018-170/2025 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d.o.o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Seliškar, d.o.o., Kajakaška cesta 40A, Ljubljana - Šmartno (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, Kidričeva ulica 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik) dne 28. 1. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po postopku naročila male vrednosti skladno s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 13. 10. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008062/2025-SL1/01.

Naročnik je 25. 11. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008062/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. Su 50/2025-9 z dne 25. 11. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi. Za vlagateljevo ponudbo, ki je bila ekonomsko najugodnejša, je ugotovil, da ni dopustna, predmetno javno naročilo pa oddal ponudniku AKTIVA VAROVANJE, varovanje premoženja, trgovina in proizvodnja, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 1. 12. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in izbor njegove ponudbe kot najugodnejše. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Zatrjuje, da je v ponudbi priložil izjavo o referencah z referenčno listo ter referenčna potrdila na obrazcih, ki so po vsebini in obliki enaki naročnikovim in vsebujejo vse zahtevane elemente. Dalje navaja, da je naročnik dopustil možnost, da se zahteva glede števila zaposlenih varnostnikov in/ali oseb izpolni tudi v roku enega meseca po podpisu pogodbe, zaradi česar meni, da naročnikova ugotovitev, da na obrazcu OBR-5 ni obkrožil besede »imam« ali »bom imel« ustrezno število zaposlenih varnostnikov, ni relevantna. Zatrjuje, da gre za zahtevo, ki je vezana na izvedbeno fazo in ni pogoj za oddajo ponudbe. Hkrati dodaja, da je iz drugih delov ponudbene dokumentacije jasno razvidno, da je imel vlagatelj v trenutku oddaje ponudbe zaposlene štiri varnostnike, usposobljene za delo rentgenskega operaterja in za rokovanje z detektorjem kovin. Meni, da bi lahko naročnik vlagatelja pozval tudi k dopolnitvi ponudbe, če je menil, da ta ni popolna. Z ugotovitvijo naročnika, da ponudba vlagatelja zaradi izpostavljenih pomanjkljivosti ni dopustna, je po njegovem mnenju naročnik kršil določbe lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določilo petega odstavka 89. člena ZJN-3 in načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ter enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Dalje zatrjuje, da je v ponudbi predložil podpisano in žigosano menično izjavo in pojasnjuje, da dolžnost predložitve bianco menice nastopi šele v roku treh delovnih dni po obojestranskem podpisu pogodbe. Navaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval predložitve izpolnjene in podpisane menice, zahteval je zgolj sken le-te. Enako zatrjuje tudi glede parafiranja osnutka pogodbe. Posledično naročniku očita kršitev določb lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj meni, da je naročnik po izteku roka za prejem ponudb spremenil dokumentacijo z zahtevami, ki niso bile del osnovne dokumentacije. Izpostavlja še, da je naročnik določil, da ponudnik izpolnjevanje vseh zahtev naročnika izkaže z lastno izjavo, ki pa jo je v ponudbi priložil.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 4. 12. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev, ki se do zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je sprejel »Odločbo« št. Su 50/2025-12 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) z dne 19. 12. 2025, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. Poudarja, da mora pri pregledu ponudb ravnati skladno s pravili, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in pojasnjuje, da je v njej izrecno navedel, da mora biti ponudba podana na obrazcih iz prilog dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Navaja, da je jasno in izrecno tudi navedel obrazce in izjave, ki jih morajo ponudniki priložiti v ponudbi. Zatrjuje, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da ta ni popolna, saj vlagatelj ponudbi ni priložil referenčnih potrdil, izdanih na obrazcih iz prilog dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali na obrazcih, ki bi bili po vsebini in obliki enaki obrazcem, izdelanim s strani ponudnika, temveč na obrazcih, pridobljenih za druge naročnike. Zaradi navedenega je naročnik štel, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dalje zatrjuje, da mora biti izjava o tehnični, strokovni in kadrovski usposobljenosti predložena že ob oddaji ponudbe, saj lahko naročnik le na ta način ugotovi, ali ponudnik izpolnjuje vse pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S slednjim mora biti naročnik, kot zatrjuje, seznanjen že v fazi pregleda ponudb in ne šele po sklenitvi pogodbe. Da je imel ponudnik v času oddaje ponudbe zaposlene štiri varnostnike, po navedbah naročnika ne izhaja iz drugih delov ponudbene dokumentacije. Zatrjuje še, da je jasno zahteval tudi predložitev menične izjave in skena bianco menice, zato navedbe vlagatelja, da naročnik ni zahteval izpolnjene menične izjave, niso utemeljene. Naročnik meni, da je jasno in logično, da je treba vse obrazce, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v celoti izpolniti, saj v nasprotnem primeru nimajo pomena. Ker vlagatelj ni predložil izpolnjene menične izjave in skena bianco menice, po mnenju naročnika ne izpolnjuje zahtev glede finančnega zavarovanja. Dodaja tudi, da je v 12. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zahteval predložitev parafiranega osnutka pogodbe, kar je določil kot pogoj za popolnost ponudbe, saj je z njim bolj natančno določil obveznosti in dolžnosti izvajalca storitev. Kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da se že z oddajo ponudbe strinja z vsemi zahtevami naročnika in dodaja, da z lastno izjavo ponudniki ne potrjujejo zahtev, ki na lastni izjavi niso izrecno navedene. Nenazadnje naročnik dodaja, da vlagatelja ni pozival k dopolnitvi ponudbe oziroma odpravi pomanjkljivosti, saj je ocenil, da se manjkajoča dokumentacija vsaj deloma nanaša na takšne elemente ponudbe, katerih obstoja pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, ni mogoče objektivno preveriti. Dodaja še, da je skrbnost pri pripravi ponudbe ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami temeljni interes in dolžnost ponudnika. Ker je ponudniku naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti (pri tem se sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 12. 2025 in 12. 1. 2026 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 12. 2025 opredelil do naročnikovih navedb in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja ugotovil, da ni dopustna iz razloga: predložitve referenčnih potrdil na obrazcih, pripravljenih za druga javna naročila, neizpolnitve izjave o tehnični, strokovni in kadrovski usposobljenosti in nepredložitve izpolnjene menične izjave, skena bianco menice in parafiranega vzorca pogodbe.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik lahko v postopku oddaje javnega naročila zahteva tudi finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (prim. drugi odstavek 93. člena ZJN-3). Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, mora upoštevati tudi pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3. Uredba v 2. in 4. členu določa, da lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila (če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja) zahteva, da mu ponudnik predloži finančno zavarovanje za resnost ponudbe, finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku. Kot primerne instrumente finančnih zavarovanj za zavarovanje navedenih obveznosti Uredba v 3. členu navaja bančno garancijo, kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, menico ali denarni depozit, naročnik pa lahko določi tudi drug instrument finančnega zavarovanja, če meni, da zagotavlja zadostno zavarovanje za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. Katero finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo zahteval in kakšna mora biti njegova vsebina (npr. višina, rok veljavnosti, rok in način predložitve instrumenta naročniku, pravila o unovčenju, krajevna pristojnost za reševanje sporov), mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe določiti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali v objavljenem povabilu k sodelovanju.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v 9. točki »Finančno zavarovanje« določil:
»Naročnik od izvajalca pogodbenega dela zahteva predložitev zavarovanja za dobro izvedbo posla, in sicer bianco menico za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s pooblastilom za izpolnitev. Bianco menica mora biti domicilirana pri banki ponudnika.
Menična izjava mora biti sestavljena na podlagi obrazca OBR-6, ki je priložen k razpisni dokumentaciji. Izvajalčeva predložena menična izjava ne sme bistveno odstopati od vzorca in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, nižjega zneska zavarovanja. […] Menično izjavo in sken bianco menice je potrebno priložiti k ponudbeni dokumentaciji.«

Dalje iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v 12. točki »Pogoji za priznanje sposobnosti in razlogi za izključitev« določil: »Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem.
Za popolnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo dokumentacijo: Vse izjave navedene v razpisni dokumentaciji, Podatki o ponudbi in ponudniku (OBR-1), Ponudbeni predračun (OBR-2), Izjavo o neblokiranih računih in plačilnih pogojih (OBR-3) in dokument BON-2, Izjavo o referencah (OBR-4), Referenčno potrdilo (OBR-4a), Izjavo o tehnični, strokovni in kadrovski usposobljenosti (OBR-5), Menično izjavo (OBR-6) in sken bianco menice, Izjavo podizvajalca (OBR-7), Izjavo ZIPK (OBR-8), Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe (OBR-9), Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za pravne osebe (OBR-9a) in parafiran osnutek pogodbe.«

Vlagatelj naročniku očita kršitev določb lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določila drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zatrjuje namreč, da je iz 13. člena osnutka pogodbe razvidno, da nastopi dolžnost predložitve bianco menice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s pooblastilom za izpolnitev v roku treh delovnih dni po obojestranskem podpisu pogodbe, zaradi česar obveznost za ponudnika nastopi šele v fazi izvajanja pogodbe oziroma po podpisu le-te. Dodaja, da naročnik ni zahteval izpolnjene in podpisane menice, ampak zgolj sken le-te, zaradi česar z zahtevo po predložitvi izpolnjene menične izjave in skena bianco menice že v ponudbi nedopustno spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče slediti. Iz citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v obliki bianco menice s pooblastilom za izpolnitev, pri čemer je izrecno določil, da mora biti menična izjava sestavljena na podlagi obrazca OBR-6 »Menična izjava za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti«, ki je priložen dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in da ne sme bistveno odstopati od predpisanega vzorca. Ker je naročnik hkrati zahteval, da se menična izjava in sken bianco menice priložita k ponudbeni dokumentaciji, je jasno, da je bila zahtevana predložitev ustrezno izpolnjene menične izjave ter skena bianco menice že ob oddaji ponudbe in ne šele po podpisu pogodbe, kot to napačno zatrjuje vlagatelj. Le izpolnjena menična izjava in sken bianco menice, predložena v ponudbi, namreč naročniku omogočata preveritev obstoja zahtevanega finančnega zavarovanja ob oddaji ponudb, kot je to določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na navedeno je potrebno kot neutemeljene zavrniti vlagateljeve navedbe, s katerimi zatrjuje kršitev 67. člena ZJN-3, saj v obravnavanem primeru naročniku ni mogoče očitati spreminjanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po roku za prejem ponudb.

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je ta v zvezi z obravnavano zahtevo sicer predložil obrazec (OBR-6) »Menična izjava za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti«, ki je podpisan in žigosan, vendar ni izpolnjen. Iz ponudbe je nadalje razvidno tudi, da vlagatelj skena bianco menice ponudbi ni priložil (navedeno med strankama niti ni sporno). Ob upoštevanju zgoraj ugotovljene obveznosti predložitve izpolnjene menične izjave in skena bianco menice že v okviru ponudbene dokumentacije, gre slediti naročnikovim navedbam, da vlagatelj ni izpolnil zahtev, ki jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik določil glede finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo iz razloga navedenih pomanjkljivosti (predložitve neizpolnjene menične izjave in nepredložitve skena bianco menice) označil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat ugotovila, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Ker je ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022).

Naročnik še pojasnjuje, da vlagatelja ni pozival na dopolnitev ponudbe, saj se določene pomanjkljivosti nanašajo na elemente ponudbe, ki niso objektivno preverljivi.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku sicer omogoča, da lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Kot je razvidno iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika. ZJN-3 naročniku daje zgolj možnost (in ne dolžnost), da v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, ni pa tega dolžan storiti. Poleg tega se dopolnitev ponudbe, kot pravilno opozarja naročnik, lahko nanaša le na dejstva, ki morajo biti objektivno preverljiva pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe. V konkretnem primeru pa obstoj izpolnjene menične izjave in skena bianco menice, ki v ponudbi nista bili predloženi, ni objektivno preverljiv pred iztekom roka za predložitev ponbudb. Glede na navedeno naročniku tudi ni mogoče očitati kršitve petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno iz razloga nepredložitve izpolnjene menične izjave in skena bianco menice, kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbe ZJN-3.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala ostalih vlagateljevih navedb v zvezi z referenčnimi potrdili, izjavo o tehnični, strokovni in kadrovski usposobljenosti ter parafiranim vzorcem pogodbe, saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh navedb ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbami ZJN-3, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.




Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Vlagatelj – po pooblaščencu;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran