018-166/2025 Občina Sežana
Številka: 018-166/2025-5Datum sprejema: 8. 1. 2026
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju slovenske Istre in kraškega zaledja; storitve projektiranja na področju kraških občin« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dr. Duhovnik, d. o. o., Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Občina Sežana, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), 8. 1. 2026
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.
3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 30. 9. 2025 na Portalu javnih naročil, št. objave JN007658/2025-EUe16/01, in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 639127-2025, z enim popravkom) z dokumentom »Odločitev št. 1 o priznanju sposobnosti in vključitev v dinamični nabavni sistem« št. 355-04/2024-31 z dne 20. 11. 2025 (objava 20. 11. 2025 na Portalu javnih naročil, št. objave JN007658/2025-ODL/01) obvestil gospodarske subjekte, da je sposobnost priznal petim gospodarskim subjektom, ne pa tudi vlagatelju, saj »ni izkazal strokovne sposobnosti«, kar je obrazložil na način:
»Naročnik je v fazi priznanja sposobnosti (vzpostavitev DNS) preveril izpolnjevanje pogojev za sodelovanje skladno z 41. in 49. členom ZJN-3. Pogoji tehnične in strokovne sposobnosti so bili določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje XX. Razlogi za izključitev in pogoji za priznanje sposobnosti) in so se presojali v skladu s 76. členom ZJN-3; sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov je dopustno le na način in v obsegu, kot je določen v dokumentaciji (77. člen ZJN-3). V delu, ki se nanaša na pogoj za izkazovanje strokovne sposobnosti za vodjo projektiranja, dokumentacija jasno zahteva, da isti nominirani vodja projektiranja v zadnjih sedmih (7) letih uspešno izdela (i) vsaj eno projektno dokumentacijo (DGD ali PZI) za cevovode za javno oskrbo s pitno vodo DN ≥ 125 v skupni dolžini ≥ 1.000 m in (ii) vsaj en objekt za shrambo pitne vode (vodohran/raztežilnik/črpališče z bazenom) zahtevane prostornine. Iz prijave predmetnega gospodarskega subjekta izhaja, da je za izpolnitev navedenega kadrovskega pogoja nominiral dva različna posameznika in razdelil reference med njiju (cevovodi pri prvem, vodohran pri drugem). Poleg tega je bilo pri preverjanju pri referenčnem naročniku ugotovljeno, da se referenca vodohrana, navedena za drugega nominiranega posameznika, ne nanaša na izdelavo celotne PZI, temveč na izdelavo elektro inštalacij na istem projektu, zaradi česar ne izkazuje zahtevanega pogoja za vodjo projektiranja. Ker dokumentacija zahteva kumulativno izkazovanje obeh elementov pogoja pri enem in istem vodji projektiranja, delitev referenc med dva različna posameznika ni skladna z razpisno določbo, zato prijavitelj ni izkazal pogoja strokovne sposobnosti za vodjo projektiranja. Takšno razlago potrjuje tudi ustaljena praksa DKOM, po kateri se pogoji in način njihovega dokazovanja presojajo skladno z razpisnimi določili; kadar naročnik določi, da mora posamezni strokovnjak izkazati določen sklop referenc, kumulacija med različnimi osebami ni dopustna (npr. DKOM št. 018-050/2018 – o dopustnosti omejitve načina dokazovanja referenc glede na razpisna določila; 018-149/2024 – o (ne)možnosti sklicevanja na skupinske izkušnje zunaj okvira, ki ga je določil naročnik; 018-026/2022 – o nedopustnosti »dvojne uporabe« iste reference za različne zahteve). Na podlagi navedenega naročnik ugotavlja, da pogoj strokovne sposobnosti ni izkazan; prijava je zato nedopustna in se v skladu z ZJN-3 ter razpisno dokumentacijo izloči iz nadaljnjega postopka (nepriznanje sposobnosti in neuvrstitev v katalog v okviru DNS).«
Vlagatelj je 2. 12. 2025 vložil zahtevek za revizijo ter predlagal, da se tudi njemu prizna sposobnost. Navaja, da je pogoj za sodelovanje izpolnil na način, da je, upoštevaje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katero se zadostitev pogoju iz 9. točke poglavja »Pogoji za sodelovanje – tehnična in strokovna sposobnost« ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100 %, priglasil dve vodji projektiranja, ki v celoti izpolnjujeta pogoj in imata vsak za svoj del referenco.
Naročnik je 5. 12. 2025 gospodarske subjekte, ki jim je priznal sposobnost, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in jim omogočil izjasnitev. Na portalu eRevizija ni izkazana vložitev izjasnitve nobenega od teh gospodarskih subjektov.
Naročnik je s sklepom št. 355-04/2024-33 z dne 10. 12. 2025 odločil, da zavrne zahtevek za revizijo in povrnitev stroškov. Naročnik je uveljavljal, da je moral gospodarski subjekt z enim kadrom izpolniti obe zahtevi glede referenc kadra.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 12. 2025 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.
Naročnik je 17. 12. 2025 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in spremljajočo dokumentacijo.
Naročnik je 23. 12. 2025 vlagatelju in Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa, s katerim bi mu slednja dovolila sklenitev pogodbe. Na portalu eRevizija ni izkazana vložitev mnenja vlagatelja (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN).
Po pregledu posredovane dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Naročnik je v omejenem postopku z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema (1) prejel prijave šestih gospodarskih subjektov, vendar zgolj vlagatelju ni priznal sposobnosti, saj je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na kader. Vlagatelj je nasprotoval naročniku.
V razdelku »Kratek opis« v točki B.1 obvestila o javnem naročilu je navedeno: »Predmet javnega naročila je izdelava projektne dokumentacije za izboljšanje vodovodnega sistema na območju kraških občin v okviru širšega regijskega projekta »Oskrba s pitno vodo na območju Slovenske Istre in kraškega zaledja«. Glavni cilj projektiranja je zmanjšanje vodnih izgub v obstoječem sistemu, s tehničnimi in infrastrukturnimi rešitvami, ki bodo zagotovile večjo učinkovitost, zanesljivost in trajnost sistema«. Enako izhaja iz dokumenta »Povabilo k oddaji ponudbe« (str. 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in obrazec ESPD, kot sta bila dostopna prek povezave iz točke B.2 obvestila o javnem naročilu.
Naročnik je tehnične specifikacije določil v II. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 32–37).
Naročnik je v sedmih odstavkih 6. člena vzorca pogodbe o izvedbi javnega naročila (str. 42 in 43 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil obseg del po tem javnem naročilu, iz katerega je med drugim razvidno:
˗ (prvi odstavek) da bo izvajalec izdelal projektno in drugo dokumentacijo v obsegu in obliki, določeni v veljavni gradbeni zakonodaji in skladno s predpisi: »Izvajalec bo izdelal projektno in drugo dokumentacijo v obsegu in obliki, določeni v veljavni gradbeni zakonodaji in skladno s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23), Zakon o cestah (132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE), Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A), Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24), Zakonom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) (Uradni list RS, št. 21/25) oz. zakoni in pravilniki ter pravili stroke, ki bodo v času izdelave projektne in druge dokumentacije v veljavi in uporabi v Republiki Sloveniji.«,
˗ (šesti odstavek) kaj so odgovornosti vodje projektiranja: »Vodja projektiranja je: (-) zadolžen za imenovanje pooblaščenih inženirjev posameznih strokovnih področij, ki sestavljajo projekt, (-) odgovoren za koordinacijo izvedbe in za medsebojno usklajenost vseh sestavnih delov projekta, (-) odgovoren za koordinacijo pooblaščenih inženirjev posameznih strokovnih področij ter ostalih strokovnjakov, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, (-) odgovoren za zagotovitev izvajanja notranje kontrole usklajenosti in pravilnosti izdelane projektne dokumentacije in elaboratov s strani odgovorne osebe notranje kontrole, (-) odgovoren za medsebojno usklajenost projektov, sosednjih območjih in mejne javne infrastrukture, (-) odgovoren za spoštovanje dogovorjenih rokov izdelave projektov, (-) dolžan zastopati interese naročnika in gospodarnost (za gradnjo in upravljanje objektov), (-) odgovoren za tehnično pravilnost projektiranja in tehnično izvedljivost projekta z upoštevanjem gradbenih toleranc«, in
˗ (sedmi odstavek) katere so druge storitve pri izvajanju projekta: »Druge storitve pri izvajanju projekta so: (-) pridobitev projektnih pogojev, (-) pridobitev mnenj in soglasij, (-) izdelava geodetskih posnetkov in izdelava certifikata geodetskega načrta, (-) izdelava predhodnega geomehanskega poročila, (-) vodilno sodelovanje in usklajevanje vseh udeležencev v postopku pridobivanja upravnih dovoljenj, (-) sodelovanje pri izvedbi strokovnih pregledov naročnika ali pooblaščenca naročnika, (-) sodelovanje z izvajalcem gradnje predmetnih objektov v povezavi s predmetom pogodbe (npr. pojasnjevanje s to pogodbo izdelane dokumentacije), (-) obveznosti vodje projektiranja izhajajoče iz veljavne gradbene zakonodaje, (-) sodelovanje (izvlečki, prikazi, posredovanje podatkov, dodatne analize,...) v vseh postopkih naročnika v povezavi s predmetom pogodbe (npr. prijava projekta na razpise, predstavitve projekta, komunalni prispevek, investicijska dokumentacija, trajnostno certificiranje, javna naročila…).«
Iz navedenih podatkov s Portala javnih naročil in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, je razvidno, da naročnik povprašuje za storitvami projektiranja, ki obsegajo izdelavo različnih vrst dokumentacije, in ne povprašuje le za storitvami vodje projektiranja.
Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Odločitev št. 1 o priznanju sposobnosti in vključitev v dinamični nabavni sistem« št. 355-04/2024-31 z dne 20. 11. 2025 in ugotovila, da se je naročnik v zvezi z vlagateljevim položajem:
- skliceval na kader iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 26): »Da razpolaga z vodjo projektiranja, ki je pooblaščen inženir, ki izpolnjuje drugo alinejo prvega odstavka 8. člena in 7. člen Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US) V primeru, da vodja projektiranja ni državljan RS, bo naročnik kot ustrezno štel, dovoljenje ali članstvo v ustrezni organizaciji v državi članici EU, kjer ima posameznik sedež.« in
- utemeljeval odločitev, zakaj vlagatelju ni priznal izpolnjevanja tega pogoja za sodelovanje, s sklicevanjem na vsebino iz prvega odstavka 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: »da je vodja projektiranja iz 8. točke tega poglavja kot vodja projektiranja oziroma odgovorni projektant v obdobju zadnjih sedmih (7) let pred oddajo prijave uspešno izdelal vsaj eno (1) projektno dokumentacijo (DGD ali PZI) za projektiranje cevovodov za javno oskrbo s pitno vodo nominalnega premera najmanj DN125 v skupni dolžini najmanj 1.000 m in vsaj eno (1) objekt za shrambo pitne vode (vodohran, raztežilnik, črpališče z bazenom) prostornine vsaj 100 m3«.
Naročnik je kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev iz 8. in 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da je treba predložiti obrazec ESPD, v katerem je treba izpolniti »Del IV: Pogoji za sodelovanje; C: Tehnična in strokovna sposobnost; Izobrazba in strokovna usposobljenost«, in »Obrazec 3: Reference in kader« (gl. poglavje z obrazci, priponka »2-0 OBRAZCI ZA SESTAVO PONUDBE.docx«, str. 69–73 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerem je za kader treba izpolniti posamezne razdelke v treh tabelah na str. 72 in 73.(2) Prva od treh tabel (str. 72) je določena tako, da vsebuje štiri stolpce: »Ime in priimek«, »Funkcija na projektu«, »Zaposlen pri« in »Funkcija pri gospodarskem subjektu« ter pri vsakem le eno vrstico za vpis podatkov. Pri tem je v razdelku iz vrstice v stolpcu »Funkcija na projektu« že vpisano besedilo »Vodja projektiranja«. Nadaljnji tabeli (ena na str. 72, ena pa na str. 73) sledita besedilu »Reference vodje projektiranja« (gl. str. 72), pri čemer je pred prvo tabelo z velikimi tiskanimi črkami napisano besedilo »referenca 1 vodje projektiranja (cevovod ali cevovod z vodohranom)«, pred drugo tabelo pa besedilo »referenca 2 vodje projektiranja (samo vodohran, če ni že naveden v referenci 1)«.
Naročnik je tako pri pogoju iz 8. kot tudi pri pogoju iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil še: »Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100%.«
Državna revizijska komisija je prek sistema e-JN odprla obrazec ESPD, kot ga je pripravil naročnik v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V delu IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek C (Tehnična in strokovna sposobnost) se prijaviteljem prikažejo tri skupine prostorov za vpis podatkov:
- prvo skupino, ki je samodejno naslovljena »Za naročila storitev: izvedba storitev določene vrste«, je naročnik namenil vpisu podatkov o izkušnjah (referencah) gospodarskega subjekta (pogoj iz 7. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in izkušnjah (referencah) kadra (pogoj iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila);
- drugo skupino je naročnik namenil ukrepom za okoljsko ravnanje;
- tretjo skupino, ki je samodejno naslovljena »Izobrazba in strokovna usposobljenost«, je naročnik namenil vpisu podatkov o kadru (pogoj iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Pod prvo in tretjo skupino prostorov se nahaja gumb z znakom plus (+), ki omogoča dodajanje enakih prostorov obstoječim, zaradi česar je omogočen nadaljnji vpis podatkov o izkušnjah (referencah) gospodarskega subjekta in kadra ter podatkov o kadru.
Tako pogoj iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot pogoj iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sta pogoja za sodelovanje, ki se nanašata na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena Zakona o javnem naročanju (3) v zvezi s potrebnimi človeškimi viri v smislu prve povedi iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, saj se oba pogoja nanašata na kader.
V omejenem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, pri čemer prijavi za sodelovanje priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik (gl. prvi odstavek 41. člena ZJN-3). Ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik (prva poved iz četrtega odstavka 41. člena ZJN-3).
Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski način naročanja, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje (druga poved iz prvega odstavka 49. člena ZJN-3). Pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročnik upošteva pravila omejenega postopka, razen pravil glede dolžine roka za prejem prijav za sodelovanje in roka za prejem ponudb (prva poved iz drugega odstavka 49. člena ZJN-3). Vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, dobijo dostop do sistema, pri čemer število kandidatov, ki dobijo dostop, ne sme biti omejeno (druga poved iz drugega odstavka 49. člena ZJN-3). Naročnik v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema vsem gospodarskim subjektom omogoča, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu pod pogoji iz drugega in tretjega odstavka 49. člena ZJN-3 (prva poved iz šestega odstavka 49. člena ZJN-3). Naročnik vse udeležence, ki so dobili dostop do dinamičnega nabavnega sistema, v skladu z 62. ZJN-3 povabi k predložitvi ponudb za vsako posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema (prva poved iz osmega odstavka 49. člena ZJN-3).
Kot izhaja iz podatkov s Portala javnih naročil in posredovane dokumentacije, je naročnik s sprejeto odločitvijo, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev št. 1 o priznanju sposobnosti in vključitev v dinamični nabavni sistem« št. 355-04/2024-31 z dne 20. 11. 2025, odločil (šele) o priznanju sposobnosti gospodarskim subjektom, da bi jim dopustil dostop do dinamičnega nabavnega sistema. Gospodarski subjekti, med katerimi je tudi vlagatelj, so namreč do 29. 10. 2025 do 10.00 ure (4) predložili (šele) prijavo, ne pa že ponudbe. Državna revizijska komisija je zato pojem ponudnik, ki sta ga uporabljala naročnik in vlagatelj, upoštevala kot sklicevanje na pojem gospodarski subjekt (gl. 6. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3: »gospodarski subjekt« pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev) oziroma kandidat (gl. 8. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3: »kandidat« pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije), uporabo pojma ponudba pa kot sklicevanje na pojem prijava (prim. prvo poved iz prvega odstavka 41. člena ZJN-3).
Državna revizijska komisija zato ni odločala, ali je naročnik ravnal nepravilno, ker ni ugotovil, da je vlagatelj predložil dopustno ponudbo (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), kot je uveljavljal vlagatelj (gl. zahtevek za revizijo, str. 3), temveč, ali je naročnik ravnal nepravilno, ker vlagatelju ni priznal sposobnosti, ker bi moral ugotoviti, da vlagatelj glede na to, kako je navedel podatke v prijavi, izpolnjuje tudi pogoj za kader. Dejstvo, da je naročnik v posameznih delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uporabljal pojma ponudnik, ne ustvarja nejasnosti, ki bi bila lahko kakorkoli relevantna za rešitev zadeve, saj to ne spremeni dejstva, da naročnik v tej fazi postopka javnega naročanja zgolj ugotavlja sposobnost gospodarskih subjektov na podlagi prejetih prijav. Prav tako nejasnosti, ki bi bila lahko kakorkoli relevantna za rešitev zadeve, ne povzroča niti naročnikova uporaba besedne zveze dopustna prijava (4. točka pod točko A XI. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 12: »Prijava za sodelovanje se bo štela za dopustno, če jo predloži kandidat, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter njegova prijava ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Kandidat mora ves čas trajanja DNS izpolnjevati zahteve za dopustnost prijave. Pri pregledu in ocenjevanju prijav za sodelovanje se smiselno uporabljajo pravila za pregled in ocenjevanje ponudb za posamezno javno naročilo.«), saj je naročnik s tem pojmom in vsebino, ki mu ga je določil z opisom, predstavil zgolj to, da bo v tej fazi postopka javnega naročanja le ugotavljal, ali je posameznemu gospodarskemu subjektu mogoče priznati sposobnost. Gospodarski subjekti pridobijo možnost predložitve ponudbe šele po priznanju sposobnosti (prim. prvo poved iz četrtega odstavka 41. člena ZJN-3 v povezavi s prvo in drugo povedjo iz drugega odstavka 49. člena ZJN-3 ter prvo poved iz šestega odstavka 49. člena ZJN-3). Vlagatelj sicer tudi ni uveljavljal, da bi bilo pri tem javnem naročanju zaradi izrazov ponudnik in dopustna prijava, ki ju je uporabljal naročnik, kaj nejasno, kar toliko bolj pomeni, da tudi ne na način, da bi to posegalo v vlagateljev položaj.
Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo prijavo. Vlagatelj je predložil:
˗ obrazec št. 1 »Obrazec ponudbe«, v katerem je predstavil, da nastopa z enim podizvajalcem;
˗ obrazec št. 3 »Reference in kader«, v katerem je navedel podatke o treh referencah, k trem tabelam, kot so bile določene v vzorcu obrazca št. 3 »Reference in kader« na str. 72 in 73 pa je pred tretjo tabelo (ki je hkrati druga tabela za predstavitev referenc kadra) dodal enako tabelo (za predstavitev kadra), kot je bila določena na str. 72 - torej tabelo s stolpci »Ime in priimek«, »Funkcija na projektu«, »Zaposlen pri« in »Funkcija pri gospodarskem subjektu«. V obrazcu št. 3 »Reference in kader« je kot vodji projektiranja navedel dve osebi, pri čemer je za eno navedel, da je zaposlena pri vlagatelju, za drugo pa je navedel, da je zaposlena pri podizvajalcu. Za vsako od teh oseb je navedel tudi referenčni posel, pri čemer za nobeno od teh oseb ni predstavil podatkov, iz katerih bi izhajalo, da ima sama izkušnje s projektiranjem cevovodov in objekta za shrambo pitne vode z zahtevanimi lastnostmi po pogoju iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
˗ tri referenčna potrdila;
˗ obrazec ESPD zase (dokument z dne 29. 10. 2025), pri čemer so v prostorih iz prve skupine prostorov dela IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek C (Tehnična in strokovna sposobnost) navedeni podatki za tri referenčne posle, v prostorih iz tretje skupine prostorov pa podatki za dve osebi (eni so za vlagateljev kader, eni pa za podizvajalčev kader);
˗ obrazec ESPD za podizvajalca (dokument z dne 29. 10. 2025), pri čemer so v prostorih iz prve skupine prostorov dela IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek C (Tehnična in strokovna sposobnost) navedeni podatki za en referenčni posel, v prostorih iz tretje skupine prostorov pa podatki za eno osebo (podizvajalčev kader).
Iz predstavljenega dejanskega stanja je razvidno, kar med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da je vlagatelj priglasil dve vodji projektiranja, pri čemer je uveljavljal, da je na ta način izpolnil pogoja, kot ju je določil naročnik, zaradi česar bi mu moral naročnik priznati sposobnost. Naročnik je temu tolmačenju nasprotoval.
Ne glede na vlagateljeve utemeljitve, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, v katerega sta vključena pogoja za sodelovanje, ni jasna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz nje jasno, natančno in nedvoumno razvidno, da je naročnik določil kadrovski pogoj tako, da je vodja projektiranja ena oseba, pri čemer mora ta ena oseba imeti izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst zahtevanih objektov. Naročnik je v 8. in 9. točki XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč uporabil ednino (vodja projektiranja) in za to eno osebo zahteval, da ima izkušnje (reference) s projektiranjem (glede na uporabljeni veznik »in«) skupaj (kumulativno) dveh različnih objektov (cevovodov in objekta za shrambo pitne vode, vsakega z zahtevanimi lastnostmi).
Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da ureditev iz matičnega zakona, na katerega se sklicuje pogoj iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vse zahteve iz matičnega zakona veže na eno (posamično) osebo. V 7. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (5) so namreč vse zahteve (iz več odstavkov) vezane na »posameznika«, kar je pojem, ki ga ZAID uporablja v celotnem 7. členu. Pogoj iz druge alinee prvega odstavka 8. člena ZAID se nanaša na ustrezno izobrazbo pooblaščenega inženirja, zahteva za ustrezno izobrazbo s sklicem na 8. člen ZAID pa je podana v 1. točki prvega odstavka 7. člena ZAID.
Naročnik je sicer določil tudi možnost drugačne izpolnitve pogoja iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar se to nanaša le za primer nastopanja kadra, ki ni državljan Republike Slovenije, a je iz ene izmed držav članic Evropske unije, saj bo naročnik v takem primeru upošteval »dovoljenje ali članstvo v ustrezni organizaciji v državi članici EU, kjer ima posameznik sedež«. Vendar ta drugačnost izpolnitve pogoja ni vezana na število oseb (torej število kadra), temveč na krajevni izvor (provenienco) kadra.
Priglasitev samo ene osebe za vodjo projektiranja, ki mora imeti sama izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst zahtevanih objektov, potrjuje tudi zasnova obrazca št. 3 »Reference in kader«, ki določa le tri tabele za vpis zahtevanih podatkov, pri čemer zasnova prve tabele zgolj z eno vrstico pod stolpci »Ime in priimek«, »Funkcija na projektu«, »Zaposlen pri« in »Funkcija pri gospodarskem subjektu« jasno, natančno in nedvoumno sporoča, da je vodja projektiranja le ena oseba.
Predstavljenemu tolmačenju pritrjuje tudi besedilo pred tretjo tabelo v vzorcu obrazca št. 3 »Reference in kader«, tj. »referenca 2 vodje projektiranja (samo vodohran, če ni že naveden v referenci 1)«, saj za vodjo projektiranja ni treba dokazovati posebej »vodohrana«, če je ta objekt naveden že pri prvi referenci. Navedeno jasno, natančno in nedvoumno sporoča, da mora gospodarski subjekt za enega vodjo projektiranja dokazati, da ima izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst objektov, ki sta navedena v pogoju iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Priglasitev samo ene osebe za vodjo projektiranja potrjuje tudi šesti odstavek 6. člena vzorca pogodbe, ki za to osebo uporablja ednino ter našteva njene zadolžitve in odgovornosti.
Iz nobene določbe vzorca pogodbe ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi bila urejena vprašanja nastopanja z več kot enim vodjem projektiranja, kar le utrjuje stališče, da mora imeti vodja projektiranja kot ena oseba izkušnje (reference), kot jih je določil naročnik.
Gumb z znakom plus (+), ki prek sistema e-JN v obrazcu ESPD v delu IV (Pogoji za sodelovanje), razdelek C (Tehnična in strokovna sposobnost) omogoča, da se za tretjo skupino prostorov dodajo enake skupine prostorov obstoječi, sam po sebi ne povzroča nejasnosti pri tolmačenju pogoja iz 8. točke iz XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je treba upoštevati, da tega gumba ni dodal naročnik, saj je vključen v elektronsko masko obrazca ESPD neodvisno od volje naročnika.
Državna revizijska komisija se v konkretnem primeru ne strinja, da bi nejasnost v tolmačenju pogoja, ki bi bila lahko relevantna, ustvarilo besedilo iz 8. in 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 26): »Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100%«, in sicer niti v povezavi s sklicevanjem na zmogljivosti drugega subjekta (81. člen ZJN-3), ki ga je uveljavljal vlagatelj. Tega besedila, ki sicer ne določa pogoja (in s tem ne njegove vsebine), temveč določa način izpolnitve pogoja, pa čeprav uporablja veznik »in«, namreč ni mogoče brati nepovezano s tem, kaj določata pogoja iz 8. in 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, hkrati pa pogoja iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila že glede na lastno sklicevanje na 8. točko XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče brati nepovezano s tem, kaj določa pogoj iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Citirano besedilo je v enakem besedilu določeno pri 8. in 9. točki XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar ne more biti nesprejemljivo izhodišče, da bi ga bilo treba tolmačiti enako pri obeh teh pogojih, najprej pa ga je treba tolmačiti pri pogoju, ki je po zaporedni številki nižji (pogoj po zaporedni višji številki se sicer tudi sklicuje na to nižjo zaporedno številko). Vsebina zahtev za vodjo projektiranja po pogoju iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni deljiva na več oseb, saj ta oseba mora biti pooblaščeni inženir, ta pooblaščeni inženir pa mora izpolnjevati pogoje iz 7. člena ZAID, od česar se pogoj za izobrazbo, ki ga določa 1. točka prvega odstavka 7. člena ZAID, tolmači v obsegu, kot ga zaradi naročnikove zahteve določa druga alinea prvega odstavka 8. člena ZAID. Druga alinea prvega odstavka 8. člena ZAID določa ustrezno izobrazbo pooblaščenega inženirja, druge alinee iz prvega odstavka 8. člena ZAID pa ustrezno izobrazbo za druge kadre, in sicer za pooblaščenega arhitekta (prva alinea), pooblaščenega krajinskega arhitekta (tretja alinea) in pooblaščenega prostorskega načrtovalca (četrta alinea). Kot je Državna revizijska komisija že predstavila v obrazložitvi tega sklepa, 7. člen ZAID določa pogoje za posameznika in torej eno osebo.
Iz navedenega tako izhaja, da besedila »Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100%.« pri tolmačenju izpolnitve pogoja iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar tudi potrjuje ureditev iz 7. člena ZAID, ki naslavlja položaj posameznika, ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo mogoče po citiranem besedilu izpolniti pogoj iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če bi gospodarski subjekt priglasil več kot eno osebo, ki bi vsaka izpolnjevala le po nekaj pogojev iz 7. člena ZAID. Ob takem zaključku zato tolmačenje istega besedila pri izpolnjevanju pogoja iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more biti radikalno drugačno.
Čeprav lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti (prva poved iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3), to ob dejstvu, da naročnik zahteva eno osebo za vodjo projektiranja, ne pomeni, da bi lahko vlagatelj z dvema osebama (čeprav bi vsaka samostojno izpolnjevala pogoje iz 8. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki vsaka ima izkušnje (reference) s projektiranjem le enega od obeh vrst zahtevanih objektov, dokazal, da z združitvijo njunih izkušenj (referenc) izpolnjuje pogoj iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj z dvema osebama (eno zagotavlja vlagatelj, drugo pa podizvajalec), ki ima vsaka izkušnje (reference) s projektiranjem le enega od obeh vrst zahtevanih objektov, namreč dokazuje nekaj, kar je drugačno od tistega, kar je s pogojem zahteval naročnik. Naročnik pa ni upravičen sprejeti nečesa drugačnega že zaradi upoštevanja načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ker bi naročnik drugačen pogoj lahko določil le pred potekom roka za prejem prijav ter bi moral zanj zagotoviti tudi ustrezno obveščenost na Portalu javnih naročil in Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pa tudi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ker naročnik ne more v (tej) fazi, ko je rok za prejem prijav že potekel, tolmačiti pogojev tako, da bi vlagatelja postavil v drugačen (boljši, privilegiran) položaj, kot so drugi gospodarski subjekti.
Besedilo iz 8. in 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: »Zadostitev pogoju se ugotavlja kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100%« bi bilo zato glede na kontekst treba tolmačiti tako, da dejstvo, da gospodarski subjekt sodeluje s podizvajalci, ne omogoča takemu gospodarskemu subjektu, da dokazuje nekaj drugega kot tisti gospodarski subjekt, ki ne nastopa s podizvajalci, temveč enako kot on, kar je tolmačenje, ki je skladno tudi z vidika načela iz 7. člena ZJN-3. Torej tudi gospodarski subjekt, ki nastopa s podizvajalci, mora dokazati enako kot gospodarski subjekt, ki ne nastopa s podizvajalci, in torej da mora imeti vodja projektiranja, ki je ena oseba, izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst zahtevanih objektov.
Naročnik ni preprečil sklicevanja na zmogljivosti drugega subjekta iz 81. člena ZJN-3 in s tem tudi ne možnosti sodelovanja gospodarskega subjekta s podizvajalcem, temveč je to dopustil in uredil posamezna vprašanja (gl. IV. poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 8 in 9), vlagatelj pa bi lahko glede na besedilo s str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga je izpostavil, zadostil pogoju že s tem, da bi kot vodjo projektiranja priglasil le kader podizvajalca, vendar bi moral ta kader podizvajalca imeti izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst objektov z zahtevanimi lastnostmi. Vlagatelj bi ta pogoja izpolnil tudi tako, če bi nastopal s podizvajalcem, vendar bi vodjo projektiranja, ki ima izkušnje (reference) s projektiranjem obeh vrst objektov z zahtevanimi lastnostmi, zagotovil sam. Vlagateljevo tolmačenje iz točk C1) in C2) na str. 2 zahtevka za revizijo ima tako oporo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi tolmačenje iz točke C3) na str. 2 zahtevka za revizijo o možnosti kombiniranja izkušenj (referenc) s priglasitvijo dveh vodij projektiranja (eden od gospodarskega subjekta, eden pa od podizvajalca), ki imata vsak izkušnje (reference) za projektiranje enega izmed dveh objektov. Vlagatelj je sicer navedel, da tolmačenja iz točke C2) na str. 2 zahtevek za revizijo ne bi bilo mogoče uporabiti zaradi nezmožnosti prenosa celotnega obsega del na podizvajalca, ker naj bi tako odločila Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-059/2023, vendar je treba upoštevati, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-059/2023 odločala v povezavi z vprašanjem referenčnega pogoja (tj. pogoja, ki se nanaša na gospodarski subjekt, gospodarski subjekt pa je subjekt, ki sprejema pogodbene obveznosti), ne pa s kadrovskim pogojem (v obsegu izkušenj (referenc) kadra, pri čemer kader ni subjekt, ki sprejema pogodbene obveznosti), kot je vprašanje v tem primeru. Vsaj iz razdelka »Kratek opis« v točki B.1 obvestila o javnem naročilu, tehničnih specifikacij iz II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in obsega del po tem javnem naročilu, kot je prikazan v 6. členu vzorca pogodbe, je razvidno, kot je Državna revizijska komisija že navedla v obrazložitvi tega sklepa, da naročnik povprašuje za storitvami projektiranja, ki obsegajo izdelavo različnih vrst dokumentacije, in ne povprašuje le za storitvami vodje projektiranja. Zgolj zaradi priglasitve vodje projektiranja, ki bi ga gospodarskemu subjektu zagotavljal podizvajalec, se zato izkaže, da podizvajalec ne bi prevzel v izvedbo celotnega obsega predmeta javnega naročila. Zato vlagateljevo uveljavljanje, da iz 94. člena ZJN-3 izhaja, da ni dovoljeno oddati vseh del na podizvajalca, ni relevantno za rešitev te zadeve. Naročnik vlagatelju sicer ni očital nič v zvezi z izpolnjevanjem referenčnega pogoja (tj. pogoja, ki se veže na gospodarski subjekt). Zadeva št. 018-059/2023 zato ne glede na to, ali sicer podaja stališče, ki ga je izpostavil vlagatelj, ni relevantna za sporni položaj v tem primeru. Ni relevantna niti zadeva št. 018-133/2021, ki med drugim obravnava tudi vprašanje dopustnosti naročnikove omejitve deleža del, ki jih lahko gospodarski subjekt odda v podizvajanje. Naročnik je v tem primeru javnega naročanja izpostavil problem v izpolnjevanju kadrovskega pogoja, ne pa deležu izvedbe javnega naročila s podizvajalcem. Kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila v obrazložitvi tega sklepa, je naročnik omogočil gospodarskim subjektom, da sodelujejo s podizvajalci, prav tako pa ni omejil možnosti gospodarskim subjektom, da vodjo projektiranja zagotovijo po podizvajalcu.
Državna revizijska komisija je zato upoštevala, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da naročnik ne bi smel šteti, da vlagatelj s priglasitvijo dveh vodij projektiranja, ki vsak v delu izpolnjujeta zahteve za izkušnje (reference), ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz 9. točke XX. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je namreč dokazoval izpolnjevanje nečesa drugačnega, kot je zahteval naročnik. V vlagateljevi prijavi se zato nahaja pomanjkljivost.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da bi ga naročnik moral pozvati k obrazložitvi (»Vlagatelj tako ne more pristati […] da Vlagatelja zaradi drugače razumljene Ponudbe Vlagatelja s strani Naročnika in spremenjenih pogojev ni pozval k obrazložitvi njegove ponudbe«, zahtevek za revizijo, str. 6). Vlagatelj je s tem uveljavljal, da bi mu moral naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja prijave omogočiti saniranje zgoraj ugotovljene pomanjkljivosti na način, da bi ga pozval na pojasnilo prijave v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 (ne pa tudi, da bi ga moral pozvati na odpravo pomanjkljivosti na katerega od drugih načinov, kot jih predvideva navedena zakonska določba). Namen instituta pojasnjevanja prijave oziroma ponudbe, kot je določen v petem odstavku 89. člena ZJN-3, je, da gospodarski subjekt pojasni določene v prijavi oziroma ponudbi podane informacije ali dokumentacijo, predpostavka za poziv naročnika gospodarskemu subjektu pa je, da se te oziroma ta zdi naročniku nejasne oziroma nejasna. Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da prijava vlagatelja v delu, ki je med strankama sporen (priglašeni vodji projektiranja), ni bila nejasna. Ravno nasprotno, iz prijave povsem jasno izhaja, da je vlagatelj priglasil dve vodji projektiranja (enega sam, enega pa podizvajalec), ki vsak v delu izpolnjujeta zahtevane izkušnje. Prijava zato v tem delu ni potrebovala nobenega vlagateljevega pojasnila, posledično pa naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal napačno, ko vlagatelja ni pozval na pojasnilo in posledično vlagatelju, za katerega je ugotovil, da ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, ni priznal sposobnosti.
Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na sporno referenco drugega nominiranega posameznika. Vsebinska presoja navedenega očitka namreč ne bi več vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.
Ker je Državna revizijska komisija relevantno dejansko stanje v obravnavanem primeru v celoti ugotovila že na podlagi predložene listinske dokumentacije strank in je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera zaključila, da očitek vlagatelja ni utemeljen, za zakonito in pravilno odločitev o zahtevku za revizijo ni (bilo) razloga oziroma potrebe za izvedbo drugih dokazov v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPVPJN, zato je zavrnila vlagateljev (tudi sicer nesubstanciran - vlagatelj namreč ni navedel, katera konkretna dejstva oziroma očitane kršitve s predlaganim dokaznim predlogom dokazuje in kako bo izvedba dokaznega predloga vplivala na ugotavljanje zatrjevane očitane kršitve naročnika) dokazni predlog za zaslišanje predstavnika vlagatelja.
Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti kršitev, zaradi katerih bi bilo treba ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti izpodbijano odločitev, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi.
Iz navedene določbe izhaja, da se predlog naročnika za sklenitev pogodbe veže na vloženi zahtevek za revizijo, namenjen pa je sklenitvi pogodbe še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo.
Ker je v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, gre ugotoviti, da je s tem odpadel pravni interes naročnika za izdajo sklepa za sklenitev pogodbe. Na temelju navedenega je Državna revizijska komisija predlog naročnika, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato Državna revizijska komisija ni imela podlage, da naročniku naloži povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
˗ naročnik,
˗ vlagatelj,
˗ gospodarski subjekti s priznano sposobnostjo,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.
______________________________________
1 - Točki B.1 in B.8 obvestila o javnem naročilu in poglavje VIII dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 10, 11.
2 - »Obrazec 3: Reference in kader« se na str. 69–71 ne nanaša na kader, temveč na gospodarski subjekt.
3 - Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem. (ZJN-3)
4 - Točka B.6 obvestila o javnem naročilu, objavljenega 15. 10. 2025 na Portalu javnih naročil (št. objave JN007658/2025-EUe16/01-P01) in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (št. objave 677289-2025), iz katere je razvidna sprememba prvotno določenega trenutka za predložitev prijav.
5 - Uradni list RS, št. 61/2017 s sprem. (ZAID)