018-006/2026 Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin
Številka: 018-006/2026-3Datum sprejema: 27. 1. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Igorja Luzarja kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža tehnološke opreme kuhinje za projekt ''Prenova kuhinje v dijaškem domu Celje''«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba GOSTINSKA OPREMA GO-ST Servis in trgovina d.o.o., Ljubljanska cesta 68, Grosuplje, ki jo po pooblastilu zastopa Tanja Rauh, Tlake 6, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin, Kosovelova ulica 2, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 27. 1. 2026
odločila:
1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja kot naročilo male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN 3), 6. 10. 2025 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN007843/2025-SL1/01, z enim popravkom.
Naročnik je 30. 10. 2025 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je 7. 11. 2025 razveljavil, nato pa 23. 12. 2025 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil »Sklep oz. novo odločitev o oddaji naročila« št. 430-8/2025-26/JP-TOK-5, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku KAZA sistemi d.o.o., Trpinčeva ulica 37a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo ter ponudbi tretje- in četrtouvrščenega ponudnika pa ugotovil, da niso dopustne.
Vlagatelj je zoper navedeno odločitev o oddaji javnega naročila 5. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna oziroma da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni dosledna, naročnik pa pri pregledu in ocenjevanju ponudb ni ravnal skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.
Naročnik je s sklepom z dne 8. 1. 2026 zavrgel zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, saj ni zatrjeval niti dokazal, da bi mu lahko z zatrjevano kršitvijo nastala škoda. Pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi se vlagateljeve navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, to ne bi vplivalo na naročnikovo oceno o dopustnosti njegove ponudbe. Poleg tega je zahtevek za revizijo zavrgel tudi iz razloga obstoja omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN. Pojasnjuje namreč, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper določbe, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, pri čemer na Portalu javnih naročil ni prejel opozorila.
Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 13. 1. 2026 vložil pritožbo, v kateri utemeljuje izključno obstoj aktivne legitimacije.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 16. 1. 2026 odstopil pritožbo, dokumentacijo o postopku javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Po pregledu dokumentacije ter navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Zavrženje zahtevka za revizijo je odločitev, s katero se odloči o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo ne pride. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik pred vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo, v okviru katerega preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer, ali
- je bil vložen pravočasno,
- vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN,
- ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN,
- ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in
- je dopusten.
Če naročnik ugotovi, da procesni pogoji iz zgoraj navedene prve, tretje, četrte ali pete alineje niso izpolnjeni, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo (prim. peti odstavek 26. člena ZPVPJN).
V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel z utemeljitvijo, da vlagatelj ni izkazal, da bi mu z zatrjevano kršitvijo nastala škoda in utemeljitvijo, da obstoji omejitev zahtevka za revizijo po tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN. Pojasnil je, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kaj mora vsebovati ponudba, na portalu javnih naročil ponovno zapisal, da mora ponudba vsebovati dokumentacijo iz točke G. »Vsebina ponudbene dokumentacije«, kjer predložitev katalogov in drugih dokumentov od ponudnikov ni bila zahtevana, drugih vprašanj ali opozoril pa ni prejel.
Tretji odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.
Naročnik je pojasnil, da je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil ter da je na portalu javnih naročil odgovoril tudi na vprašanje, ki se je nanašalo na vsebino ponudbene dokumentacije. Drugih vprašanj ali opozoril ponudnikov ni prejel.
Vlagatelj v pritožbi utemeljuje izključno obstoj aktivne legitimacije in na podlagi le-te zatrjuje, da so izpolnjeni vsi procesni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v pritožbenem postopku v skladu z 52. členom ZPVPJN na vlagatelju trditveno in dokazno breme glede naročnikovih kršitev pri sprejemu sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Pritožba mora v skladu z navedenim členom vsebovati očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve dokazujejo. V obravnavanem primeru bi moral vlagatelj v pritožbi navesti dejstva in predlagati dokaze glede vseh razlogov, zaradi katerih je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, torej tako glede obstoja aktivne legitimacije kot tudi glede omejitve zahtevka za revizijo po tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN.
Vlagatelj v pritožbi ne zatrjuje, da omejitev zahtevka za revizijo po tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN ne obstaja, niti ne navaja kršitev naročnika ali okoliščin, ki bi takšen zaključek utemeljevale. V pritožbi zatrjuje zgolj obstoj aktivne legitimacije.
Ker je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel iz dveh samostojnih razlogov, vlagatelj pa kršitev naročnika v zvezi z omejitvijo zahtevka za revizijo po tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN v pritožbi niti ne zatrjuje in ne izpolni niti trditvenega bremena, s pritožbo že iz tega razloga ne more uspeti. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožba ni utemeljena.
Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na obstoj aktivne legitimacije, vsebinsko ni obravnavala, saj to tudi v primeru, če bi se vlagateljeve navedbe glede obstoja aktivne legitimacije izkazale za utemeljene, ne bi vplivalo na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- vlagatelj - po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- naročnik,
- RS MJU.
Vložiti:
- v spis