018-157/2025 Zdravstveni dom Brežice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava reševalnega vozila - tip B«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDITRA zdravstvene storitve, d.o.o., Stegne 21C, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Brežice, Černelčeva cesta 8, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 1. 2026

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 23. 9. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007431/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 620931-2025 (z enim popravkom).

Naročnik je 14. 11. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji naročila« št. JN-6B/2025-1 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), s katero je javno naročilo oddal ponudniku Avtokleparstvo in ličarstvo Krajnc, d.o.o., Predel 6B, Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudbo je ocenil kot dopustno. Za vlagateljevo ponudbo, ki se je po merilu (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, je naročnik ugotovil, da je na dan poteka roka za oddajo ponudb pri vlagatelju obstajal izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, zato je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Vlagatelj je 25. 11. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, da naročnik odpravi očitane kršitve na način, da ponudbo izbranega ponudnika zavrne kot nedopustno in postopek javnega naročanja (zaradi nedopustnosti obeh prejetih ponudb) ponovi. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je naročnik izbral ponudnika, ki na dan oddaje ponudbe niti na dan vložitve zahtevka za revizijo ni (bil) registriran za opravljanje dejavnosti distribucije medicinskih pripomočkov razreda IIb, čeprav je predmet konkretnega javnega naročila tudi medicinski pripomoček, ki je v skladu z Uredbo EU za medicinske pripomočke 2017/745 (v nadaljevanju: MDR) in Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 40/25; v nadaljevanju: ZMedPri-1) uvrščen v razred IIb. Ker je izbrani ponudnik registriran zgolj za dobavo pripomočkov, uvrščenih v razred IIa (ki predstavlja medicinske pripomočke z majhno stopnjo tveganja za bolnike), vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje v zvezi z registracijo za opravljanje dejavnosti iz 76. člena ZJN-3 (čemur naj bi v drugih primerih že pritrdila Državna revizijska komisija). Ob sklicevanju na naročnikov odgovor (podan na vlagateljev poziv k odpravi nezakonitosti in spremembi izpodbijane odločitve), v katerem je naročnik navedel, da morajo gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti, vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova zahteva po dobavi respiratorjev in defibrilatorjev (ki predstavlja del predmeta javnega naročila) objektivno vezana na navedeno zahtevano opremo. Ne glede na to, ali je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija) to izrecno določil kot formalni pogoj ali ne, vlagatelj zatrjuje, da mora ponudnik za navedeno opremo izpolnjevati vpis pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZMP) in razpolagati z dovoljenjem za razred IIb, ponudba, ki ni skladna z veljavno zakonodajo, pa ni dopustna. Naročnikovo vztrajanje, da predmetnega pogoja v razpisni dokumentaciji ni določil, po mnenju vlagatelja ne spremeni dejstva, da se mora predmet naročila v izvedbeni fazi izvesti skladno z vsemi zahtevami pozitivne zakonodaje. V posledici vsega navedenega vlagatelj naročniku očita kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), poleg tega pa tudi kršitev določb razpisne dokumentacije in ZMedPri-1.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, 27. 11. 2025 posredoval v izjasnitev izbranemu ponudniku. Ta se je do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 1. 12. 2025, v kateri zavrača očitke o nedopustnosti njegove ponudbe. Pojasnjuje, da je naročnik v točki 8.3.1 razpisne dokumentacije zahteval, da mora biti gospodarski subjekt registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja pa je zahteval zgolj predložitev obrazca ESPD. Navedeno je izbrani ponudnik tudi storil in v obrazcu ESPD potrdil, da je mogoče izpolnjevanje tega pogoja preveriti v uradni evidenci Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, izbrani ponudnik v izjasnitvi kot dokaz prilaga potrdilo AJPES, glede registracije za dejavnost distribucije medicinskih pripomočkov razreda IIb pa poudarja, da mora dobavitelj s tem dokazilom razpolagati v trenutku, ko začne z distribucijo izdelka (medicinskega pripomočka), torej po podpisu pogodbe (do primopredaje vozila). V tej zvezi izbrani ponudnik citira definicijo distributerja iz uredbe MDR in Uredbe EU 2017/746 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (v nadaljevanju: IVDR) ter prilaga relevantni del Navodil za registracijo distributerja in obvestilo s spletne strani JAZMP z dne 8. 10.2025 glede podaljšane obravnave vloge za registracijo distributerja po novem ZMedPri-1. Ob tem pojasnjuje, da je sam pooblaščeni ponudnik za dobavo reševalnih vozil brez medicinske opreme, pri predmetnem javnem naročilu pa se dodatna medicinska oprema, ki je prenosljiva, doda naknadno v reševalno vozilo, torej ločeno od že dokončanega in nadgrajenega reševalnega vozila – zaradi česar naročnik verjetno v razpisni dokumentaciji tudi ni zahteval, da mora ponudnik v ponudbi predložiti dokazilo za dejavnost distribucije medicinskih pripomočkov razreda IIb. Izbrani ponudnik tako poudarja, da je njegova ponudba v trenutku oddaje izpolnjevala vse zahtevane pogoje (obligatorne in fakultativne) in je posledično dopustna – če bi naročnik odločil drugače, kot je, pa bi ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije. Dodaja še, da bi vlagatelj, v kolikor je menil, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji moral določiti kakršne koli zahteve v zvezi dovoljenjem JAZMP, moral na to naročnika opozoriti preko Portala javnih naročil, vendar tega ni storil.

Naročnik je s sklepom št. 31-310-70/2025-5 z dne 3. 12. 2205 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov. Navaja, da je bila njegova zahteva, ki jo je, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3, določil v podtočki 1 točke 8.3 razpisne dokumentacije (tj. da mora biti gospodarski subjekt registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila), jasna, in sicer je naročnik zahteval zgolj in izključno vpis v register AJPES, ki v Republiki Sloveniji predstavlja poslovni register, oziroma v drug register iz Priloge XI Direktive 2014/24/EU, če gre za tuj gospodarski subjekt. Ker je izbrani ponudnik vpisan v register AJPES in tako registriran za opravljanje gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, naročnik zatrjuje, da izbrani ponudnik izpolnjuje predmetni pogoj za sodelovanje. Ob tem naročnik citira stališča Državne revizijske komisije v zvezi z razlago (ne)jasnih določb in poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni določil pogoja, da bi moral ponudnik razpolagati z dovoljenjem JAZMP za promet z medicinskimi pripomočki skupine IIb. Posledično pri ponudnikih tudi ne more in ne sme preverjati izpolnjevanja te okoliščine, saj je vezan na določila lastne razpisne dokumentacije, ki se po izteku roka za prejem ponudb , skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, prakso Državne revizijske komisija in Sodišča EU (npr. v zadevah C-27/15 C-171/15) ne sme več spreminjati ali dopolnjevati. V nadaljevanju naročnik citira odločitve Državne revizijske komisije (v zadevah št. 018-080/2018, 018-269/2015 in 018-061/20225) in navaja, da je povsem enako tudi dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko v razpisni dokumentaciji ni določil, da bi moral ponudnik razpolagati z dovoljenjem za promet z medicinskimi pripomočki razreda IIb – zaradi česar v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb te okoliščine tudi ne more (sme) preverjati. Naročnik dalje navaja, da po obsežnem pregledu ni našel stališča Državne revizijske komisije, ki ga izpostavlja vlagatelj, tj. da bi moral kljub temu, da v razpisni dokumentaciji ni določil zahteve po sporni registraciji, le-to upoštevati kot pogoj. Prav tako ne drži, da morajo ponudniki s tem, ko je naročnik v razpisni dokumentaciji določil pogoje za sodelovanje, izpolnjevati vse pogoje (zahteve) za opravljanje določene dejavnosti iz veljavne zakonodaje, saj iz 76. in 77. člena ZJN3 jasno izhaja, da naročnik »lahko« v postopku oddaje javnega naročila zahteva določena dokazila, nikjer pa zakon ne določa, da bi jih moral zahtevati. Če je vlagatelj menil, da je določena zahteva nezakonita, bi moral to pravočasno (v roku, določenem v 25. členu ZPVPJN) izpodbijati z ustreznim zahtevkom za revizijo, uperjenim zoper določbe razpisne dokumentacije (vendar ob tem naročnik še poudarja, da vlagatelj, skladno s prakso Državne revizijske komisije, nima interesa oziroma aktivne legitimacije za uveljavljanje strožjih določil razpisne dokumentacije). Posledično naročnik zavrača vlagateljev očitek o kršitvi načela sorazmernosti kot tudi navedbe v zvezi s kršitvijo ostalih splošnih načel javnega naročanja, ki so uperjene zoper določila razpisne dokumentacije oziroma v odsotnost strožjih pogojev. Ob tem naročnik poudarja, da je Državna revizijska komisija že v številnih primerih zavrnila presojo razpisnih določil, ki se nanašajo na izvedbeno oziroma pogodbeno fazo (saj ta že po naravi stvari ne morejo predstavljati zahtev, na podlagi katerih bi se presojala dopustnost ponudb), enako pa velja tudi za revizijske navedbe, ki so uperjene v bodočo hipotetično kršitev, do katere v času obravnave zahtevka za revizijo sploh (še) ni prišlo. Poleg tega naročnik izpostavlja, da se vlagateljev očitek o kršitvi ZMedPri-1 ne nanaša na naročnika, temveč na izbranega ponudnika ali na organ, ki lahko preverja skladnost poslovanja gospodarskih subjektov v zvezi z dovoljenji JAZMP, Državna revizijska komisija pa za obravnavo predmetnega očitka ni pristojna. Dodaja, da ZMedPri-1 ni kršil, v tej zvezi pa pojasnjuje, da mora dobavitelj (skladno z definicijo, kot jo določa MDR) s predmetnim dovoljenjem razpolagati šele v trenutku, ko začne z distribucijo izdelka, kar pa nikakor ni izpolnjeno že ob oddaji ali izbiri ponudbe v postopku javnega naročanja, temveč se bo to dejstvo lahko preverjalo (šele) v izpolnitveni fazi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 3. 12. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil z vlogo z dne 4. 12. 2025, v kateri vztraja pri revizijskih navedbah in prereka naročnikove razloge za zavrnitev zahtevka za revizijo. Navaja, da je naročnikova argumentacija pravno nedopustna in kaže na napačno razumevanje hierarhije pravnih aktov, saj zakonodaja kot nadrejeni pravni vir zavezuje naročnika neposredno in v celoti. Zato je naročnik dolžan ravnati skladno z njo, ne glede na vsebino razpisne dokumentacije, torej ne glede na to, ali je določen zakonski pogoj vključen v razpisno dokumentacijo ali ne. Razpisnih pravil namreč ni mogoče postavljati nad zakon, prav tako pa pomanjkljivo oblikovanje le-teh ne more predstavljati opravičila za opustitev zakonsko določenih obveznosti, kot to skuša prikazati naročnik. Glede naročnikove navedbe, da bi vlagatelj domnevno nezakonitost moral izpodbijati pred rokom za oddajo ponudb, vlagatelj meni, da navedeno pomeni nerazumno prelaganje naročnikovih zakonskih obveznosti, pri čemer je v danem primeru treba neposredno uporabiti zakon, saj razpisna dokumentacija tega vprašanja ni urejala in je zato ni bilo mogoče izpodbijati. Vlagatelj dalje označi naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-269/2015 kot neustrezno za ta primer, saj je šlo v izpostavljeni zadevi za pogoj, ki je bil odvisen od vključitve v razpisno dokumentacijo; v danem primeru pa gre za strogo in zavezujočo zakonsko obveznost, ki jo mora ponudnik izpolnjevati ne glede na razpisno dokumentacijo, saj gospodarski subjekt dejavnosti distribucije z medicinskimi pripomočki razreda IIb brez registracije sploh ne more opravljati.

Naročnik se je do vlagateljeve vloge z dne 4. 12. 2025 opredelil z vlogo z dne 8. 12. 2025, v kateri navaja, da vlagatelj v svoji argumentaciji spregleda, da mora naročnik spoštovati pravila, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, pri čemer načeli enakega obravnavanja ponudnikov in transparentnosti, skladno s prakso Sodišča EU, nasprotujeta izključitvi gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja, ker ta ni izpolnil obveznosti, ki ne izhaja izrecno iz razpisne dokumentacije ali veljavnega zakona, temveč iz razlage in zapolnjevanja praznin v zakonu ali razpisni dokumentaciji, ter da mora dobavitelj razpolagati z dovoljenjem za promet z medicinskimi pripomočki, razvrščenimi v skupino IIb, šele v trenutku, ko začne z distribucijo izdelka. Dalje ponovno poudarja, da Državna revizijska komisija ni pristojna za obravnavo očitkov o domnevni kršitvi ZMedPri-1, poleg tega pa zakonska zahteva, kršitev katere v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, na tej točki za izbranega ponudnika sploh še ni relevantna. Slednji lahko namreč do točke, ko bo dejansko moral razpolagati s spornim dovoljenjem, tega tudi še pridobi, vsekakor pa se bo presoja o tem lahko opravila šele v izpolnitveni fazi javnega naročila. Naročnik nadalje vztraja pri sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-269/2025, saj je bil tudi v tem primeru predmet presoje izpolnjevanje pogoja za opravljanje dejavnosti, ki ga naročnik ni vključil v razpisno dokumentacijo; še bolj pa je navedeno razvidno iz odločitev v zadevah št. 018-080/2018 in 018-061/20225, na kateri se je naročnik prav tako skliceval v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno z načelom kontradiktornosti, z dopisom z dne 16. 12. 2025 posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 1. 12. 2025, s katero se je ta izjasnil o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj se je do predmetne vloge izbranega ponudnika opredelil z vlogo z dne 17. 12. 2025, v kateri vztraja pri svojih navedbah iz predhodnih vlog ter se dodatno opredeljuje do navedb izbranega ponudnika. Navaja, da slednji v vlogi priznava, da niti ob oddaji ponudbe niti sedaj še ne izpolnjuje pogoja glede razpolaganja z dovoljenjem JAZMP za distribucijo medicinskih pripomočkov skupine IIb, temveč ga namerava izpolniti šele ob dobavi. Na podlagi tega vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ob oddaji ponudbe ni imel pravne sposobnosti za izvedbo naročila, zaradi česar je njegova ponudba nedopustna. Ob tem razlago izbranega ponudnika glede definicije distributerja označi kot napačno, saj že samo ponujanje blaga na trgu (in ne šele promet z njim) predstavlja distribucijo, zato bi ponudnik z registracijo za distributerja moral razpolagati že ob oddaji ponudbe. Sklicevanje izbranega ponudnika na 75. in 76. člen ZJN-3 označi za zgrešeno, saj registracija za distribucijo medicinskih pripomočkov ni pogoj po ZJN-3, temveč obvezni zakonski pogoj. Dalje poudarja, da sklicevanje izbranega ponudnika na podaljšan čas obravnave vlog pri JAZMP ne more sanirati dejstva, da izbrani ponudnika do roka za oddajo ponudb ni bil registriran za distribucijo medicinskih pripomočkov. Ob tem Državni revizijski komisiji predlaga, da po potrebi opravi poizvedbo pri JAZMP o tem, ali je izbrani ponudnik do dne oddaje ponudbe sploh vložil vlogo za pridobitev dovoljenja – pri čemer tudi vložena vloga ne pomeni izpolnjevanja obvezujočega zakonskega pogoja v trenutku oddaje ponudbe, morebiti naknadno vložena vloga pa ne zagotavlja, da bo izbrani ponudnik pravočasno pridobil pravico za zakonito distribucijo medicinskih pripomočkov. Dodaja še, da bi se naročnik, če je želel zagotoviti večjo konkurenco, lahko poslužil možnosti iz 73. člena ZJN-3 in javno naročilo razdelil na sklope, vendar tega ni storil in je bilo predmetno javno naročilo enovito (torej ni bilo oddano posebej za vozilo in posebej za medicinsko opremo).

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in mu posledično oddal javno naročilo.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, tj. ponudbo, ki (poleg ostalih elementov dopustnosti ponudbe) izpolnjuje (tudi) pogoje za sodelovanje, ki jih je v obvestilu o naročilu in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik.

Naročnik ima namreč v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost.

V zvezi z ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti daje tretji odstavek 76. člena ZJN-3 naročniku podlago, da lahko – kadar oceni, da je to potrebno – od ponudnikov zahteva ustrezno registracijo za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru točke »8. Ugotavljanje sposobnosti« v podtočki »8.3 Pogoji za priznanje sposobnosti« določil:

»Naročnik od ponudnikov zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev za priznanje sposobnosti:

1. Gospodarski subjekt mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila (prvi odstavek 76. člena ZJN-3).

Pogoj mora izpolnjevati vsak gospodarski subjekt v ponudbi.

Dokazilo:
- Izpolnjen obrazec ESPD (v delu IV.A, za vse gospodarske subjekte v ponudbi).«

Dalje je naročnik v obvestilu o predmetnem naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil, predmet konkretnega javnega naročila (tj. dobava reševalnega vozila – tip B) v okviru razdelka »C NAROČILO«, podrazdelka »C.2.1 Vrsta naročila«, opredelil kot blago, pri čemer je kot glavno kodo CPV določil kodo »34114110 – Reševalna vozila«.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik oddal samostojno ponudbo, del katere je izpolnjen obrazec ESPD, v katerem izbrani ponudnik (med drugim) v rubriki »Del IV: Pogoji za sodelovanje« v razdelku A izjavlja, da je vpisan v ustrezne poslovne registre, ki se vodijo v državi članici sedeža, kot je navedeno v Prilogi XI Direktive 2014/24/EU, in sicer v register AJPES, pri čemer kot registracijsko številko navaja številko obrtnega dovoljenja (081789/RP64-1-72/2007).

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ustrezno dokazilo, ki ga je v izkaz izpolnjevanja predmetnega pogoja za sodelovanje zahteval naročnik, saj je predložil obrazec ESPD in v njem izpolnil zahtevano rubriko.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni specificiral, za katero(e) dejavnost(i) mora biti registriran ponudnik oziroma katere dejavnosti mora imeti določene v temeljnem aktu družbe, da mu bo priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila. Kot namreč izhaja iz predhodno navedenega, je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (zgolj) zahteval, da je ponudnik »registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila«, pri čemer gre ugotoviti, da je naročnik v ponudbenem predračunu kot predmet javnega naročila opredelil le eno postavko, tj. »novo, nerabljeno reševalno vozilo«. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, mora biti zato presoja ustreznosti dejavnosti, za katere mora biti registriran izbrani ponudnik v takšnem primeru (ko naročnik zahteva le registracijo dejavnosti, ki predstavlja predmet javnega naročila), široka, zato je poklicno sposobnost treba priznati vsakemu ponudniku, ki ima v aktu o ustanovitvi vpisano glavno dejavnost, ki je potrebna za izvedbo konkretnega javnega naročila (prim. tudi odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-140/2017, 018-055/2019 in 018-042/2025).

Vendar pa v danem primeru vlagatelj niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v registru AJPES ne bi bil registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet konkretnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik nima dovoljenja JAZMP za promet z medicinskimi pripomočki iz skupine IIb, ker pa predmet javnega naročila predstavljajo tudi medicinski pripomočki (npr. respirator in defibrilator), ki glede na ZMedPri-1 in predpise EU (uredbi MDR in IVDR) sodijo v skupino IIb, bi ob oddaji ponudbe moral razpolagati z dovoljenjem za distribucijo teh pripomočkov. Posledično vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovega pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na registracijo dejavnosti. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da so si navedbe vlagatelja v (pred)revizijskem postopku mestoma celo nasprotujoče. V zahtevku za revizijo namreč vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, ki ne razpolaga z dovoljenjem za promet z medicinskimi pripomočki skupine IIb, ne izpolnjuje pogoja registracije opravljanja dejavnosti iz 76. člena ZJN-3, v vlogi z dne 18. 12. 2025 pa navaja, da je sklicevanje na (75. in) 76. člen ZJN-3 zgrešeno, saj registracija za distribucijo medicinskih pripomočkov ni pogoj po ZJN-3, ampak obvezen zakonski pogoj, zato mora biti ta zahteva izpolnjena ne glede na to, ali jo je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zapisal ali ne.

Kot že navedeno, je naročnik v konkretnem primeru kot pogoj za sodelovanje določil (zgolj) zahtevo glede registracije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila (skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-3), predmetno zahtevo pa je vezal na vpis dejavnosti v register AJPES. Naročnik torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru izpostavljenega pogoja ni podal (tudi) zahteve glede razpolaganja z dovoljenji JAZMP za promet z medicinskimi pripomočki, torej tudi ne glede dovoljenja za promet z medicinskimi pripomočki iz skupine IIb. Prav tako gre ugotoviti, da naročnik takšne zahteve ni podal na drugih mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – česar sicer vlagatelj niti ne zatrjuje.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da v zadevah št. 018-269/2015, 018-080/2018 in 018-061/2025, na katere se sklicuje naročnik, ni obravnavala povsem enakega dejanskega stanja, kot je v obravnavani zadevi. Vendar pa je treba pritrditi naročniku, da iz vseh navedenih zadev izhaja že večkrat zapisano stališče Državne revizijske komisije, da mora naročnik pri presoji dopustnosti prejetih ponudb upoštevati zgolj (tiste) zahteve, ki jih je določil pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik namreč posameznim zahtevam po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dati drugačne vsebine od tiste, ki iz njih izhaja na jasen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3), in bi predstavljajo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagateljevemu stališču, da bi se predmet konkretnega naročila v izvedbeni fazi izvedel skladno z zahtevami pozitivne zakonodaje, torej da bi izvajalec v izvedbeni fazi izpolnjeval vse tiste pogoje, ki jih za izvedbo predmeta javnega naročila določa relevantna področna zakonodaja. Vendar pa se predmetno javno naročilo v tem trenutku še ne nahaja v izvedbeni fazi, temveč naročnik šele izbira ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da bi lahko po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in po sklenitvi pogodbe prešel v izvedbeno fazo. Naročnik mora v tej fazi upoštevati (zgolj) določbe ZJN-3 in ugotoviti usposobljenost gospodarskih subjektov v mejah, ki jih je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-080/2018, na katero se sklicuje naročnik), morebitne kršitve v fazi izvajanja predmeta javnega naročila pa tako ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudb.

Glede na navedeno se gre strinjati z naročnikom, da presoja (domnevnih) kršitev v izvedbeni fazi javnega naročila ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, saj lahko ta po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila v okviru revizijskih navedb preverja le pravilnost naročnikovih ravnanj pri presoji dopustnosti prejetih ponudb, upoštevajoč zahteve, ki jih naročnik sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in zakonske določbe, kot izhajajo iz ZJN-3.

Navedenega ne more spremeniti vlagateljevo zatrjevanje v vlogi z dne 17. 12. 2025, da izbrani ponudnik že v trenutku, ko je oddal ponudbo (oziroma ko je vanjo vključil medicinsko opremo), nastopa kot distributer, s čimer želi poudariti, da bi izbrani ponudnik moral že ob oddaji ponudbe izpolnjevati zakonski pogoj registracije za distribucijo ponujenih medicinskih pripomočkov. Ne glede na trenutek, v katerem gospodarski subjekt z vidika nacionalne in evropske zakonodaje postane distributer, je namreč v obravnavani zadevi (kot že navedeno) ključno, ali je naročnik predmetno zahtevo v zvezi z razpolaganjem z dovoljenjem JAZMP za promet z medicinskimi pripomočki v razpisno dokumentacijo vključil ali ne. Če torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročil kot pogoj za sodelovanje gospodarskih subjektov ni določil nobenih zahtev v zvezi z razpolaganjem z dovoljenji JAZMP za distribucijo medicinskih pripomočkov, navedeno – kljub morebitnih zahtevam pozitivne zakonodaje – ne more predstavljati razloga za ugotavljanje usposobljenosti sodelujočih ponudnikov oziroma za presojo (ne)dopustnosti njihovih ponudb v postopku oddaje javnega naročila, posledično pa tudi ne predmet presoje Državne revizijske komisije kot organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Kot že pojasnjeno, pa navedeno ne pomeni, da gospodarski subjekti teh pogojev niso dolžni izpolnjevati v skladu z veljavno področno zakonodajo, spoštovanje katere lahko preverjajo za to pristojni organi.

Glede na navedbo vlagatelja, da je naročnik pomanjkljivo določil pogoj za sodelovanje (ker ni izrecno določil zahteve po razpolaganju z dovoljenjem za distribucijo medicinski pripomočkov razreda IIb), Državna revizijska komisija (ponovno) pojasnjuje, da skladno z določbo 76. člena ZJN-3 naročnik lahko določi pogoje za sodelovanje, kar pomeni, da določitev pogojev za sodelovanje ne predstavlja njegove dolžnosti (kot npr. določitev obligatornih izključitvenih razlogov iz 75. člena ZJN-3, zaradi obstoja katerih naročnik mora izključiti gospodarski subjekt iz posameznega postopka javnega naročanja). Ob tem se gre strinjati z naročnikom tudi v tem, da lahko zainteresirani gospodarski subjekti v primeru, ko se ne strinjajo s posameznimi zahtevami naročnika oziroma menijo, da le-te niso skladne z ZJN-3, vložijo zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, vendar lahko to storijo (le) v rokih, kot jih določa prvi odstavek 25. člena ZPVPJN, kasneje (torej ob vložitvi zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila) pa so s takšnimi navedbami formalno prepozni, zato teh navedb ni mogoče vsebinsko obravnavati.

Upoštevajoč ugotovljeno dejstvo, da naročnik v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila – ne v okviru pogoja za sodelovanje v zvezi z registracijo dejavnosti niti kot samostojne zahteve – ni podal zahteve po razpolaganju z dovoljenjem JAZMP za promet z medicinskimi pripomočki skupine IIb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-3 in določb lastne razpisne dokumentacije s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nedopustne iz razloga, ker ta v ponudbi ni predložil dovoljenja za promet z medicinskimi pripomočki skupine IIb.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zavrnila izvedbo dokazov, ki jih je predlagal vlagatelj (tj. vpogled v tehnične liste zahtevanih pripomočkov ter vpogled v register distributerjev pri JAZMP in poizvedbo pri JAZMP o tem, ali je izbrani ponudnik do dne oddaje ponudbe vložil vlogo za pridobitev dovoljenja), saj dejstva, ki naj bi jih ti dokazovali (tj. da medicinski pripomočki, ki jih zahteva naročnik, sodijo (tudi) v skupino IIb in da izbrani ponudnik v trenutku oddaje ponudbe oziroma v tem trenutku ne razpolaga z dovoljenjem za distribucijo medicinskih pripomočkov iz te skupine), niso relevantna oziroma pravno odločilna za zakonito in pravilno odločitev o zahtevku za revizijo. Iz istega razloga Državna revizijska komisija ni obravnavala navedb izbranega ponudnika (in s tem v zvezi predloženih dokazov), ki se nanašajo na definicijo distributerja in obravnavo vlog za izdajo dovoljenja pri JAZMP (ter s tem povezanih navedb vlagatelja), saj te navedbe v konkretnem primeru, ko naročnik, kot ugotovljeno, v razpisni dokumentaciji ni določil zahteve po razpolaganju z dovoljenjem za promet z medicinskimi pripomočki, niso pravno relevantne.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotovila, da vlagatelj z revizijskimi navedbami ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



Predsednik senata:
Igor Luzar, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- naročniku,
- vlagatelju – po pooblaščencu,
- izbranemu ponudniku,
- Ministrstvu za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran