizijo) naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Iz navedene določbe izhaja, da če je v postopku javnega naročanja sicer prišlo do kršitve, vendar ta kršitev ni takšne narave, ki bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (v obravnavanem primeru na odločitev naročnika o nagrajenih elaboratih), se zahtevku za revizijo ne ugodi.
Ravnanje naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, je ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, ki je časovno in vsebinsko sledilo sprejemu obvestila o izidu, kar pomeni, da se je očitana kršitev po naravi stvari lahko zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel obvestilo o izidu. Ugotovitev nezakonitosti kasnejšega dejanja (odgovarjanja ne vprašanja, postavljena ob zahtevi za vpogled v natečajno dokumentacijo) pa ne bi pomenila, da je nezakonito tudi prejšnje dejanje (tj. sprejem obvestila o izidu). Morebitna naročnikova kršitev obveznosti odgovarjanja na vprašanja po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja ni v vzročni zvezi z vprašanjem zakonitosti sprejema odločitve o zaključku postopka javnega naročanja. Ker morebitna naročnikova kršitev obveznosti odgovarjanja na vprašanja po sprejemu odločitve o zaključku postopka javnega naročanja ni take narave, ki bi (bistveno) vplivala na naročnikovo odločitev o zaključku postopka javnega naročanja, Državna revizijska
komisija ugotavlja, da glede revizijskih očitkov, usmerjenih v ravnanje naročnika po sprejemu izpodbijane odločitve, ni izpolnjen pogoj za uspeh zahtevka za revizijo (16a. člen ZPVPJN), posledično pa se Državna revizijska komisija do teh navedb ni vsebinsko opredeljevala. Vlagatelj tudi v primeru utemeljenosti teh navedb ne bi mogel doseči zasledovane pravne posledice, tj. razveljavitve obvestila o izidu ali celo razveljavitve celotnega postopka (prim. odl. Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-193/2021).
Med strankama je sporno, ali je naročnik pri pregledovanju in ocenjevanju vlagateljevega elaborata ter pri izločitvi le-tega iz natečajnega postopka ravnal skladno z dokumentacijo projektnega natečaja in določbami ZJN-3.
Skladno z drugim odstavkom 104. člena ZJN-3 mora žirija pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju. Naročnik mora torej ravnati strogo v skladu s pravili, ki jih je sam vnaprej določil in objavil. Ta stroga obveznost naročnika izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki ju mora naročnik spoštovati tudi pri izvedbi projektnega natečaja.
Načelo enakopravne obravnave ponudnikov zahteva, da imajo vsi ponudniki pri oblikovanju ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji. Zahteva po preglednosti, ki izhaja iz načela enakosti, ima predvsem namen zagotoviti, da se lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odloči, da bo sodeloval pri javnem naročanju na podlagi vseh upoštevnih informacij, ter zagotoviti, da ne obstaja nevarnost dajanja prednosti in samovoljnega delovanja naročnika. Iz omenjenih načel tako izhaja, da mora naročnik zahteve, relevantne v zvezi z izvedbo projektnega natečaja, določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni gospodarski subjekti razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb oz. elaboratov pa mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam vnaprej določil (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-107/2017, 018-219/2017, 018-028/2020). V kolikor bi naročnik po poteku roka za prejem ponudb določbam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dajal drugačen pomen, kot iz njih izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, bi kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa tudi načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).
Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019 in 018-161/2020), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika.
Za presojo naročnikovega ravnanja pri pregledu elaboratov so glede na navedeno ključne zahteve, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji predmetnega projektnega natečaja, ki jo sestavljajo A_Natečajni pogoji, B_natečajna naloga, C_natečajne podloge in D_natečajne priloge, del dokumentacije pa so tudi naročnikovi odgovori na vprašanja zainteresiranih gospodarskih subjektov, objavljena na Portalu javnih naročil (prvi odstavek 67. člen ZJN-3).
Naročnik je v dokumentaciji projektnega natečaja (A_Natečajni pogoji) v okviru opredelitve pojmov (3. poglavje »Opredelitev pojmov«) določil: »Anonimnost pomeni, da mora biti ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko razkrili kdo je avtor ali natečajnik oz. gospodarski subjekt, kot izhaja iz 4. odstavka, 104. člena ZJN-3 (Pravilnik o javnih natečajih, 3. člen; ZJN-3, 104. člen).«
Nadalje je naročnik v 4. poglavju »Natečajni pogoji« v točki 4. 15 (»Odpiranje natečajno ponudbene dokumentacije – predhodni preizkus izpolnjevanja pogojev«) določil:
»Za vse prejete natečajno ponudbene dokumentacije bo ocenjevalna komisija izvedla odpiranje in preizkus, ločeno za natečajno ponudbeno dokumentacijo brez makete in ločeno za maketo. V okviru preizkusa bo preverila ali:
- so bile prejete pravočasno,
- niso kršile anonimnosti,
- imajo vse zahtevane sestavne dele.
Natečajno ponudbene dokumentacije, ki bodo prispele po roku, določenem v točki 4.14 in bodo kršile anonimnost ali jim bodo manjkali bistveni sestavni deli, ne bodo opravile prvega preizkusa ter ne bodo pripuščene v ocenjevanje. Natečajno ponudbenih dokumentacij, prispelih po roku definiranem v točki 4.14, ocenjevalna komisija ne bo ocenjevala, pri čemer bo natečajna služba v osmih (8.) delovnih dneh po prejetju natečajnika na naslov, naveden v kontaktu pozvala, da natečajno ponudbeno dokumentacijo prevzame. Zaradi sorazmerne obremenitve natečajnikov, je število plakatov omejeno. Dodatni plakati bodo v okviru predhodnega preizkusa odstranjeni oz. prekriti in se pri ocenjevanju ne bodo upoštevali. Enako velja za dodatna gradiva v mapi. Ocenjevalna komisija lahko natečajnika oz. gospodarski subjekt na kontaktni naslov pozove, da dopolni natečajno ponudbeno dokumentacijo v nebistvenih sestavinah iz tretje alineje točke 4.15.
Po izvedenem preizkusu bo spremljajočo ponudbeno dokumentacijo skrbnik natečaja predal v hrambo ZAPS, ocenjevalna komisija pa bo izvedla ocenjevanje na podlagi natečajnih elaboratov. Vse natečajne elaborate, ki bodo opravili preizkus, bo ocenjevalna komisija pripustila v ocenjevanje.«
V točki 4. 16 pa še: »Ocenjevalna komisija bo dobila v obravnavo plakate, in pdf. datoteke. Poročevalci in izvedenci bodo pregledovali plakate,.pdf, .dwg in .xls datoteke. Zapisniki ocenjevalne komisije in morebitna pisna poročila ter mnenja imenovanih poročevalcev in izvedencev predstavljajo delovno gradivo ter so interno gradivo naročnika. Ocenjevalna komisija se z mnenjem poročevalcev in izvedencev seznani in ga v svoji končni odločitvi smiselno upošteva delno ali v celoti.
Ocenjevalna komisija bo pregledala in ocenila natečajne elaborate po merilih za ocenjevanje. […]«.
Naročnik je v 6. poglavju »Vsebina natečajno ponudbene dokumentacije« še bolj podrobno definiral anonimnost sestavnih delov natečajno ponudbene dokumentacije, in sicer je v točki 6.4 določil: »V primeru dostave preko pošte ali dostavne službe ime pošiljatelja ne sme izdajati imena avtorja/natečajnika/gospodarskega subjekta!
Kakršnokoli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika ali osebe iz njegove sestave zunaj ali znotraj prejete dokumentacije, razen znotraj tistega dela, ki se prilaga v zaprtih kuvertah (kot kuverta naknadni preizkus) in se odpira po zaključku ocenjevanja ali kakršna koli javna objava rešitev oz. dela natečajnega elaborata pred javno objavo obvestila o izidu z zaključnim poročilom, pomeni kršenje anonimnosti in izločitev natečajno ponudbene dokumentacije iz nadaljnjega postopka projektnega natečaja. Izločeni natečajnik oz. gospodarski subjekt ni upravičen do nagrade, priznanja ali odškodnine.
Sodelavci ocenjevalne komisije pri svojem delu pregledujejo naslednje datoteke na digitalnem nosilcu:
· Kompletna mapa A3 v PDF in tiskanem formatu,
· plakati v tiskanem in PDF formatu,
· DWG risbe,
· zahtevane tabele v XLS. Formatu,
zato je potrebno v vseh zapisih (tudi v meta podatkih posameznih datotek!) ohranjati anonimnost!
Natečajnike posebej pozivamo, da
- v .doc, .xls in.pdf datotekah izbrišejo osebne podatke v menijih LASTNOSTI / PODROBNOSTI / AVTORJI
- v CAD datotekah izbrišejo, poti do slik, imena LAYERJEV, imena PLOTSTYLOV ali glave načrtov s podatki v LAYOUTIH, ki delno ali v celoti razkrivajo avtorstvo preko zapisanega imena in/ali priimka in/ali naziva biroja.«
Z vpogledom v natečajno ponudbeno dokumentacijo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumenta »Mapa« na strani 75 razvidno, da se ob uporabi funkcije »označi vse« v delu besedila, ki je bil prikrit, prikaže polje, ob kopiranju tega polja v drug dokument pa se prikaže vpisano zakrito besedilo, iz katerega so med drugim razvidni vsi podatki o vlagatelju, čemur vlagatelj niti ne oporeka.
Naročnik je zaradi ugotovljene kršitve anonimnosti, na podlagi ugotovitve člana ocenjevalne komisije, vlagateljev elaborat izločil iz natečajnega postopka.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da so bili podatki zakriti in na vizualni pogled niso bili vidni; da je bila v okviru procesnega pregleda ugotovljena ustrezna anonimnost; da naročnik v nadaljnjem postopku ni imel podlage za preverjanje anonimnosti, niti ni imel podlage za pregledovanje na način kot ga je izvajal. Zatrjuje namreč, da naročnik pregledovanja ni izvajal ob spoštovanju določb dokumentacije projektnega natečaja in načela enakopravne obravnave ponudnikov. Zatrjuje predvsem, da dokumentacija projektnega natečaja ni določala, da bo komisija ob pregledu natečajne dokumentacije uporabljala funkcijo »označi vse«, niti ni določala, da se bo besedilo oziroma katerikoli del natečajne dokumentacije kopiral in reproduciral, zaradi česar je po mnenju vlagatelja naročnik z ravnanjem kršil določbe dokumentacije projektnega natečaja, ZJN-3, pa tudi vlagateljeve avtorske pravice.
Naročnik vlagatelju nasprotuje in pojasnjuje, da je dokumentacija jasno določala, da se ponudbeno natečajna dokumentacija pregleduje na digitalnem nosilcu, da je treba anonimnost zagotoviti v vseh zapisih, tudi metapodatkih, in da kršitev anonimnosti vodi v izločitev. Tako je bilo jasno zapisano, da se lahko datoteke odpirajo v različnih programih in formatih, da se lahko v digitalni obliki pregledujejo in ocenjujejo znotraj ocenjevalnega procesa ter da se lahko preverjajo tudi lastnosti datotek, zgodovina, avtorji, poti, ipd. Naročnik zatrjuje, da navedeno pomeni, da so natečajniki naročniku omogočili in dovolili dostop do datotek v celoti in v obliki, ki omogoča njihovo pregledovanje in ocenjevanje z izvedbo običajnih računalniških funkcij.
V obravnavanem primeru med strankama ni sporno dejstvo, da je naročnik pri pregledovanju natečajno ponudbene dokumentacije vlagatelja odkril podatke o vlagatelju, nista pa si edini glede vprašanja ali je imel naročnik podlago za ugotavljanje anonimnosti v tej fazi pregledovanja natečajno ponudbene dokumentacije in ali je imel podlago za uporabo računalniških orodij, s katerimi so se razkrili zakriti podatki.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zgoraj citiranih določb dokumentacije projektnega natečaja izhaja, da je naročnik anonimnost določil kot zahtevo, ki mora biti zagotovljena skozi celoten postopek pregleda in ocenjevanja natečajnih elaboratov. Izrecno je namreč določil, da anonimnost pomeni, da mora biti ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko razkrili, kdo je avtor oziroma natečajnik ali gospodarski subjekt. Iz navedenega izhaja, da anonimnosti naročnik ni omejil zgolj na posamezno fazo postopka (kot trdi vlagatelj zgolj na prvi oziroma predhodni preizkus), temveč predstavlja vse obsegajočo zahtevo za ponudbeno natečajno dokumentacijo, ki mora biti izpolnjena skozi celoten proces pregleda in ocenjevanja elaboratov. Nadalje je iz citrane dokumentacije projektnega natečaja razvidno, da je naročnik jasno in izrecno določil, da kakršnokoli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika oziroma osebe iz njegove sestave kjerkoli v natečajni dokumentaciji pomeni kršitev anonimnosti in izločitev natečajno ponudbene dokumentacije iz nadaljnjega postopka projektnega natečaja. Posledično je naročnik na podlagi navedenih določb dokumentaciji projektnega natečaja skozi celoten postopek pregleda imel podlago, da v primeru ugotovitve kršitve anonimnosti ponudnika/natečajnika, elaborat izloči iz nadaljnjega postopka izvedbe projektnega natečaja.
Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zahteve, ki se nanaša na anonimnost, ni omejil zgolj na vizualno zaznavo natečajne dokumentacije, temveč je izrecno opozoril, da kakršnokoli navajanje ali pojavljanje imena ali naziva natečajnika oziroma osebe iz njegove sestave kjerkoli v natečajni dokumentaciji pomeni kršitev anonimnosti in hkrati, da je treba anonimnost zagotoviti tudi v digitalnih datotekah in njihovih metapodatkih. Natečajnike je posebej opozoril in pozval, naj tudi iz vseh predloženih datotek odstranijo vse osebne podatke (npr. v lastnostih datotek, v imenih slojev, v poteh do datotek, v glavi načrtov ipd.), ki bi posledično lahko razkrivali avtorstvo natečajne dokumentacije. Naročnik tako ni zahteval zgolj tega, da so podatki o avtorju vizualno zakriti ali nevidni, temveč je zahteval, da se sploh ne pojavljajo v nobeni obliki v natečajni dokumentaciji, razen v za to predvidenih zaprtih kuvertah. Naročnik je torej jasno postavil zahtevo po dejanski odstranitvi identifikacijskih podatkov, ne zgolj po njihovem prikrivanju, ki je ali ni zaznano zgolj ob vizualnem pregledu.
Vlagatelj sicer zatrjuje, da je imel naročnik glede na določbe dokumentacije projektnega natečaja podlago zgolj za vizualno pregledovanje natečajne dokumentacije, s čimer pa se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pregleda natečajne dokumentacije ni mogoče razlagati tako ozko, da bi bil naročnik omejen izključno na vizualni pregled plakatov ali dokumentov oziroma zgolj na preverjanje metapodatkov. Določbe dokumentacije projektnega natečaja takšne omejitve ne predvidevajo. Nasprotno – iz določb o pregledu digitalnih datotek (PDF, DWG, XLS ipd.) izhaja, da je bil predviden pregled digitalne vsebine dokumentacije, ki pri delu z elektronskimi dokumenti nujno vključuje uporabo osnovnih računalniških funkcij. Tak pregled lahko pričakovano vključuje tudi označevanje besedila (npr. funkcija »označi vse«), kopiranje posameznih delov besedila ali tabel, njihovo prenašanje v druge - za primerjavo in ocenjevanje namenjene dokumente naročnika, zaradi lažje primerjave, analize ali presoje natečajnih rešitev ter druge načine dela z digitalnimi dokumenti. Gre za standardne funkcionalnosti pri obravnavi elektronskih datotek, ki omogočajo učinkovito strokovno analizo in primerjavo digitalnih dokumentov in natečajnih elaboratov. V nasprotju z navedbami vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da uporaba takšnih osnovnih računalniških funkcij ne predstavlja prekoračitve pregleda dokumentacije niti ne predstavlja netransparentnega ravnanja naročnika. Od naročnika namreč ni mogoče zahtevati, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma dokumentaciji projektnega natečaja vnaprej natančno opisati ali napovedati vsak posamezen tehnični korak digitalnega pregleda dokumentacije. Dokumentacija projektnega natečaja je, kot zgoraj navedeno, določala obveznost pregleda in ocenjevanja natečajnih elaboratov članom natečajne komisije, način dela tehničnega pregleda pa članom mora omogočati nujno uporabo običajnih digitalnih orodij. Če se pri takšnem običajnem digitalnem pregledu (na primer ob označevanju ali kopiranju besedila) razkrije besedilo članu natečajne komisije, ki je bilo sicer vizualno na prvi pogled zakrito ali prebeljeno, to ne pomeni, da je naročnik presegel okvir določenega poteka pregleda dokumentacije. Takšno razkritje identifikacijskih podatkov ponudnika/natečajnika zgolj pokaže, da anonimnost ni bila zagotovljena na zahtevan način, kot ga je izrecno zahtevala dokumentacija projektnega natečaja (6.4 poglavje), saj se identifikacijski podatki ponudnika /natečajnika ne bi smeli pojavljati v kakršnikoli obliki (torej tudi prebeljeni ne in na prvi pogled nevidni).
Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je dokumentacija projektnega natečaja izrecno določila, da mora biti anonimnost zagotovljena ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov, gre ugotoviti, da je imel naročnik podlago za ukrepanje tudi v primeru, ko se kršitev anonimnosti odkrije šele v kasnejši fazi pregleda oziroma ocenjevanja natečajne dokumentacije. Dejstvo, da kršitev ni bila zaznana v fazi prvega preizkusa, zato ne vpliva na obveznost naročnika, da ob njenem naknadnem odkritju ravna v skladu z določili dokumentacije projektnega natečaja. Natečajni elaborat, ki anonimnost krši, se v skladu z določili natečajne dokumentacije, izloči iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v zvezi s korekcijskim mehanizmom oziroma podanim soglasjem, da ZAPS lahko izbriše osebne podatke v projektnih natečajnih dokumentacijah, in je potrebno ugotoviti, da je v konkretnem primeru dokumentacija v primeru kršenja anonimnosti, jasno določala pravno posledico tj. izločitev natečajnega elaborata iz postopka. V tej zvezi Državna revizijska komisija dodaja tudi, da glede na zahteve in določbe konkretne dokumentacije projektnega natečaja niso relevantne navedbe vlagatelja, da so v ostalih postopkih takšni elaborati bili sprejeti v obravnavo. Kot je Državna revizijska komisija že navedla, je skrb za popolno spoštovanje zahtev dokumentacije projektnega natečaja vključno z zahtevami glede anonimnosti, na strani natečajnikov oziroma ponudnikov. Naročniku zato pri pregledu dokumentacije ni mogoče nalagati dolžnosti, da mora pri uporabi običajnih računalniških funkcij (npr. klik, označevanje besedila, kopiranje, premikanje po dokumentu ali podobna dejanja) posebej paziti, da ne bi razkril podatkov, ki po izrecnih določbah dokumentacije sploh ne bi smeli biti zapisani oz. obstajati v nobeni tudi prikriti obliki v predloženi natečajni dokumentaciji, ali dolžnosti naročnika ali ZAPS brisati teh podatkov, ki se ob pregledu razkrijejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik pri pregledovanju in izločitvi vlagateljevega elaborata kršil določbe dokumentacije projektnega natečaja in načelo transparentnosti (6. ZJN-3), zaradi česar je njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.
Vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik s kopiranjem dela besedila iz natečajne dokumentacije in prenašanjem v lastne primerjane tabele kršil vlagateljeve avtorske pravice. Vendar je v zvezi s temi navedbami potrebno ugotoviti, da čeprav naročnika zavezuje zakonodaja z različnih področij, lahko Državna revizijska komisija, ki po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja. Ugotavljanje kršitev, ki so vezane na druga pravna področja in druge strokovne podlage, ki naročnika zavezujejo, niso v pristojnosti Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija tako ni pristojna za presojo kršitev avtorskih pravic oziroma kršitev po zakonodaji, ki ureja avtorske in sorodne pravice.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), navaja namreč, da naročnik ni pregledal vseh elaboratov na enak način, po istih pravilih oz. istočasno, saj bi sicer kršitev anonimnosti tudi za elaborat št. 6 ugotovil na 9. seji in ne po njenem zaključku. Ker pregled elaboratov po mnenju vlagatelja ni bil izvršen na isti dan, sklepa, da tudi postopek ter pravila pregledovanja niso bila enaka. Zatrjuje, da tudi iz obvestila o izidu ni mogoče preveriti, da je bila ponovna preveritev anonimnosti izvršena za vse natečajne dokumentacije enako; kdaj in na podlagi kakšne metode je bila izvršena; kdo jo je izvedel in kakšen je bil rezultat posamezne natečajne ponudbene dokumentacije. Zatrjuje, da je bil elaborat vlagatelja podvržen tehnični obdelavi z namenom izločitve, iz obvestila o izidu pa ne izhajajo dejstva, ki dokazujejo popolno spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti. Prav tako zatrjuje, da naj bi ocenjevanje elaboratov potekalo na sedežu ZAPS, da se nepooblaščenim osebam prepreči dostop, v obravnavanem primeru pa po mnenju vlagatelja ni mogoče izključiti možnosti, da se je ob kopiranju in drugačnem prenašanju vsebine le-ta spreminjala, nedopustno prilagajala in vsebinsko obdelovala, člani komisije pa na tak način niso imeli na razpolago iste natečajne ponudbene dokumentacije.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz vpogleda v obvestilo o izidu (in Zaključno poročilo ocenjevalne komisije z dne 23. 12. 2025, ki je priloga obvestila o izidu (v nadaljevanju: zaključno poročilo) med drugim izhaja: »Skrbnica na začetku seje obvesti člane ocenjevalne komisije, da je bila natečajna služba ZAPS 12. 12. 2025 zgodaj zjutraj obveščena, da je pri elaboratu št. 9 (šifra natečajnika UM050) ugotovljeno kršenje anonimnosti. Ocenjevalna komisija ugotovi, da so se ob prenosu podatkov (mapa št. 9) za namen ocenjevanja enemu od članov ocenjevalne komisije razkrili podatki o imenu vodje projektiranja in ponudniku, ki so bili v oddanem gradivu prebeljeni in zato nevidni. V skladu z natečajnimi pogoji je elaborat izločen iz nadaljnjega natečajnega postopka in ocenjevanja ter izgubi pravico do nagrade, priznanja ali odškodnine, saj je bila oddaja mape digitalni obliki obvezen del natečajnega elaborata. Ocenjevalna komisija zaradi kršitve načela anonimnosti in enakega obravnavanja natečajnikov pristopi k enakemu dodatnemu pregledu tudi preostalih natečajnih elaboratov, ki so predmet ocenjevanja.[…] Po seji je bilo ugotovljeno enako kršenje anonimnosti kot pri elaboratu št. 9 še pri elaboratu št. 6, o čemer ocenjevalna komisija dne 13. 12. 2025 obvesti natečajno službo ZAPS. Zaradi kršenja načela anonimnosti je v skladu z natečajnimi pogoji elaborat št. 6 (šifra natečajnika BB986) izločen iz natečajnega postopka ocenjevanja ter izgubi pravico do nagrade, priznanja ali odškodnine.«
Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. odločitve v zadevah št. 018-061/2016, 018-009/2017, 018-110/2018), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).
Ob upoštevanju predstavljenih zakonskih določb, je torej trditveno-dokazno breme najprej na vlagatelju, na naročnika pa se prenese (še)le, ko in če vlagatelj v zahtevku za revizijo navede in dokaže dejstva, ki kažejo na nezakonitost naročnikovega ravnanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj očitka o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov ni utemeljil s konkretnimi navedbami dejstev in dokazov. Iz citiranega dela obvestila o izidu oziroma zaključnega poročila izhaja, da je ocenjevalna komisija iz mape vlagatelja ob prenosu podatkov za namen ocenjevanja zaznala razkritje podatkov, čeprav so bili ti v oddanem gradivu prebeljeni in zato na prvi pogled nevidni. Nadalje je razvidno, da je ocenjevalna komisija zaradi ugotovljene kršitve načela anonimnosti in enakega obravnavanja natečajnikov pristopila k enakemu dodatnemu pregledu tudi drugih natečajnih elaboratov, ki so bili predmet ocenjevanja, ter da je bilo v okviru takega pregleda ugotovljeno kršenje anonimnosti tudi pri elaboratu št. 6. Izpodbijana odločitev torej vsebuje tako opis ugotovljene nepravilnosti, razlog za izvedbo dodatnega pregleda preostalih elaboratov kot tudi ugotovitev, da je bila pri elaboratu št. 6 zaznana ista kršitev, zaradi katere je bil ta elaborat skladno z dokumentacijo projektnega natečaja izločen iz nadaljnjega postopka. Zgolj okoliščina, da dodatni pregled preostalih elaboratov ni bil opravljen istega dne kot prvotno zaznana kršitev v vlagateljevem elaboratu, sama po sebi še ne omogoča zaključka, da postopek preverjanja ni bil enak oziroma da elaborati niso bili pregledani po isti metodi in istih pravilih. Čas posameznih procesnih dejanj pregledovanja članov komisije namreč sam zase še ne izkazuje neenake obravnave, še posebej ob dejstvu, da iz obvestila o izidu izrecno izhaja, da je komisija po ugotovitvi kršitve pri vlagateljevem elaboratu k enakemu dodatnemu pregledu pristopila tudi pri ostalih elaboratih in pri enem celo ugotovila enakovrstno kršitev. Zato ni mogoče slediti vlagatelju v delu, v katerem zgolj na podlagi dejstva, da pregled ni bil opravljen isti dan, sklepa, da postopek pregleda in obravnave ni bil enak. Takšne navedbe ne presegajo ravni pavšalnega dvoma in ne zadoščajo standardu trditvenega in dokaznega bremena. Ker vlagatelj ni navedel konkretnih pravno relevantnih dejstev, niti predlagal dokazov, ki bi njegove navedbe o neenakih postopkih in pravilih pregledovanja potrjevali njegove navedbe, Državna revizijska komisija očitku o domnevni kršitvi enakopravne obravnave ni mogla slediti.
Vlagatelj zatrjuje tudi nekonsistentnost in nedoslednost pri pregledovanju elaboratov, kar utemeljuje s sklicevanjem na ugotovitve do katerih je prišel pri pregledovanju nagrajenih datotek po sprejemu izpodbijane odločitve. Zatrjuje, da je na spletni strani ZAPS pregledal nagrajene elaborate, metapodatki lastnosti datotek pa naj bi razkrivali drugo nagrajenega avtorja. Prilaga sliko iz katere izhaja, da naj bi iz metapodatkov datoteke drugo nagrajenega avtorja izhajala podatek: »Marko«. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sam navaja, da gre za datoteke, ki so bile objavljene po sprejemu obvestila o izidu in torej po zaključenem ocenjevanju strokovne komisije, iz izpisa rekonstrukcije pa ni razvidno, v katerem trenutku naj bi podatek »Marko« sploh predstavljal del metapodatkov zadevne datoteke, niti kdaj, na kakšen način in iz kakšnega vira je bila datoteka rekonstruirana. Iz samega izpisa ne izhaja podatek o tem, da bi bila datoteka v taki obliki sploh predmet pregleda ali obravnave s strani ocenjevalne komisije. Niti podatek o tem, da je bila takšen podatek sploh del metapodatkov datoteke, ki jo je komisija pregledovala. Nasprotno, iz prikaza izhaja, da gre za naknadno rekonstruiran artefakt, zato brez dodatne in zanesljive dokazne podlage o istovrstnosti datoteke (torej ravno takšne z vidnim metapodatkom) ni dopustno sklepati na vsebino izvirne datoteke, na njeno avtentičnost ali vsebino metapodatkov v postopku pregledovanja elaboratov. Posledično Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe o kršenju načela enakopravne obravnave tudi v delu, ki se nanaša na očitke v zvezi z doslednostjo in konsistentnostjo pri pregledovanju elaboratov.
V kolikor gre navedbe vlagatelja, da naročnik v obvestilu o izidu ni navedel pravno relevantnih dejstev, ki dokazujejo dosledno spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti razumeti na način, da zatrjuje neobrazloženost obvestila o izidu, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno te navedbe presojati z vidika tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in drugega ter tretjega odstavka 104. člena ZJN-3.
V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora odločitev o oddaji javnega naročila, da jo je mogoče šteti za obrazloženo, vsebovati (med drugim) značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika in razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran.
Ocenjevalna komisija mora v postopku projektnega natečaja pregledati predložene načrte in projekte izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju. V poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, mora evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev (relevantni del drugega in tretji odstavek 104. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi predstavil rezultate natečaja in razvrstitev natečajnih elaboratov glede na podeljene nagrade, priznanja in odškodnine, odločitvi pa priložil tudi zaključno poročilo iz katerega izhajajo podrobnejša pojasnila, vsebuje pa tudi opis ugotovljenih nepravilnosti dveh natečajnikov in konkretno nepravilnosti v vlagateljevem elaboratu, razlog za izvedbo dodatnega pregleda vseh ostalih elaboratov kot tudi ugotovitev, da je bila pri elaboratu št. 6 zaznana ista kršitev, zaradi katere je bil tudi ta elaborat skladno z dokumentacijo projektnega natečaja izločen iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Ker je naročnik navedel, da je po ugotovitvi kršitve pri elaboratu št. 9 zaradi spoštovanja načela enakopravne obravnave na isti način pristopil še k dodatnemu pregledu tudi vseh ostalih elaboratov, in nato posebej ugotovil, da je bila enaka kršitev anonimnosti zaznana tudi pri elaboratu št. 6, to zadostuje za sklep, da pri drugih pregledanih elaboratih takšna kršitev ni bila ugotovljena. Glede na predstavljeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek vlagatelja, da izpodbijana odločitev ni ustrezno obrazložena in da iz nje ne izhajajo dejstva, ki izkazujejo spoštovanje načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti, ni utemeljen.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da je bilo načelo anonimnosti kršeno že z omogočanjem dostopa nepooblaščenim osebam oz. tretjim, ki so lahko razkrivali, spreminjali ali celo pregledovali elaborate čeprav te pravice niso imeli ne na podlagi dokumentacije projektnega natečaja in ne na podlagi prenosa avtorskih pravic. Člani komisije tako po mnenju vlagatelja niso imeli na razpolago iste predložene natečajno ponudbene dokumentacije, izraža tudi sum na spreminjanje dokumentacije pri kopiranju. Dvomi pa tudi v nepristranskost postopka, saj naj bi bilo po izločitvi dveh elaboratov jasno kdo od ponudbenikov/natečajnikov v postopku ocenjevanja ostaja. Kot je Državna revizijska komisija v predmetni obrazložitvi že navedla, je skladno s prvim odstavkom 7. člena in 212. členom ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, trditveno in dokazno breme na vlagatelju, ki mora zatrjevano kršitev utemeljiti tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa pravno relevantna dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ravnanja naročnika, ter predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva izkazuje. Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da vlagatelj trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil. Vlagatelj v revizijskem zahtevku namreč navaja zgolj pavšalne trditve in dvome o dostopu nepooblaščenih oseb do elaboratov, domnevnem spreminjanju vsebine in dostopu do različnih natečajno ponudbenih dokumentacij ter domnevni nepristranskosti, dokazov za tako podane hipotetične navedbe pa ne predlaga. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, obravnavane vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v projektnem natečaju. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.
Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj;
- nagrajenci;
- naročnik,
- RS MJU.
Vložiti:
-v spis zadeve.