018-164/2025 Občina Logatec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Zlate Jerman, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava zemeljskega plina za obdobje od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Petrol, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 1. 2026

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 6. 11. 2025.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.673,03 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo dne 7. 10. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN007858/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 656572-2025. Naročnik izvaja postopek javnega naročanja v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnikov, ki so navedeni v točki 1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 6. 11. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) predmetno javno naročilo oddal ponudniku ENNA Next, d.o.o., Pot za Brdom 104, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da vlagatelj ni izpolnil ponudbenega obrazca v skladu z navodili (in sicer, da mora ponudnik izpolniti vse postavke v predračunu na pet decimalnih mest natančno), saj je vse postavke izpolnil na dve decimalni mesti natančno, posledično pa vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročniku očita nezakonito zavrnitev njegove ponudbe in navaja, da je zahteva glede števila decimalnih mest tehnične narave in se ne nanaša na vsebinski element ponudbe. Število decimalnih mest ne vpliva na ceno na enoto, posamezno postavko ali na skupno ponudbeno vrednost. Vse končne cene se skladno z računovodskimi standardi izkazujejo z dvema decimalkama, prav tako se pri plačilu uporabljata dve decimalki, saj v evrski valuti ni manjše enote od centa. Matematična vrednost vlagateljeve ponudbe je jasna in preverljiva. Gre za oblikovno pomanjkljivost ponudbe, ki je skladno s petim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) lahko predmet pojasnila ali dopolnitve. Naročnik lahko pravilnost predračuna preveri sam, brez posega v vsebino ponudbe. Zavrnitev ponudbe zaradi nebistvene in neekonomske tehnične podrobnosti, katero je skladno z zakonom mogoče pojasniti ali odpraviti in ki bi jo lahko naročnik preveril sam, ni skladna z načelom sorazmernosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj še navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna, ker vsebuje nedokončani stavek glede razhajanj podatkov glede ponudbene vrednosti.

Ker iz portala eRevizija (ki je spletni informacijski portal, ki se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, glej prvi odstavek 13a. člena ZPVPJN) ni bilo razvidno, da bi naročnik izbranemu ponudniku posredoval zahtevek za revizijo, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 15. 12. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Citira dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in navaja, da je zahteval, da ponudniki v obrazcu Ponudbeni predračun vpišejo ceno na enoto v EUR brez DDV, skupno ponudbeno vrednost v EUR brez DDV in skupno ponudbeno vrednost v EUR z DDV na pet decimalnih mest, ter da je predvidel posledico za nasprotno ravnanje, in sicer, da bo štel, da je ponudba nedopustna, ker ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ta določba ne more biti predmet tega postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj ni vpisal skupne ponudbene vrednosti v EUR brez DDV in skupne ponudbene vrednosti v EUR z DDV na pet decimalnih mest natančno, vlagateljeva ponudba ni skladna z navodili naročnika. Neutemeljene so navedbe vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev in popravek predračuna, saj je pozivanje na odpravo pomanjkljivosti ponudb v okviru 89. člena ZJN-3 možnost naročnika, in ne dolžnost, poleg tega ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi ni dopustno odpraviti v okviru instituta dopolnjevanja ponudbe. Napaka v vlagateljevi ponudbi ne predstavlja niti računske napake niti očitne napake, temveč napako pri zaokroževanju ter neupoštevanje natančnih navodil naročnika. Dopolnjevanje ponudbe v spornem delu bi pomenilo kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev temeljnih načel javnega naročanja ter poseg v ceno ponudbe v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, ki prepoveduje popravo vrednosti postavke brez DDV in skupne vrednosti brez DDV. Naročnik nadalje navaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila sicer vsebuje nedokončan stavek glede razhajanj podatkov o ponudbeni vrednosti, vendar ta stavek ni povezan z zahtevo glede zapisa vrednosti postavk na pet decimalk natančno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 12. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 19. 12. 2025, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je vpisal ceno na enoto na pet decimalk, zato bi lahko naročnik, upoštevaje, da je bila količina določena, izračunal skupno ponudbeno ceno. Če bi ponudnik vpisal napačen znesek na pet decimalk, bi naročnik, skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča popravo računskih napak, takšno napako odpravil. Iz podatkov o količini in ceni na enoto bi naročnik lahko izračunal zneske na pet decimalnih mest natančno in s tem odpravil očitno napako vlagatelja.

Naročnik v vlogi z dne 22. 12. 2025 vztraja pri podanih navedbah in navaja, da se vlagatelj na očitno in računsko napako ni skliceval v zahtevku za revizijo, zato vlagatelj s temi navadbami in s sklicevanjem na sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 uveljavlja novo kršitev, kar ni skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN.

Vlagatelj v vlogi z dne 12. 1. 2026 navaja, da v vlogi z dne 19. 12. 2025 ni uveljavljal novih kršitev, temveč je zgolj dodatno pojasnil že uveljavljene očitke. Vztraja, da bi lahko naročnik na podlagi pravilno navedenih podatkov opravil dopusten matematičen izračun, kot to določa sedmi odstavek 89. člena ZJN-3, in naročniku očita enačenje prepovedi spreminjanja cene in prepovedi izračuna oziroma zapisa vrednosti.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljevo ponudbo in izpodbijano odločitev o oddaji naročila. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno, z utemeljitvijo, da je vlagatelj postavke v ponudbenem predračunu izpolnil na dve decimalni mesti natančno in ne na pet decimalnih mest natančno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 10 (Merilo za izbiro ponudbe) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo javno naročilo oddal ponudniku, ki bo oddal najnižjo skupno ponujeno ceno v EUR brez DDV, zaokroženo na pet decimalnih mest natančno, v točki 12.1.3 (Obrazec »Ponudbeni predračun«) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je naročnik določil: »Ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer, na pet decimalnih mest natančno, sicer bo naročnik štel, da je ponudba nedopustna, ker ne ustreza zahtevam naročnika določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Obrazec »Ponudbeni predračun«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je pripravljen na način, da je naročnik predstavil predvideno količino kWh (zemeljskega plina) za leto 2026 in 2027, ponudniki pa so vpisali ceno za kWh v EUR brez DDV, skupno ponudbeno vrednost v EUR brez DDV, znesek DDV in skupno ponudbeno vrednost v EUR z DDV. Naročnik je pri postavkah cena za kWh v EUR brez DDV, skupna ponudbena vrednost v EUR brez DDV in skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV zapisal »na pet decimalnih mest natančno«.

Upoštevaje predstavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre pritrditi naročniku, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno zahteval, da ponudniki ceno za kWh v EUR brez DDV, skupno ponudbeno vrednost v EUR brez DDV in skupno ponudbeno vrednost v EUR z DDV navedejo na pet decimalnih mest natančno. Navedenega ne spreminja sklicevanje vlagatelja na nedokončano poved v točki 12.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer: »V primeru razhajanj med podatki navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« in dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«. Omenjena poved lahko povzroči nejasnost glede posledice razhajanj med podatki, navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« informacijskega sistema e-JN, in podatki, navedenimi v dokumentu, ki je naložen v razdelku »Predračun« informacijskega sistema e-JN, ne vpliva pa na jasnost in nedvoumnost naročnikove zahteve glede izpolnitve postavk ponudbenega predračuna na pet decimalnih mest natančno. Naročnik vlagateljeve ponudbe tudi ni zavrnil iz razloga razhajanj med podatki, navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« informacijskega sistema e-JN, in podatki, navedenimi v dokumentu, ki je naložen v razdelku »Predračun« informacijskega sistema e-JN, pač pa z utemeljitvijo, da je vlagatelj postavke v ponudbenem predračunu izpolnil na dve decimalni mesti natančno in ne na pet decimalnih mest natančno.

Vlagatelj z navedbami, da je sporna zahteva tehnične narave, da nima nobene funkcionalne ali ekonomske vloge pri presoji dopustnosti ponudb in da ne more nadomestiti zakonskih razlogov za izključitev, v tem postopku pravnega varstva ne more uspeti. Ker je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vključil zahtevo, da ponudniki izpolnijo postavke v ponudbenem predračunu na pet decimalnih mest natančno, in ker je naročnik pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, kar je odraz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil, je naročnik pregled prejetih ponudb, tudi vlagateljeve ponudbe, dolžan opraviti ob upoštevanju zahteve glede izpolnitve postavk ponudbenega predračuna na pet decimalnih mest natančno.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo ugotavlja, da je vlagatelj v obrazcu Ponudbeni predračun vpisal ceno za kWh v EUR brez DDV na pet decimalnih mest (tj. 0,03677), medtem ko je skupno ponudbeno vrednost v EUR brez DDV (tj. 137.609,08) in skupno ponudbeno vrednost v EUR z DDV (tj. 167.883,08) vpisal na dve decimalki.

Upoštevaje navedeno naročnik pravilno navaja, da vlagatelj skupne ponudbene vrednosti v EUR brez DDV in skupne ponudbene vrednosti v EUR z DDV v ponudbenem predračunu ni vpisal na pet decimalnih mest. Vendar četudi vlagatelj skupne ponudbene vrednost v EUR brez DDV in skupne ponudbene vrednosti v EUR z DDV ni zapisal na pet decimalnih mest, je iz vlagateljeve ponudbe razvidna skupna ponudbena vrednost v EUR brez DDV in skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV na pet decimalnih mest. Zapis vrednosti na dve decimalni mesti gre namreč razumeti na način, da drugi decimalki sledijo ničle oz. števke 0 (kar je splošno znano matematično dejstvo), posledično pa gre zapis vrednosti 137.609,08 (tj. skupna ponudbena vrednost v EUR brez DDV) razumeti kot zapis vrednosti 137.609,08000, zapis vrednosti 167.883,08 (tj. skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV) pa kot zapis 167.883,08000. Pritrditi gre zato vlagatelju, da je vrednost ponudbe jasna in bi jo lahko naročnik ugotovil iz ponudbe, ne glede na to, ali je pri zapisu uporabljenih dve ali pet decimalk, in da razlika med zapisom na dve ali pet decimalk ne vpliva na skupno ponudbeno vrednost v EUR (brez in z DDV).

Glede na konkretne okoliščine zadeve, ko je vlagatelj v ponudbeni predračun vpisal skupno ponudbeno vrednost v EUR (z in brez DDV) na dve decimalni mesti, zapis vrednosti na dve decimalni mesti pa gre razumeti na način, da drugi decimalki sledijo ničle oz. števke 0, zato ni mogoče zaključiti, da vlagatelj skupne ponudbene vrednosti v EUR (z in brez DDV) ni predstavil na pet decimalnih mest natančno in da ni izpolnjena zahteva dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede števila decimalnih mest. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik zgolj na podlagi dejstva, da je vlagatelj v ponudbeni predračun vpisal skupno ponudbeno vrednost v EUR (z in brez DDV) na dve decimalni mesti, ni imel podlage za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Navedenega ne spreminjajo naročnikove navedbe, da je kot pravno posledico neizpolnjevanja zahteve glede števila decimalnih mest predvidel zavrnitev ponudbe, saj ne obstoji podlaga za uporabo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidene pravne posledice (tj. zavrnitev ponudbe) za primer izpolnitve ponudbene vrednosti (z in brez DDV) z manjšim številom decimalnih mest kot zahtevanih pet, ker je, kot že ugotovljeno, takšen zapis matematično gledano enak zapisu z nadaljnjimi tremi ničlami. Ker vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu ni pomanjkljiva, se za pravno nerelevantne izkažejo tudi (obširne) navedbe vlagatelja in naročnika v zvezi z dopolnjevanjem oz. popravkom ponudbe skladno z 89. členom ZJN-3.

V izogib morebitnim nadaljnjim sporom Državna revizijska komisija še dodaja, da se v vlagateljem ponudbenem predračunu nahajajo napake, saj vrednost skupne ponudbene vrednosti v EUR brez DDV (tj. 137.609,08000) ne ustreza zmnožku vpisane cene za kWh v EUR brez DDV (tj. 0,03677) s predvideno količino kWh za leto 2026 in 2027 (tj. 3.742.428 kWh), prav tako skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV (tj. 167.883,08000) ne ustreza vsoti (pravilne) vrednosti skupne ponudbene vrednosti v EUR brez DDV in znesku DDV. Takšni napaki v vlagateljevem predračunu gre opredeliti kot računski napaki v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Sedmi odstavek 89. člena ZJN-3, ki določa posebna pravila glede računskih napak, v primeru poprave računske napake izrecno prepoveduje (le) spreminjanje količine in cene na enoto brez DDV (ne pa tudi skupne ponudbene vrednosti, kot to prepoveduje šesti odstavek 89. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru je iz vlagateljeve ponudbe razvidna količina (to je že vnaprej določil naročnik) in cena na enoto brez DDV (ta je jasno določena na pet decimalnih mest natančno), z matematično operacijo pa je mogoče izračunati pravilno skupno ponudbeno vrednost v EUR brez DDV (in sicer z množenjem vpisanih količin in vpisane cene na enoto) in pravilno skupno ponudbeno vrednost v EUR z DDV (in sicer s seštevanjem pravilne skupne ponudbene vrednosti v EUR brez DDV in vrednosti DDV). Z odpravo računskih napak se ne bi spreminjala niti količina niti cena na enoto brez DDV. Napaki v vlagateljem ponudbenem predračunu je tako mogoče odpraviti skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. Ob tem gre še dodati, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da se je naročnik zavezal, da bo ponudnikom omogočil popravo računskih napak, saj je zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo izpolnjen Obrazec o popravi računskih napak (Obrazec 3), s katerim so ponudniki podali soglasje k popravi računskih napak.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nedopustno in jo zavrnil z utemeljitvijo, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu vpisal skupno ponudbeno vrednost v EUR (z in brez DDV) na dve decimalni mesti, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 6. 11. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.556,73 EUR,
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.500 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.098,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 18,30 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 177.836,44 EUR) za njuno priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 4.673,03 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.





Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
mag. Zlata Jerman, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran