018-017/2026 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter Marka Medveda in Sama Červeka kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-19/25; Nadgradnja železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero - Bohinjska Bela in Bohinjska Bela - Nomenj« na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj VOC Celje, vzdrževanje in obnova cest d.o.o., Lava 42, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 2. 2026

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik oddajal v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) je bilo dne 16. 5. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN003586/2025-EUe16/01, s štirimi popravki in istega dne v Uradnemu listu Evropske unije pod št. objave 317590-2025, s štirimi popravki.

Naročnik je dne 12. 9. 2025 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 2. 9. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025), s katerim je javno naročilo oddal ponudnikoma v skupnem nastopu, VOC Celje, vzdrževanje in obnova cest d.o.o., Lava 42, Celje in IMP, d.d., družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo, Dunajska cesta 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudbo ponudnikov v skupnem nastopu, SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob Zeleni jami 2, Ljubljana, Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, Rafael d.o.o. Sevnica, Savska cesta 24, Sevnica in Garnol d.o.o., Verovškova ulica 64a, Ljubljana je zavrnil kot nedopustno.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025 sta ponudnika Gorenjska gradbena družba d.d., Kranj in Garnol d.o.o., Ljubljana dne 24. 9. 2025 vložila zahtevek za revizijo, v katerem sta zatrjevala, da je ponudba, ki sta jo oddala skupaj s partnerjema, dopustna, ponudba izbranega ponudnika pa da ni dopustna (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2025).

Navedeni zahtevek za revizijo je naročnik dne 10. 10. 2025 z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 10. 10. 2025 zavrnil in dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila dne 13. 10. 2025 odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 30. 12. 2025 sprejela sklep št. 018-118/2025-27, s katerim je zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2025 zavrnila, posledično pa zavrnila tudi zahtevo vlagateljevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 14. 1. 2026 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila« z dne 14. 1. 2026 (v nadaljevanju: obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila), s katerim je od izvedbe javnega naročila »A 19/25; Nadgradnja železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero - Bohinjska Bela in Bohinjska Bela Nomenj« odstopil. Pojasnil je, da je daljše trajanje postopka javnega naročanja zaradi revizijskega zahtevka povzročilo, da je odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025 postala pravnomočna šele dne 30. 12. 2025 in da bi pogodbeni rok za dokončanje vseh del (9 mesecev), v kolikor bi z izbranim ponudnikom po pravnomočnosti odločitve podpisal pogodbo in ga uvedel v delo, presegel rok za predložitev vseh dokazil o zaključku projekta do 31. 8. 2026. Zaključil je, da glede na predvidene vire sredstev za izvedbo projekta, ki vključujejo tudi EU vire sredstev, nima več zagotovljenih vseh virov, ki bi mu omogočali izvedbo in financiranje javnega naročila v celotnem predvidenem pogodbenem roku.

Vlagatelj je dne 26. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026), v katerem navaja, da je naročnik iz razlogov, ki nimajo podlage v pravnem redu Republike Slovenije dne 14. 1. 2026 na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila, istega dne pa na spletni strani Direkcije RS za infrastrukturo še novico, da je bil postopek oddaje javnega naročila zaradi časovnih omejitev sofinanciranja ustavljen. Navaja, da sta odločitvi naročnika nezakoniti in da njuno kumuliranje pomeni nejasnost in možnost arbitrarnega presojanja naročnika. Izpostavlja očitno notranjo nedoslednost in pravno nevzdržnost ravnanj naročnika. Navaja, da naročnik ne more hkrati zatrjevati obstoja razlogov za odstop od izvedbe, razlogov za ustavitev postopka, ob tem pa vlagatelju še nalagati izpolnjevanja obveznosti, ki so smiselne izključno v fazi pred sklenitvijo pogodbe (podaljšanje bančne garancije). Predlaga razveljavitev obvestila o odstopu od izvedbe javnega naročnika in obvestila o ustavitvi postopka javnega naročanja; zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 29. 1. 2026 z dokumentom »Sklep« z dne 29. 1. 2026 zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva pa zavrnil (v nadaljevanju: sklep o zavrženju).

Naročnik najprej pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila »A 19/25; Nadgradnja železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero - Bohinjska Bela in Bohinjska Bela Nomenj« sprejel odločitev o oddaji javnega naročila z dne 2. 9. 2025, s katero je javno naročilo oddal vlagatelju. Zoper navedeno odločitev je bil dne 24. 9. 2025 vložen zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-118/2025-27 z dne 30. 12. 2025 zavrnila. Navaja, da je dne 14. 1. 2026 na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila, s katerim je sprejel odločitev, da od izvedbe navedenega javnega naročila odstopi, ker nima več zagotovljenih vseh virov, ki bi mu omogočali izvedbo in financiranje javnega naročila v celotnem predvidenem pogodbenem roku.

Naročnik navaja, da je bil z dnem 30. 12. 2025, ko je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2025, vložen zoper odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025, postopek oddaje javnega naročila formalno končan. Naročnikov sprejem in objava obvestila o odstopu od izvedbe javnega naročila dne 14. 1. 2026 zato ne predstavljata ravnanj v postopku javnega naročanja, zoper katera je dopustno uveljavljati pravno varstvo. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026 se ne nanaša na eno izmed faz postopka oddaje navedenega javnega naročila v smislu določil ZJN-3, temveč na izvedbeno fazo tega javnega naročila (izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-056/2019). Ker je v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN dopustno vložiti zahtevek za revizijo le zoper ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja (in ne zoper ravnanje naročnika v izvedbeni fazi javnega naročila, torej po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila), je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026 na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN s sklepom z dne 29. 1. 2026 zavrgel zaradi nedopustnosti.

Vlagatelj je dne 30. 1. 2026 zoper naročnikov sklep o zavrženju vložil pritožbo v kateri navaja, da je sklep o zavrženju nezakonit, zato naj se pritožbi ugodi, sklep o zavrženju razveljavi, naročniku pa naloži, da meritorno odloči o zahtevku za revizijo z dne 26. 1. 2026; zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka (v nadaljevanju: pritožba).

Vlagatelj navaja, da je naročnik dne 14. 1. 2026 na svoji spletni strani objavil novico, da je zaradi časovnih omejitev sofinanciranja postopek oddaje javnega naročila ustavil. Dne 14. 1. 2026 je na Portalu javnih naročil objavil tudi obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila. Zoper navedeno je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026.

Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev o ustavitvi postopka odločitev v postopku javnega naročanja, zoper katero je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja izrecno dopustno in da se naročnik do njegovih, s to odločitvijo povezanih navedb v sklepu o zavrženju ni opredelil. Vlagatelju je bila zato kršena ustavna pravica do učinkovitega pravnega varstva ter pravica do obrazložene odločitve kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka. Vlagatelj navaja, da ne more ugibati, ali je naročnik nezakonito prezrl njegova revizijska izvajanja ali mu je naklepno preprečeval dostop do pravnega varstva.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik odločitev o ustavitvi postopka nezakonito kumuliral z obvestilom o odstopu od izvedbe javnega naročila. S takim ravnanjem mu naročnik onemogoča in preprečuje uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva - četudi bi vlagatelj uspel dokazati nezakonitost ene odločitve, bi naročnik kot argument neutemeljenosti zahtevka za revizijo lahko uveljavljal, da je sprejel tudi odločitev o ustavitvi postopka oz. obratno. Ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU v zadevi št. C-425/12 zatrjuje, da je učinkovito pravno varstvo dolžno preprečiti, da bi imel subjekt korist od lastne kršitve. Zaradi različnih posledic, ki jih predvideva ZJN-3, pomeni kumuliranje obeh odločitev nejasnost nadaljnjega postopanja naročnika oz. možnost arbitrarnega presojanja, katera od obeh odločitev naj bi sploh učinkovala. Takšna nejasnost onemogoča vsebinski preizkus zakonitosti naročnikovega ravnanja in ima odvračilni učinek na uveljavljanje pravnega varstva.

Vlagatelj navaja, da se skladno s 5. členom ZPVPJN zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanja ali ZPVPJN določa drugače. V 60. členu ZPVPJN je določeno, da je Državna revizijska komisija poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Zatrjuje, da tudi odločitev o odstopu od izvedbe javnega naročila nedvomno predstavlja ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja (in ne izven njega), institut pa je normiran v 90. členu ZJN-3, poimenovanem »sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, obveščanje kandidatov in ponudnikov«.

Vlagatelj zatrjuje, da je nezakonito tudi obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila, saj nima podlage v osmem odstavku 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila le iz utemeljenih razlogov, med drugim, če zanj nima zagotovljenih sredstev. Vlagatelj navaja, da iz obvestila o odstopu od izvedbe javnega naročila niti v najmanjši meri ne izhaja, da naročnik za izvedbo javnega naročila v trenutku sprejema te odločitve dejansko nima zagotovljenih sredstev. Naročnik namreč navaja le, da teh sredstev ne bo imel v primeru, če se bo projekt zaključil po 31. 8. 2026. Gre torej za hipotetično, pogojno in negotovo okoliščino, ki je zakon ne priznava kot utemeljen razlog za odstop od izvedbe javnega naročila. Ocena naročnika temelji izključno na njegovi lastni, neutemeljeni predpostavki o domnevni nezmožnosti vlagatelja, da bi dela zaključil do dne 31. 8. 2026. Skladno s 5. členom pogodbe se izvajalec zavezuje vse pogodbeno prevzete obveznosti izvesti v roku 9 mesecev od uvedbe v delo, pri čemer jih lahko zaključi tudi pred potekom tega roka in s tem tudi pred dnem 31. 8. 2026. Vse navedeno je po prepričanju vlagatelja očitno znano tudi naročniku, ki je vlagatelja še dne 5. 1. 2026 pozval k predložitvi podaljšane bančne garancije, čemur je vlagatelj nemudoma in v celoti sledil. Takšno ravnanje naročnika nedvoumno izkazuje, da je naročnik vlagatelju tudi po domnevnem nastopu razlogov za odstop še vedno nalagal obveznosti, ki so smiselne in dopustne le v postopku, ki se nadaljuje v smer sklenitve pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 2. 2. 2026 odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je opravila predhodni preizkus pritožbe v skladu s 54. členom ZPVPJN in ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026 zavrgel zaradi nedopustnosti.

Splošno pravilo iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN je, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje ali ZPVPJN določa drugače.

Skladno s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je bil vložen pravočasno (prva alineja), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alineja), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alineja), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alineja) in ali je dopusten (peta alineja). Skladno s tretjim odstavkom istega člena naročnik, če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Kot že navedeno, je naročnik v postopku oddaje javnega naročila za nadgradnjo železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero–Bohinjska Bela in Bohinjska Bela–Nomenj sprejel in dne 12. 9. 2025 na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025, s katero je javno naročilo oddal vlagatelju in njegovemu partnerju, družbi IMP, d.d., Ljubljana. Odločitev je postala pravnomočna dne 30. 12. 2025, ko je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-118/2025-27 zavrnila zoper to odločitev vložen zahtevek za revizijo. Dne 14. 1. 2026 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila, v katerem je zapisal, da od izvedbe postopka oddaje javnega naročila za nadgradnjo železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero–Bohinjska Bela in Bohinjska Bela–Nomenj odstopa.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v obravnavanem primeru, po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025 sprejel dve odločitvi, in sicer odločitev o ustavitvi postopka, ki jo je objavil na svoji spletni strani in obvestilo o odstopu od izvedbe javnega naročila, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja o tem, da je naročnik dne 14. 1. 2026 sprejel odločitev o ustavitvi postopka najprej ugotavlja, da ZJN-3 v prvem odstavku 90. člena določa, da lahko naročnik kadarkoli do roka za oddajo ponudb postopek oddaje javnega naročila ustavi, navedeno odločitev pa mora objaviti na portalu javnih naročil (in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu EU). Dalje ugotavlja, da je naročnik na svoji spletni strani dne 14. 1. 2026 objavil obvestilo , iz katerega izhaja, da je zaradi časovnih omejitev sofinanciranja »ustavil« postopek oddaje javnega naročila za nadgradnjo železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero–Bohinjska Bela in Bohinjska Bela–Nomenj. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da navedeno obvestilo predstavlja odločitev o ustavitvi postopka v smislu prvega odstavka 90. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno ne drži.

Navedenega obvestila, objavljenega na spletni strani naročnika kot »novica«, ki po svoji vsebini predstavlja le informacijo javnosti o teku postopka (v nadaljevanju: novica), namreč ni mogoče šteti kot odločitve v smislu prvega odstavka 90. člena ZJN-3. Ne le, da lahko naročnik takšno odločitev sprejme le do poteka roka za predložitev ponudb (ki je v obravnavanem primeru potekel dne 10. 7. 2025 (prim. obvestilo o objavi št. JN003586/2025-EUe16/01-P04, točka B.6), naročnik mora takšno odločitev objaviti tudi na portalu javnih naročil. Tudi tega, kot po vpogledu na Portal javnih naročil ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik ni storil. Ker torej ni mogoče ugotoviti, da je naročnik sprejel odločitev o ustavitvi postopka v smislu prvega odstavka 90. člena ZJN-3, tudi ni mogoče govoriti o kumulaciji različnih odločitev, navedbe vlagatelja o onemogočenem uveljavljanju pravnega varstva zoper taka ravnanja naročnika pa se posledično izkažejo za pravno nerelevantne. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da objave novice na spletni strani naročnika ni mogoče obravnavati kot ravnanj naročnika v postopku javnega naročanja, zoper katera je dopustno uveljavljati pravno varstvo v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel in na Portalu javnih naročil dne 14. 1. 2026 objavil odločitev o odstopu od izvedbe javnega naročila. Podlago za njen sprejem ZJN-3 ureja v osmem odstavku 90. člena, ki določa, da lahko naročnik po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz utemeljenih razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila nemogoča. Če naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, z izbranim ponudnikom ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, pa pisno obvesti ponudnike ali kandidate. Skladno z desetim odstavkom 90. člena ZJN-3 naročnik o vseh odločitvah v skladu s tem členom obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvi v zadevi št. 018-059/2019 se postopek oddaje javnega naročila s pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila formalno konča. S tem, ko je v predmetnem postopku odločitev o oddaji naročila z dne 2. 9. 2025 dne 30. 12. 2025 postala pravnomočna, se je razpisna faza postopka oddaje javnega naročila v smislu ZJN-3 formalno končala. Navedeno pomeni, da odločitve o odstopu od izvedbe javnega naročila, ki jo je naročnik sprejel dne 14. 1. 2026, torej po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, ni mogoče obravnavati kot ravnanj naročnika v postopku javnega naročanja, zoper katera je dopustno uveljavljati pravno varstvo v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo z dne 26. 1. 2026 pravilno ugotovil, da v zadevi ni šlo za spor, ki bi se nanašal na eno izmed faz postopka oddaje javnega naročila v smislu določil ZJN-3, temveč za spor, ki sodi že v izvedbeno fazo javnega naročila. Kot navaja tudi naročnik, odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila oz. ki so nastali šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, sodi v pristojnost sodišča splošne pristojnosti (prim. tudi četrti odstavek 5. člena ZPVPJN).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26. 1. 2026 na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrgel zaradi nedopustnosti. V posledici ugotovljenega je zato Državna revizijska komisija pritožbo, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v pritožbi zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj – po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
_____________________________________________________________

1. https://www.gov.si/novice/2026-01-14-nadgradnja-bohinjske-proge-se-zaradi-revizije-zamika/

Natisni stran