018-026/2026 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »D-132/25; Gradnja mostu čez Krko v Podbočju (NM0201) na R3-671/2237 v km 0,485«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IPI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zgornje Negonje 36D, Rogaška Slatina, ki ga zastopa Odvetniška družba Prebil in Majstorović o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2A, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 3. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-213/2025/21 z dne 22. 1. 2026.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 27.964,60 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo dne 23. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005819/2025-SL1/01, z enim popravkom.

Naročnik je dne 22. 1. 2026 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN005819/2025-ODL/01, objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-213/2025/14 z dne 22. 1. 2026, nadalje pa je dne 27. 1. 2025, pod št. objave JN005819/2025-ODL/02, objavil še popravek odločitve o oddaji javnega naročila št. 43001-213/2025/21 z dne 22. 1. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je zadevno javno naročilo oddal ponudniku CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Po razvrstitvi prejetih ponudb skladno z razpisanimi merili je ugotovil, da je najugodnejša ponudba nedopustna, zato je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 kot najugodnejšo dopustno označil drugo uvrščeno ponudbo, t.j. izbranega ponudnika. Glede vlagateljeve ponudbe, ki je bila po merilu uvrščena na tretje mesto, naročnik dopustnosti ni ugotavljal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 1. 2026 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa mu je, kot je razvidno iz dokumenta »Vpogled v ponudbo za javno naročilo«, št. 43001-213/2025/17, z dne 26. 1. 2026, tega istega dne po elektronski pošti poslal dokumentacijo iz ponudbe izbranega ponudnika, upoštevaje varstvo podatkov.

Vlagatelj je dne 2. 2. 2026 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ta ne izpolnjuje zahtev glede tehnične in strokovne sposobnosti ter kadrovske sposobnosti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v izkaz tehnične in strokovne sposobnosti določil zahtevo, da gospodarski subjekt izkažejo izvedbo referenčnega posla odstranitve objekta, ki po vsebini predstavlja cestni premostitveni objekt, izveden na državni ali lokalni cesti, izbrani ponudnik pa je kot referenčni posel priglasil referenco v zvezi z gradnjo nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani, ki pa ni cestni premostitveni objekt, temveč železniški premostitveni objekt, saj po njem poteka železniški promet, cesta pa predstavlja zgolj oviro, ki jo železniška infrastruktura premošča. Da gre v priglašenem referenčnem poslu za železniško infrastrukturo je razvidno tudi iz splošnih in posebnih tehničnih pogojev, ki so bili sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila referenčnega posla. Vlagatelj poudarja, da je naročnik referenčni pogoj oblikoval jasno in restriktivno ter izrecno zahteval reference, ki se nanašajo na cestno infrastrukturo, pri čemer naročnik po poteku roka za oddajo ponudb tega pogoja ne sme širiti ali razlagati na način, da bi kot ustrezne priznal tudi reference za železniške objekte. Ob tem vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik referenčni posel v referenčnem potrdilu opisal kot cestni premostitveni objekt, čeprav gre po vsebini za železniški premostitveni objekt, kar pomeni podajo zavajajoče informacije v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, takšno ravnanje pa je potrebno presojati z vidika g) alineje šestega odstavka 75. člena ZJN-3, po kateri je podan izključitveni razlog, če je gospodarski subjekt kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Vlagatelj dodatno opozarja, da bi naročnik zavajajočo naravo te navedbe lahko ugotovil že ob pregledu ponudbe, saj je bil naročnik tudi naročnik referenčnega posla, na katerega se sklicuje izbrani ponudnik, zaradi česar naj bi mu bila dejanska narava objekta znana oziroma bi mu morala biti znana. Nadalje zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja za priglašenega vodjo gradnje. Izbrani ponudnik je namreč za vodjo gradnje priglasil strokovnjaka A. K. in kot dokazilo o izpolnjevanju kadrovskega pogoja prav tako navedel referenčni posel gradnje nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani. Ker navedeni referenčni posel ne predstavlja cestnega premostitvenega objekta, temveč železniški premostitveni objekt, predmetna referenca ne izpolnjuje tudi zahtevanega kadrovskega pogoja.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 9. 2. 2026 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo. Navaja, da vlagateljeve navedbe temeljijo na napačni razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter nepravilni razlagi pojma cestni premostitveni objekt. Poudarja, da termin cestni premostitveni objekt v nobenem predpisu ni nikjer izrecno opredeljen, zato ga je potrebno obravnavati kot strokovni pojem. Izpostavlja, da 11. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 s sprem., v nadaljevanju: ZCes-2) določa, da so cestni objekti mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi. Nadalje pa Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 s sprem., v nadaljevanju: Pravilnik o projektiranju cest) v 24. točki 3. člena določa, da so premostitveni objekti gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe, iz česar izhaja, da je lahko cestni premostitveni objekt vsak tisti objekt, ki se na kakršenkoli način umešča v cestno mrežo, pri čemer nikakor ni nujno, da po njem poteka cestni promet. Izbrani ponudnik zatrjuje, da v obravnavani zadevi nikakor ne more biti sporno, da je bila izvedba referenčnega posla umešena v cestni prostor, saj so dela potekala ob delni in popolni zapori ene najbolj prometno obremenjenih cest v državi, pri čemer je izvedba del neposredno posegla v cestno infrastrukturo in je bistveno vplivala na prometni režim na državni cesti. Iz javno objavljenih obvestil o zaporah Dunajske ceste v Ljubljani izhaja, da so bila dela obravnavana kot poseg v cestni prostor, saj je bila zaradi izvajanja del potrebna zapora ceste in ustrezna organizacija prometa. To po potrjuje, da je šlo za dela na cestnem premostitvenem objektu oziroma objektu, umeščenem v cestno omrežje. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da je Država revizijska komisija že zavzela stališče (izbrani ponudnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-039/2020), da ker pod objektom, ki je predmet konkretnega javnega naročila, poteka hitra cesta, ga je iz tega razloga mogoče obravnavati kot cestni premostitveni objekt. Ker je sam v predmetni zadevi priglasil referenčni posel, pod katerim poteka ena najbolj prometnih cest v državi, zaradi česar ni nobenega utemeljenega razloga, da referenčnega objekta ne bi obravnavali kot cestni premostitveni objekt. Poudarja, da je pri presoji izpolnjevanja referenčnih pogojev treba presojati predvsem vsebino reference ter njihovo primerljivost s predmetom naročila, ne pa zgolj formalne ali terminološke opredelitve objekta ter izpostavlja, da vlagatelj pri razlagi referenčnega pogoja zanemarja njegov namen, ki je v preverjanju dejanske usposobljenosti ponudnikov za izvedbo primerljivih del. Takšna restriktivna razlaga pa bi lahko vodila v neupravičeno izključevanje sicer usposobljenih ponudnikov in bi bila v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Dokumentacija v vezi z oddajo javnega naročila namreč ni določala, da mora cestni promet nujno potekati po referenčnem objektu, temveč je zahtevala izvedbo cestnega premostitvenega objekta na državni ali lokalni cesta. Če bi torej naročnik referenčni pogoj omejiti izključno na objekte, po katerih poteka cestni promet, bi moral to jasno in nedvoumno zapisati v samo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede vlagateljevih navedb v zvezi s splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji referenčnega posla navaja, da dejstvo, da le ti vsebujejo železniško terminologijo, še ne izključuje kvalifikacije kot cestni premostitveni objekt. V zvezi z očitkom glede zavajajočih navedb izbrani ponudnik poudarja, da je v referenčnem potrdilu navedel dejansko izvedena dela, referenčni naročnik, ki je tudi naročnik v predmetnem postopku javnega naročila, pa je referenco potrdil. Ker gre za objektivno preverljiv posel, izveden za istega naročnika, ki je imel vpogled v naravo in obseg del, zato o kakršnemkoli zavajanju ni mogoče govoriti. Dodaja, da bi moral biti za uporabo izključitvenega razloga iz g) alineje šestega odstavka 75. člena izkazan namen zavajanja in bistven vpliv na odločitev naročnika, česar vlagatelj niti ne izkaže niti ne zatrjuje z zadostno stopnjo konkretizacije. V zvezi s kadrovskim pogojem izbrani ponudnik navaja, da tudi priglašeni vodja gradnje izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je že pojasnil je namreč predložena referenca gospodarskega subjekta ustrezna, saj se nanaša na izvedbo del na cestnem premostitvenem objektu, pri čemer dejstvo, da gre za železniški nadvoz, ne vpliva na izpolnjevanje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 43001-213/2025/29, z dne 19. 2. 2026 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. V odločitvi o zahtevku za revizijo smiselno povzema navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 9. 2. 2026, zato jih Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Naročnik je dne 19. 2. 2026 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 2. 2026 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo referenčni pogoj razlaga napačno in ga z razširjeno vsebinsko razlago nedopustno spreminja po poteku roka za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija je dne 26. 2. 2026 vlagatelju na podlagi 11. člena ZPVPJN v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 9. 2. 2026. Vlagatelj se do posredovane dokumentacije ni opredelil.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno glede tehnične in strokovne sposobnosti ter kadrovske sposobnosti.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustnosti ponudbe je tudi izpolnjevanje pogojev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; ekonomski in finančni položaj; tehnično in strokovno sposobnost. Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 pa naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Če torej naročnik kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na kadrovsko sposobnost ter tehnično in strokovno sposobnost, vključi referenčne zahteve, z njimi določi vsebinske, vrednostne, časovne ipd. zahteve, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel. Presoja, ali ponudnik izkazuje kadrovsko sposobnost ter tehnično in strokovno usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebinsko opredelil pogoje za sodelovanje, vključno z referenčnimi zahtevami.

V obravnavanem primeru je naročnik v drugi podalineji četrte alineje točke 3.2.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil naslednji pogoj v zvezi z izkušnjami vodje gradnje:

»Zagotovljen mora biti vodja gradnje, ki izpolnjuje naslednje zahteve: […]

- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je v funkciji odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del (nazivi po ZGO-1) oz. v funkciji vodje del (naziv po GZ) oz. vodje gradnje (naziv po GZ-1), na državni ali lokalni cesti vsaj enkrat vodil: […]

- odstranitev objekta - rušitvena dela cestnega premostitvenega objekta s svetlo pravokotno razdaljo med krajnimi oporniki vsaj 30 m,

dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: vodja gradnje), navedeni skladno s predlogo

opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz enega ali več različnih poslov (gradenj), referenca iz vsake posamezne alineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.

Za referenčni posel se šteje posel, ki je bil prevzet s strani naročnika v obdobju največ desetih let pred rokom za oddajo ponudb.
Za vodjo gradnje in vodjo del, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik IZS, mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.«

Nadalje je naročnik v podtočki c) točke 3.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil naslednji pogoj v zvezi z izkušnjami ponudnika oziroma gospodarskega subjekta:

»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih deset let pred rokom za oddajo ponudb […]

c) odstranitev objekta - rušitvena dela cestnega premostitvenega objekta s svetlo pravokotno razdaljo med krajnimi oporniki vsaj 30 m

dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo.
opombe: Zahtevane reference, ločene po točkah (a, b in c) lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Za referenčni posel se šteje posel, ki je bil prevzet s strani naročnika v obdobju največ deset let pred rokom za oddajo ponudb […]

Posel iz točke b) in c) mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«

Iz predstavljene vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila zahteval, da v izkaz kadrovske sposobnosti ter tehnične in strokovne sposobnosti izkažejo referenčni posel, v okviru katerega je bila v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudbe na državni ali lokalni cesti izvedena odstranitev objekta, in sicer so morali izkazati, da so bila izvedena rušitvena dela cestnega premostitvenega objekta s svetlo pravokotno razdaljo med krajnimi oporniki v dolžini vsaj 30 metrov.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, kar med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v izkaz izpolnjevanja zgoraj navedenih referenčnih pogojev v ponudbi predložil obrazec »PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH« in obrazec »REFERENCA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA«, iz katerih izhaja, da je izbrani ponudnik za izpolnjevanje zahteve iz druge podalineje četrte alineje točke 3.2.3 ter zahteve iz podtočke c) točke 3.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila priglasil isti referenčni posel, in sicer »Gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani v okviru 1. faze nadgradnje železniške postaje Ljubljana«, v okviru katerega so bila izvedena rušitvena dela na tem železniškem nadvozu, tj. železniškem premostitvenem objektu nad Dunajsko cesto v Ljubljani.

Spor med strankama postopka pa predstavlja vprašanje, ali je izbrani ponudnik s priglašeno referenco zadostil vsem naročnikovim zahtevam, ki jih je v okviru izpostavljenih referenčnih pogojev podal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ni uspel izkazati tistega dela referenčnih zahtev, kjer je bila zahtevana izvedba del na državni ali lokalni cesti, pri čemer je moral objekt ki je bil predmet odstranitve, predstavljati cestni premostitveni objekt, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je izbrani ponudnik tem zahtevam zadostil in da je s priglašenim referenčnim poslom izvedel dela, ki so skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija glede na sporno vprašanje uvodoma pojasnjuje, da gre (v skladu z njeno ustaljeno prakso) zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije, ter kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Pomensko jasni jezikovni znaki namreč ne potrebujejo razlage oziroma ne morejo biti sporni (in claris non fit interpretatio), saj se mora dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila primarno razlagati tako, kot se glasi, šele v primeru, če je nejasna, pa se lahko razlaga v korist ponudnikov. Zgolj v primeru, če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, le-te ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Vendar je kot nejasne mogoče obravnavati le tiste zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki glede na dikcijo ali glede na kontekst objektivno gledano omogočajo več različnih razlag, zato morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika, ne more biti relevantna. Nasprotno ravnanje naročnika bi pomenilo nedopustno spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb, s tem pa tudi kršitev načel transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Ker je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno določil, da mora ponudnik za izkazovanje kadrovske sposobnosti ter tehnične in strokovne sposobnosti predložiti referenco za izvedbo del na državni ali lokalni cesti, pri čemer je moral biti predmet posega cestni premostitveni objekt, je treba izpolnjevanje referenčnega pogoja presojati ob upoštevanju celotne vsebine tako postavljene zahteve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčni pogoj kot ga je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik, vsebuje dva vsebinska elementa, ki skupaj opredeljujeta zahtevane izkušnje ponudnika. Naročnik je namreč referenco vezal tako na vrsto objekta, ki je predmet odstranitve (cestni premostitveni objekt) kot tudi na infrastrukturno okolje, v katerem je bil referenčni posel izveden (na državni ali lokalni cesti). Iz zahteve, da mora biti referenčni posel izveden na državni ali lokalni cesti, izhaja, da je naročnik reference vezal na posege v okviru cestne infrastrukture, pojem cestnega premostitvenega objekta pa dodatno opredeljuje vrsto objekta, na katerem so bila ta dela opravljena, pri čemer je navedena elementa referenčnega pogoja treba razumeti kumulativno, saj šele njuna sočasna izpolnitev pomeni izpolnjevanje postavljenega referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz predloženih obrazcev »PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH« in »REFERENCA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA« izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik kot referenčni priglasil posel, v okviru katerega so bila izvedena rušitevena dela na železniškem premostitvenem objektu, takšna referenca pa ne ustreza zahtevanim pogojem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj se nanaša na objekt, ki je po svoji naravi del železniškega omrežja kot specifične infrastrukture, četudi ta premošča cesto, ki pa je del cestnega omrežja za katerega veljajo drugačne obremenitve, standardi in varnostni režimi. Temu se prilagaja tudi pravno regulatorni okvir, ki poleg nacionalne ureditve zlasti pri železniškem prometu vključuje pravo Unije glede varnosti in interoperabilnosti tega omrežja. Kot pravilno opozarja vlagatelj, okoliščina, da pod objektom poteka cestni promet, njegove infrastrukturne pripadnosti ne spremeni. Državna revizijska komisija zato ne more slediti razlagi naročnika, po kateri naj bi bil takšen objekt »cestni« zgolj zaradi vpliva, ki ga ima zlasti tekom gradnje na promet pod njim oziroma na cestni prometni režim, četudi je ta zelo obremenjen. Takšna razlaga namreč pomeni, da je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb izpostavljen pogoj razlagal širše, kot jasno in nesporno izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je nedopustno posegel v vsebino vnaprej določenih zahtev.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da priglašena referenca izbranega ponudnika ki se nanaša na železniški nadvoz, ne izkazuje izkušenj z izvedbo del na cestnem premostitvenem objektu na državni ali lokalni cesti, kot to izhaja iz določb iz druge podalineje četrte alineje točke 3.2.3. ter podtočke c) točke 3.2.4. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti navedbe naročnika, da ZCes-2 med cestne objekte uvršča različne premostitvene objekte ter da Pravilnik o projektiranju cest določa, da so premostitveni objekti gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe. Naročnik namreč v dokumentacij v zvezi z oddajo javnega naročila pri predmetnih pogojih ni zapisal zgolj cestni objekt ali premostitveni objekt, temveč je uporabil ožji pojem cestni premostitveni objekt in ga dodatno vezal na izvedbo posla na državni ali lokalni cesti.

Naročnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-039/2020, saj se ta nanaša na drugačno dejansko stanje, kot je v obravnavanem primeru. V navedeni zadevi je bil predmet naročila izdelava projektne dokumentacije za rekonstrukcijo nadhodov za pešce in kolesarje, sporne reference pa so se nanašale prav na nadhode za pešce in kolesarje. Državna revizijska komisija je zato svojo odločitev v tisti zadevi oprla na istovrstnost predmeta naročila in predloženih referenc izbranega ponudnika, kar pa v obravnavani zadevi ni relevantno, saj med predmetom naročila in spornim referenčnim poslom ni izkazane istovrstnosti.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik z navedbo izvedenih del v referenčnem potrdilu podal neresnično izjavo, v smislu g) alineje šestega ostavka 75. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik v referenčnem potrdilu v delu, kjer je bilo potrebno navesti izvedena dela pri referenčnem poslu, zapisal, da so bila izvedena rušitvena dela cestnega premostitvenega objekta, samo po sebi še ne pomeni, da je podal neresnično izjavo (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-021/2024, 018-069/2024 in 018-159/2025).

Glede na obrazloženo se kot utemeljene izkažejo tudi navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahteve glede referenčnega projekta priglašenega vodje gradnje, za katerega je izbrani ponudnik predložil isto referenco kot za gospodarski subjekt.

Državna revizijska komisija upoštevaje vse ugotovljeno zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede kadrovske sposobnosti ter tehnične in strokovne sposobnosti. Posledično je uspel izkazati, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom izpolnjuje referenčni pogoj iz druge podalineje četrte alineje točke 3.2.3. ter podtočke c) točke 3.2.4. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa tudi, da je naročnik kršil določbe 6. in 7. člena ZJN-3, v zvezi z določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3, v zvezi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-213/2025/21 z dne 22. 1. 2026.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je, ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:
- takso v višini 25.000,00 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 2.400,00 eurov (4.000 točk; kolikor jih je priglasil vlagatelj), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.928,00 eurov, in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 4.000 točk v višini 30,00 eurov (20 + 30 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 36,60 eurov,

kar skupaj znese 27.964,60 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri« (tarifna številka 39/1 OT) in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« (tarifna številka 39/2 OT), ker to nista samostojni storitvi v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT).

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 20. 2. 2026, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 27.964,60 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran