018-127/2025 Mestna občina Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja komunalne infrastrukture Čirče, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Garnol, d.o.o., Verovškova ulica 64A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 12. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo dne 9. 4. 2025 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN002472/2025-EUe16/01 in v Uradnem listu EU pod št. objave 229456-2025.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 18. 7. 2025 (objava na portalu javnih naročil istega dne) javno naročilo oddal skupini ponudnikov, v kateri nastopa vlagatelj skupaj s partnerjem GP KRK, d.d., Krk (Državna revizijska komisija v nadaljevanju tega sklepa zaradi preglednosti za omenjeno skupino ponudnikov uporablja izraz »vlagatelj«, za ponudbo, ki jo je predložila omenjena skupina ponudnikov pa besedno zvezo »vlagateljeva ponudba«). To odločitev je naročnik z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 25. 7. 2025 (objava na portalu javnih naročil istega dne) spremenil in javno naročilo (ponovno) oddal vlagatelju. To odločitev je naročnik z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 6. 8. 2025 (objava na portalu javnih naročil istega dne) z namenom odprave nezakonitosti razveljavil in vrnil postopek v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 25. 9. 2025 (objava na portalu javnih naročil istega dne) javno naročilo oddal skupini ponudnikov Gorenjska gradbena družba, d.d., Kranj (vodilni partner), Riko, d.o.o., Ljubljana, in Pirc gradnje, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merilo za oddajo naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel:
1. da vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno s pozivom naročnika, saj ni predložil zadnje strani končnega obračuna/obračunske situacije, ki se nanaša na priglašen referenčni projekt,
2. da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja referenčne zahteve – vlagatelj se je skliceval na referenčni posel »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«. Iz pogodbe, ki jo je priložil vlagatelj, je razvidno, da je v priglašenem referenčnem poslu partner GP Krk, d.d., Krk, nastopal kot podizvajalec družbe Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, investitor oz. končni naročnik del pa je bil subjekt Ponikve voda, d.o.o., Krk, na podlagi česar je naročnik ugotovil, da je bila podizvajalska pogodba sklenjena za projekt »EU projekt sustav prikuoljanja, pročišćavanja i odvodnje otpadnih voda otoka Krka – rekonstrukcija sustava vodoopskrbe i izdradnja te rehabilitacija sustava odvodnje«. Investitor Ponikve voda, d.o.o., Krk, je pojasnil, da gradnja meteorne kanalizacije ni bila predmet posla. Ker priglašen referenčni posel ni obsegal gradnje meteorne kanalizacije, ni izpolnjena referenčna zahteva glede izvedbe meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov.
3. da je vlagatelj podal lažno izjavo, saj sta Garnol, d.o.o., Ljubljana, in partner GP KRK, d.d., Krk, neresnično izjavila, da priglašeni referenčni posel izpolnjuje referenčne zahteve.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 10. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nedopustno.
1. Nepravilen je naročnikov zaključek o lažni izjavi, saj ni podan niti subjektivni element (naklep oz. namen zavajanja naročnika) niti objektivni element (dejansko neresnični podatki). Naročnikova odločitev v tem delu ne dosega standarda obrazloženosti.
2. Naročnik je pri presoji izpolnjevanja referenčne zahteve nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker ni upošteval priloženih dokazil, ki potrjujejo izpolnjevanje zahteve glede izvedbe meteorne kanalizacije. Vlagatelj je v ponudbo priložil referenčno potrdilo za projekt »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki zajema izvedbo 37 km kanalizacijskih cevovodov, 23 km vodovodnega omrežja in 255.000 m2 asfaltiranih cestnih površin. Iz predložene dokumentacije izhaja, da so bila ta dela sočasno izvedena z gradnjo meteorne in fekalne kanalizacije ter z rekonstrukcijo cest in komunalne infrastrukture v več občinah na Krku. V času izvajanja del je partner GP Krk, d.d., Krk, sodeloval pri več kot 15-ih medsebojno povezanih pogodbah, ki so skupaj predstavljale integriran infrastrukturni projekt. Izgradnja meteorne kanalizacije po 17-ih pogodbah predstavlja sočasno gradnjo, ki jo je bilo potrebno izvesti pred asfaltiranjem ceste, ki je zajeta v referenčni pogodbi. V teh pogodbah je partner GP Krk, d.d., Krk, nastopal v različnih vlogah (glavni izvajalec, partner, podizvajalec), kar potrjuje kompleksnost in obseg izvedenih del. Vlagatelj je po sprejemu izpodbijane odločitve pridobil dodatna dokazil, med drugim pogodbe (priložene zahtevku za revizijo), ki dokazujejo, da je bila v okviru referenčnega posla zgrajena meteorna kanalizacija. Ti dokumenti se nanašajo na isti projekt, ki je bil v ponudbi naveden kot referenca, in so uradne narave ter predstavljajo ustrezne dokazne listine v smislu 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Iz dokumentov izhaja, da je bila meteorna kanalizacija izvedena kot del celovite sanacije odvodnjavanja, zato naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da referenca meteorne kanalizacije ne izkazuje. Naročnik je po poteku roka za oddajo ponudb brez objektivne utemeljitve zahteval ločeno dokazovanje izgradnje meteorne in fekalne kanalizacije, čeprav sta po naravi stvari tehnično enakovredni – dokaz o usposobljenosti za gradnjo ene vrste kanalizacije je hkrati dokaz o usposobljenosti za gradnjo druge vrste kanalizacije. Skladno s prakso Državne revizijske komisije mora naročnik upoštevati vsebinsko enakovrednost referenčnih del in ne sme formalistično zavračati dokazil, če iz njih izhaja, da je ponudnik dejansko sposoben izvesti predmet naročila, prav tako je Sodišče EU pojasnilo, da morajo naročniki pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev upoštevati načelo sorazmernosti in da je mogoče gospodarski subjekt zaradi manjših nepravilnosti izključiti le v izjemnih okoliščinah – teh pa naročnik v izpodbijani odločitvi ni izkazal. Glede na istovrstnost narave del, zahtevano tehnično znanje ter uporabo primerljivega kadra za izvedbo obeh zahtevanih sklopov je jasno, da je vlagatelj sposoben izvesti dela in da je tovrstna dela v preteklosti že izvajal. Zahteva naročnika, da mora biti meteorna kanalizacija izrecno in posebej navedena v referenčnem potrdilu, je pretirano formalistična in nesorazmerna v smislu 8. člena ZJN-3. Vlagatelj nadalje navaja, da bi ga moral naročnik, v primeru dvoma, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozvati k dopolnitvi ali k pojasnilu reference. Ker naročnik tega ni storil, je ravnal v nasprotju s pravilom milejšega ukrepa in kršil načelo sorazmernosti. Skladno z ZJN-3 lahko naročnik ponudnika izključi le, če dvomov ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi in pojasnilu, zato bi moral tudi vlagatelja. Napačna je razlaga naročnika, da je bila meteorna kanalizacija izključena iz predmeta referenčne pogodbe. Iz osnovnega popisa del referenčne pogodbe je razvidno, da je bila sanacija obstoječe meteorne kanalizacije predvidena kot obvezen del izvedbe, saj je bilo treba ob gradnji fekalne kanalizacije prestaviti in obnoviti obstoječe meteorne odvodne cevi. To pomeni, da je bila meteorna kanalizacija predmet pogodbenih del, kar je mogoče potrditi tudi z ustreznimi gradbenimi situacijami in izvedenimi količinami. Naročnikove neresnične in zavajajoče trditve so tako v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem, kot ga potrjuje ponudbena dokumentacija vlagatelja. Vlagatelj dvomi v transparentnost postopka preverjanja reference, saj se je naročnik v izpodbijani odločitvi skliceval na odgovor družbe Ponikve voda, d.o.o., Krk, vendar ni jasno, kdaj, kdo in s katerimi vprašanji je bil ta subjekt pozvan k pojasnilu, kot tudi ne, ali je naročnik spraševal o specifični pogodbi ali o referenčnem poslu, ki obsega veliko število pogodb. Državna revizijska komisija je že potrdila obstoj neenakopravne obravnave ponudnikov pri različnem naročnikovem odnosu do ponudb pri preverjanju referenc. Za takšno situacijo gre tudi v konkretnem primeru, saj je naročnik vlagateljevo referenco preverjal bistveno strožje, kot referenco izbranega ponudnika. Naročnikovo ravnanje pomeni kršitev načela transparentnosti in načela materialne resnice, saj izpodbijana odločitev ne temelji na jasno ugotovljenem dejanskem stanju. Skladno s prakso Državne revizijske komisije je odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, če naročnik pred sprejemom odločitve dejanskega stanja ne razjasni do mere, da bi lahko argumentirano presodil, ali so izpolnjene zahteve.
3. Naročnik je kršil načelo sorazmernosti in je pri pregledu ponudbe vlagatelja ravnal pretirano formalistično, saj se je, namesto da bi presojal dejansko strokovno in tehnično sposobnost vlagatelja, osredotočil na formalno pomanjkljivost dokumentacije, kar ne vpliva na vsebino ponudbe. Namen referenčnega pogoja je preveriti, ali ima ponudnik dejanske izkušnje z izvedbi istovrstnih del – ta pogoj je vlagatelj izpolnil. Kljub temu je naročnik njegovo zavrnil, ker v potrdilu meteorna kanalizacija ni bila navedena, čeprav je iz dokumentacije jasno razvidno, da je bila izvedena. Naročnik je naklepno in zavestno ravnal v korist izbranega ponudnika in v škodo vlagatelja, kar predstavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in vzbuja dvom o nepristranskosti in zakonitem izvajanju postopkov javnega naročanja. Naročnik bi moral vsebino reference presojati vsebinsko in ne formalno. Naročnik je s pretirano formalno razlago pogojev kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega iz razpoložljivih informacij izhaja, da je naročnik pri drugih ponudbah uporabljal milejše kriterije ali pa je dopuščal pojasnila, medtem ko vlagatelju te možnosti ni omogočil, s čimer je naročnik posegel v načelo enake obravnave ponudnikov in konkurenčnosti ponudnikov. Ker je bila vlagateljeva ponudba ekonomsko najugodnejša ponudba in tehnično ustrezna, naročnik pa jo je zavrnil iz formalnih razlogov, je naročnik kršil bistvena načela javnega naročanja.
4. Naročnik je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je pri drugih ponudnikih dopuščal pojasnila in dopolnitve dokumentacije, vlagatelju pa te možnosti ni omogočil. Ker naročnik odločitve ni utemeljil z objektivnimi in preverljivimi razlogi, vlagatelj ne more preveriti, ali je bila njegova ponudba presojana po enakih merilih kot ponudbe drugih ponudnikov. S tem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti javnega naročanja, saj njegova odločitev ni dovolj obrazložena, da bi bilo mogoče nadzorovati zakonitost postopka.
5. Vlagatelj navaja, da je s predložitvijo prve strani končnega obračuna/obračunske situacije za referenčno delo po vsebini izpolnil naročnik poziv na predložitev zadnje strani končnega obračuna/obračunske situacije

Izbrani ponudnik se je po vodilnem partnerju, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Prebil in Majstorović o.p., d.o.o., Ljubljana, z vlogo z dne 15. 10. 2025 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 24. 10. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in obe zahtevi za povrnitev stroškov pravnega varstva.
1. Naročnik pojasnjuje, da se na zadnji strani končne situacije nahajajo podatki, ki omogočajo sklepanje, ali je pri izvedbi referenčnega posla prihajalo do zamud in napak. Vlagatelj zahtevane zadnje strani končne situacije ni predložil.
2. Naročnik navaja, da vlagatelj ne izpodbija dejstev iz odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer, da sta izbrani ponudnik in referenčni naročnik Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, nastopala v vlogi izvajalca krovne pogodbe, katere referenčni investitor je družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, in da je bila na podlagi krovne pogodbe sklenjena podizvajalska pogodba med subjektom GP Krk, d.d., Krk, in družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, iz katere izhaja referenčni posel »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«. Referenčni investitor Ponikve voda, d.o.o., Krk, je potrdil, da predmet glavne oz. krovne pogodbe ni bila izgradnja meteorne kanalizacije. Tudi iz dopisa družbe GP Krk, d.d., Krk, z dne 3. 10. 2025 izhaja, da bila v ponudbi navedena referenca, v kateri meteorna kanalizacija ni bila zgrajena. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil, v katerem delu naj bi posamezne pogodbe, ki so priložene zahtevku za revizijo, dokazovale, da je bila izgradnja meteorne kanalizacije sestavni del priglašene reference. Iz predloženih pogodb tudi ne izhaja, da je njihov predmet izgradnja meteorne kanalizacije, poleg tega gre za samostojne pogodbe oz. ločene pravne posle. Tri pogodbe se sicer nanašajo na izgradnjo meteorne kanalizacije, vendar ne dokazujejo vlagateljevih navedb, saj potrjujejo, da meteorna kanalizacija ni bila predmet referenčnega posla v okviru projekta »EU projekt sustav prikuoljanja, pročišćavanja i odvodnje otpadnih ovda otoka Krka – rekonstrukcija sustava vodoopskrbe i izdradnja te rehabilitacija sustava odvodnje«. Sporne pogodbe predstavljajo ločene posle, vlagatelj pa v tej fazi ne more priglasiti novih referenc, poleg tega te samostojne pogodbe ne dokazujejo izpolnjevanja referenčne zahteve, saj je naročnik zahteval izpolnjevanje zahtev v okviru enega referenčnega projekta. Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje zgolj, da je izvedel meteorno kanalizacijo, ne ugovarja pa naročnikovi ugotovitvi, da ni izvedel meteornih cevi premera najmanj DN 160 v dolžini 6.000 metrov. Neutemeljeno je vlagateljevo sklicevanje na peti odstavek 89. člena ZJN-3, saj je naročnik vlagatelja že pozval na pojasnilo in dopolnitev ponudbe in k menjavi referenčnega posla. Referenčni investitor je potrdil, da izgradnja meteorne kanalizacije ni bila predmet prijavljenih referenčnih del, kar priznava tako partner GP Krk, d.d., Krk, kot posredno tudi referenčni naročnik Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, ki izgradnje meteorne kanalizacije v okviru tega posla po ponovnem pozivu naročnika, ni želel več potrditi. Odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe je ustrezno obrazložena.
3. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, vezane na naročnikov zaključek o neresnični izjavi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 24. 10. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 10. 2025, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da drži, da so bile pogodbe, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, ločeni od pogodbe, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbeni dokumentaciji, vendar to ne pomeni, da meteorna kanalizacija ni bila predmet priglašenega referenčnega projekta. Vlagatelj namreč ne uveljavlja projekta »EU projekt sustav prikuoljanja, pročišćavanja i odvodnje otpadnih ovda otoka Krka – rekonstrukcija sustava vodoopskrbe i izdradnja te rehabilitacija sustava odvodnje«, pač pa je uveljavljal projekt »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki ga je urejala več med seboj vsebinsko prepletenih pogodb, ki so skupaj tvorile zaključeno celoto ter celovito urejale rekonstrukcijo vodovodnega sistema ter izgradnjo in sanacijo sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk. V okviru tega projekta je bila izvedena meteorna kanalizacija. Različni deli referenčnega projekta so imeli različne vire financiranja, vsaka občina je financirala svojo meteorno kanalizacijo, ki jo je geografsko, časovno, tehnično in gospodarsko povezano izvedla družba GP Krk, d.d., Krk. Naročnik je zahteval, da so bila dela izvedene v okviru enega referenčnega posla, ni pa določil, da ta posel ne bi smel biti urejen z več pogodbami. Po poteku roka za oddajo ponudb mora naročnik pregledati ponudbe glede na zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s prakso Državne revizijske komisije ni dovolj, da se ponudniku očita, da v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja posameznih zahtev – naročnik bi za uspešnost svojega očitka moral utemeljiti, da vlagatelj referenčne zahteve sploh ne izpolnjuje. Neutemeljene so navedbe naročnika, da ne ugovarja naročnikovi navedbi, da ni izvedel meteorne kanalizacije v zahtevani dolžini. Dolžina izvedbe meteorne kanalizacije ni bila sporna, saj je naročnik vlagatelju očital, da v okviru referenčnega projekta ni izvedel meteorne kanalizacije, in ne, da je v okviru referenčnega projekta izvedel meteorno kanalizacijo, vendar v neustrezni dolžini. Vlagatelj že ves čas uveljavlja, da je družba GP Krk, d.d., Krk, v okviru referenčnega projekta izvedla več kot 29 km meteorne kanalizacije, vprašanje pa je, ali se vlagatelju ta izvedba prizna v okviru referenčnega posla, upoštevaje, da je v času izvajanja del družba GP Krk, d.d., Krk, sodelovala pri več medsebojno povezanih pogodbah, ki so skupaj predstavljale integriran infrastrukturni projekt. Očitek o neustrezni dolžini meteorne kanalizacije predstavlja nedopustno novoto. Družba GP Krk, d.d., Krk, ni priznala, da ne razpolaga z referenco za meteorno kanalizacijo.

Naročnik v vlogi z dne 6. 11. 2025 vztraja pri navedbah.

Državna revizijska komisija je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da je med naročnikom in družbo Ponikve voda, d.o.o., Krk, potekala komunikacija v tujem jeziku, zato je naročnika (s pozivom št. 018-127/2025-5 z dne 18. 11. 2025) pozvala na predložitev te korespondence v overjenem prevodu v slovenski jezik. Naročnik je zahtevane prevode posredoval dne 21. 11. 2025, Državna revizijska komisija pa jih je, skupaj z izpisom korespondence med referenčnim naročnikom Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in naročnikom, v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala vlagatelju (dopis št. 018-127/2025-12 z dne 26. 11. 2025). Vlagatelj se do posredovane dokumentacije ni opredelil.

Državna revizijska komisija je vlagatelja (s pozivom št. 018-127/2025-6 z dne 18. 11. 2025) pozvala na predložitev listin, ki jih je priložil zahtevku za revizijo in so v tujem jeziku, v overjenem prevodu v slovenski jezik, in mu v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 15. 10. 2025, vlogo naročnika z dne 6. 11. 2025 in dopis subjekta GP Krk, d.d., Krk, podružnica za gradnjo v Sloveniji, Ljubljana, z dne 3. 10. 2025.

Zahtevane prevode je vlagatelj priložil nedatirani vlogi, predloženi dne 21. 11. 2025 (v nadaljevanju: vloga z dne 21. 11. 2025), v kateri navaja, da ZPVPJN ne predvideva naročnikovega odgovora na vlagateljevo opredelitev po 29. členu ZPVPJN. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah in kot neutemeljene zavrača naročnikove navedbe. Ob tem pojasnjuje, da je poskušal partner GP Krk, d.d., Krk, z dopisom z dne 3. 10. 2025 naročnika opozoriti na izvedbo meteorne kanalizacije znotraj 16-ih medsebojno povezanih pogodb. Navedba partnerja, da »je bila v ponudbi predlagana prav referenca, v kateri meteorna kanalizacija ni bila zgrajena«, je očitna napaka, saj iz končne situacije (dele, katere vlagatelj prilaga vlogi) izhaja, da so se v okviru referenčnega posla izvajala različna dela na meteorni kanalizaciji.

Državna revizijska komisija je naročniku in izbranemu ponudniku v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala prevode, ki jih je predložil vlagatelj, in vlogo vlagatelja z dne 21. 11. 2025.

Izbrani ponudnik se je do posredovane dokumentacije opredelil z vlogo z dne 1. 12. 2025, v kateri vztraja pri podanih navedbah.

Tudi naročnik se je opredelil do posredovane dokumentacije z vlogo z dne 1. 12. 2025, v kateri vztraja pri navedbah in dodaja, da je vlagatelja že pozval na predložitev dokazil, vezanih na referenčni posel, in da pogodb, ki jih je predložil zahtevku za revizijo, v postopku oddaje javnega naročila ni predložil, zato jih sedaj ni mogoče upoštevati. Tudi končna situacija, ki jo je vlagatelj predložil vlogi z dne 21. 11. 2025, je nov dokaz in kot tak neupošteven. Tudi sicer se predložena končna situacija ne nanaša na predmetni referenčni posel, saj se po nazivu predmeta in po času izvedbe razlikuje od referenčnega posla. Končna situacija ne dokazuje izpolnjevanja sporne zahteve, saj se predloženi deli končne situacije nanašajo na izgradnjo fekalne kanalizacije, in ne na izgradnjo meteorne kanalizacije. Iz končne situacije tudi ni razvidno, da bi bila izvedena meteorna kanalizacija najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 m.

Državna revizijska komisija je vlogo izbranega ponudnika z dne 1. 12. 2025 in vlogo naročnika z dne 1. 12. 2025 posredovala vlagatelju, ki se je do omenjenih vlog opredelil z vlogama z dne 5. 12. 2025. Vlagatelj ponavlja, da predložena referenca predstavlja enovit posel, znotraj katerega je bilo za izvedbo posameznih sklopov sklenjenih več pogodb in v okviru katerega je bila izvedena meteorna kanalizacija. Iz končnih situacij je razvidno, da je pri izvajanju del enega voda, na območjih kjer že obstajajo drugi vodi, neizogibno pride do potrebnih prestavitev in sanacij obstoječih vodov, kar se je v okviru referenčnega posla tudi dejansko zgodilo. Končna situacija ne predstavlja novega dokaza, saj z njim vlagatelj izpodbija nove navedbe naročnika, s katerimi se je seznanil naknadno.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevala vse vloge strank, vključno z naročnikovo vlogo z dne 6. 11. 2025 in vlogo z dne 1. 12. 2025. V zvezi s slednjima gre sicer pritrditi vlagatelju, da ZPVPJN izrecno ne predvideva, da se naročnik po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb vlagatelja v vlogi, podani v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, in do navedb vlagatelja, podanih v dodatnih vlogah v revizijskem postopku. Vendar pa ZPVPJN naročniku tudi izrecno ne prepoveduje, da v revizijskem postopku vloži dodatne vloge, poleg tega pa ima naročnik tako v skladu z 11. členom ZPVPJN kot tudi v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN pravico, da se izreče o navedbah nasprotne stranke oz. o pridobljenih dokazih, dejstvih in navedbah v postopku pravnega varstva, ki jih je v postopku pridobila Državna revizijska komisija – v obravnavanem postopku pravnega varstva pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 24. 10. 2025 in vlogo z dne 21. 11. 2025. Za zagotovitev kontradiktornosti revizijskega postopka (prim. 11. člen ZPVPJN) je bistveno, da je vlagatelj prejel naročnikovo vlogo z vlogo z dne 6. 11. 2025 in vlogo z dne 1. 12. 2025, in da se je imel možnost izreči o naročnikovih navedbah v teh vlogah, kar je vlagatelj tudi storil z vlogo z dne 21. 11. 2025 in z vlogo z dne 5. 12. 2025.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo pregledala dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pri čemer je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila, vlagateljevo ponudbo, vključno s pozivom naročnika z dne 4. 6. 2025 in odgovorom vlagatelja z dne 12. 6. 2025, korespondenco med naročnikom in družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica (elektronska sporočila z dne 15. 5. 2025, 22. 5. 2025, 6. 8. 2025 in 12. 8. 2025), korespondenco med naročnikom in družbo Ponikve voda, d.o.o., Krk (elektronska sporočila z dne 22. 5. 2025, 28. 5. 2025, 6. 8. 2025 in 13. 8. 2025) in v ponudbo izbranega ponudnika, vključno s pozivom naročnika z dne 17. 9. 2025 in odgovorom izbranega ponudnika z dne 24. 9. 2025. Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v vso listinsko dokumentacijo, ki jo je v postopku pravnega varstva predložil vlagatelj (tj. pogodbe in izseki končne situacije), ter v dopis subjekta GP Krk, d.d., Krk, podružnica za gradnjo v Sloveniji, Ljubljana, z dne 3. 10. 2025.

Državna revizijska komisija je kot neprimernega zavrnila dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v članek »Zakaj bomo v Čirčah plačali 700.000 evrov več«, objavljen na spletnem portalu Trma.si dne 30. 9. 2025 (tega članka vlagatelj sicer ni niti predložil zahtevku za revizijo). Stališče avtorja članka ne more biti relevantno za presojo naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, zato vlagatelj s sklicevanjem na članek v medijih ne more utemeljiti in izkazati navedb »o nepravilnostih v postopku« in o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, načela transparentnosti javnega naročanja ter »integritete javnih naročil«. Državna revizijska komisija ni vpogledala v pogodbo z dne 21. 9. 2017, končno situacijo (vezano na pogodbo z dne 21. 9. 2017) in dokument »Izvješće tima nadzornih inženjera o dovršetku ugovora o radovima – aktivnost 2« št. 2142-03/03-17-1), na katere se sklicuje naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila in v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik s sklicevanjem na omenjene dokumente želi utemeljiti svoj zaključek, da v okviru referenčnega posla, ki ga je v ponudbi navedel vlagatelj, ni bila izvedena meteorna kanalizacija. Izvedba teh dokazov ni potrebna, saj je, kot bo to razvidno v nadaljevanju iz obrazložitve tega sklepa, mogoče zadevo rešiti že ob upoštevanju listinske dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila in trditvene podlage strank ter izbranega ponudnika. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija naročnika ni pozivala, da omenjeno dokumentacijo, ki je v tujem jeziku, predloži v sodno overjenem prevodu.

Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno in jo zavrnil. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri pregledu njegove ponudbe in pri obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila.

V zvezi z revizijskimi očitki o neustrezni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila gre pojasniti, da mora odločitev o oddaji javnega naročila, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebovati (tudi) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni izbran. Dolžnost naročnika torej je, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe navede razloge za svojo odločitev, s čimer neizbranemu ponudniku zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Upoštevaje namen odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je predvsem v seznanitvi gospodarskih subjektov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko gospodarski subjekt v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev v zvezi z oddajo naročila ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi v zvezi z oddajo naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera (smis. prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-146/2021, 018-078/2022, 018-051/2023, 018-092/2023, 018-093/2024, 018-004/2025).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz treh razlogov, in sicer (1) ker vlagatelj ni predložil skenograma zadnje strani končnega obračuna/obračunske situacije priglašenega referenčnega projekta, (2) ker vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil referenčne zahteve in (3) ker je vlagatelj podal neresnično izjavo, da priglašeni referenčni posel izpolnjuje referenčne zahteve.

V zvezi z drugim razlogom (tj. da vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil referenčne zahteve) je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da gospodarski subjekti izkažejo »izvedbo meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«, da je vlagatelj priglasil referenčni posel, ki ni obsegal gradnje meteorne kanalizacije, in da zato vlagatelj ni izkazal zahtevane izvedbe meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov. Naročnik je v obrazložitvi navedel tako konkretno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je uporabil pri presoji vlagateljeve ponudbe, kot tudi ugotovljeni konkretni dejanski stan (tj. da v okviru priglašenega referenčnega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija), na katerem temelji njegova ocena o neizpolnjevanju pogoja za sodelovanje. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da se je vlagatelj na podlagi obrazložitve izpodbijane odločitve lahko seznanil s tem razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, lahko ga je preveril in se je na tej podlagi imel možnost odločiti, ali bo zoper naročnikovo odločitev vložil zahtevek za revizijo, v postopku pravnega varstva pa je imel možnost navesti vsa relevantna dejstva in predložiti dokaze, da (ta) naročnikov razlog za zavrnitev njegove ponudbe ni utemeljen.

Vlagatelj z navedbami, da ne more preveriti »ali je bila njegova ponudba presojana po enakih merilih kot ponudbe drugih ponudnikov« in da »odločitev ni dovolj obrazložena, da bi bilo mogoče nadzorovati zakonitost postopka«, ne more utemeljiti očitkov o nezadostni obrazloženosti izpodbijane odločitve. Iz 90. člena ZJN-3 ne izhaja obveznost naročnika, da v odločitvi o oddaji javnega naročila predstavi vsa ravnanja, vezana na pregled ponudb, kot tudi ne obveznost, da pojasnjuje, na kakšen način je pregledal ponudbo izbranega ponudnika. Skladno z 90. členom ZJN-3 je naročnik v primeru izbrane ponudbe dolžan navesti le njene značilnosti in prednosti, v primeru zavrnitve ponudbe pa razloge za zavrnitev te ponudbe, to obveznost je naročnik v obravnavanem primeru izpolnil. Namen obrazložitve odločitve o oddaji naročila oz. o zavrnitvi ponudbe ni v nadzoru zakonitosti postopka, pač pa, kot že pojasnjeno, v seznanitvi gospodarskih subjektov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev v delu, ki se nanaša na drugi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (tj. da vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil referenčne zahteve) ustrezno obrazložil, s tem povezane revizijske navedbe pa gre zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je naročnik neustrezno obrazložil izpodbijano odločitev v delu, ki se nanaša na tretji razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (tj. obstoj izključitvenega razloga iz g) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3), vendar vsebinska presoja teh navedb, glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve, ni potrebna. V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno iz treh razlogov. Naročnik sme javno naročilo oddati ponudniku, ki je predložil dopustno ponudbo (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3). Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Ker je dopustna ponudba v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 le tista ponudba, ki kumulativno izpolnjuje vse zahteve iz te določbe ZJN-3, za zaključek o nedopustnosti ponudbe (in posledično njeno zavrnitev) zadošča že en razlog oz. ena neskladnost z naročnikovimi zahtevami. To pomeni, da bi vlagatelj za uspeh z zahtevkom za revizijo moral izpodbiti vse tri razloge, ki jih je naročnik navedel v prid nedopustnosti vlagateljeve ponudbe oz. v prid zavrnitvi vlagateljeve ponudbe. Ker, kot bo to razvidno v nadaljevanju, vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izpodbiti drugega naročnikovega razloga za zaključek o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe (tj. da vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil referenčne zahteve), za zaključek o nedopustnosti ponudbe pa zadošča že en razlog oz. ena neskladnost z naročnikovimi zahtevami, morebitna pomanjkljiva obrazložitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na tretji razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (tj. obstoj izključitvenega razloga iz g) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3), ni oz. ne bi v ničemer vplivala na pravni položaj vlagatelja v konkretnem postopku oddaje naročila, kakor tudi ne na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja v tem postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN. Državna revizijska komisija zato ni vsebinsko presojala revizijskih očitkov o nezadostni obrazložitvi tretjega razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, vezane na pregled vlagateljeve ponudbe, in sicer je naprej presojala revizijske navedbe, povezane z drugim razlogom za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, navedenim v izpodbijani odločitvi. Kot drugi razlog je naročnik navedel, da vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izpolnil pogoja za sodelovanje, določenega v točki 8.2.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v delu, ki se nanaša na »izvedbo meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«, ker priglašeni referenčni posel ni obsegal izvedbe meteorne kanalizacije.

Pri pregledu ponudb oz. pri presoji (ne)dopustnosti ponudb je relevantno, katere pogoje, zahteve in izključitvene razloge je naročnik vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 (med drugim) določi pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, katerih namen je ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti (deseti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3. Eden izmed možnih načinov za dokazovanje tehnične sposobnosti je predložitev seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in potrdil o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 8.2.3.1 kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost, določil referenčno zahtevo, katere namen je zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno oz. primerljivo storitev v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-084/2019, 018-145/2019, 018-028/2023).

Konkretne vsebine pogojev za sodelovanje ZJN-3 ne določa, pač pa je naročnik tisti, ki mora ob upoštevanju specifičnosti predmeta naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila natančno določiti, katere posamezne zahteve mora izpolniti gospodarski subjekt, da mu bo v konkretnem primeru priznal sposobnost za izvedbo naročila. Če naročnik kot pogoj za sodelovanje vključi referenčno zahtevo, določi vsebinske, vrednostne, časovne, ipd. zahteve, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko gospodarski subjekt z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila. Ker je naročnik je pri pregledu ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil (prim. npr. sodbe Sodišča EU v zadevah C-496/99 P, Komisija proti CAS Succhi di Frutta, točka 115, C-336/12, Manova, točka 40 in C-42/13, Cartiera dell’Adda, točka 42, ter odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-166/2018, 018-152/2019, 018-076/2020), kar je odraz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil, je presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično in strokovno usposobljenost, odvisna zlasti od tega, na kakšen način je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebinsko opredelil referenčno zahtevo.

V obravnavanem primeru je naročnik v točki 8.2.3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik mora predložiti/navesti najmanj en (1) referenčni posel, iz katerega izhaja, da je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb, uspešno in kakovostno ter skladno s terminskim planom samostojno/s partnerji/podizvajalci zaključil z izvedbo referenčnega posla na področju izgradnje / obnove / rekonstrukcije objekta v okviru katerega je bila izvedena/izveden:
– cesta v skupni dolžini najmanj 6.000 metrov,
– vodovod premera najmanj DN 50 dolžine najmanj 6.000 metrov,
– fekalna kanalizacija premera najmanj DN 200 dolžine najmanj 6.000 metrov,
– meteorna kanalizacija premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov,
– tlačni fekalni kanal v skupni dolžini najmanj 300 metrov,
– 1 fekalno črpališče.
Vse referenčne zahteve morajo biti izpolnjene v okviru enega referenčnega posla.
[…]
Seštevanje posamičnih referenc ni dopustno, kar pomeni, da ponudnik ne sme predložiti več manjših referenc, ki potem šele v skupni (sešteti) vrednosti izpolnijo referenčni pogoj naročnika«.

V zvezi z dokazovanjem te zahteve je naročnik v točki 8.2.3.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki izpolnijo vnaprej pripravljen obrazec »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, in sicer (med drugim) s podatki o nazivu naročila, obdobju izvajanja del, opisom del, dolžini izvedene fekalne kanalizacije s cevmi zahtevanega premera, dolžini izvedene meteorne kanalizacije s cevmi premera najmanj DN 160, naročniku oz. investitorju referenčnega posla in kontaktni osebi.

Upoštevaje predstavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se kot neutemeljene izkažejo navedbe vlagatelja, da je naročnik po poteku roka za oddajo ponudb brez jasne objektivne utemeljitve zahteval ločeno dokazovanje izgradnje meteorne in fekalne kanalizacije. Naročnik je namreč (že) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, torej pred potekom roka za predložitev ponudb, jasno, natančno in nedvoumno zahteval, da ponudniki izkažejo tudi izvedbo meteorne kanalizacije (s cevmi premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6 km) in da ponudniki izkažejo izvedbo fekalne kanalizacije (s cevmi premera najmanj DN 200 dolžine najmanj 6 km), iz česar jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki priglasijo referenčni projekt, v okviru katerega je bila izvedena tako fekalna kanalizacija kot tudi meteorna kanalizacija, oz. da ponudniki izkažejo izgradnjo tako meteorne kanalizacije kot tudi izgradnjo fekalne kanalizacije.

To pomeni, da je bil v obravnavanem primeru naročnik, ki je, kot že pojasnjeno, pri pregledu in ocenjevanju ponudb dolžan ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil, dolžan izvesti pregled ponudb (tudi vlagateljeve ponudbe) ob upoštevanju določb obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tako pregledati vlagateljevo ponudbo tudi z vidika, ali je bila v okviru referenčnega posla, ki ga je v ponudbi priglasil vlagatelj, izvedena tako fekalna kanalizacija s cevmi zahtevanega premera v zahtevani dolžini, kot tudi meteorna kanalizacija s cevmi zahtevanega premera v zahtevani dolžini.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vlagatelj z namenom izkazovanja pogoja za sodelovanje, določenega v točki 8.2.3.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predložil:
- izpolnjen obrazec »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, podpisan s strani partnerja GP Krk, d.d., Krk, iz katerega izhaja, da je bila v okviru referenčnega posla »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, katerega naročnik je bila družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, izvedene meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m, in fekalna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 200 v dolžini 8.092,55 m, ter
- s strani družbe Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, potrjeno referenčno potrdilo, iz katerega izhaja, da je subjekt GP Krk, d.d., Krk, po pogodbi št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, v okviru projekta »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk« (med drugim) izvedel monterska dela, vezana na kanalizacijo, in sicer je vgradil 37.549,36 m kanalizacijskih cevi premera DN 200 ali več.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 4. 6. 2025 pozval na »dopolnitev ponudbe« oz. na predložitev dokazil o izvedenem referenčnem poslu, navedenem v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, in sicer ga je pozval na (1) kopijo izvajalske pogodbe med referenčnim naročnikom (Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica) in izvajalcem, (2) kopije morebitnih dodatkov k izvajalski pogodbi, (3) skenogram prvih in zadnjih strani končnega obračuna/obračunske situacije, iz katerega so razvidna izplačila subjektu GP Krk, d.d., Krk, in (4) dokazila, iz katerih je razvidno, da je GP Krk, d.d., Krk, izvedel referenčni posel v količinah oz. dolžinah posamezne vrste del, kot so navedene v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«. Ob tem je naročnik vlagatelja pozval k zamenjavi referenčnega posla, ki bo v celoti ustrezal vsem zahtevam naročnika, če zahtevanih dokazil za priglašeni posel ne more predložiti.

Na podlagi naročnikovega poziva je vlagatelj z dopisom z dne 12. 6. 2025 predložil:
- Pogodbo o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, sklenjeno med družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in družbo GP Krk, d.d., Krk, katere predmet je dogovor o pogojih, pod katerimi bo družba GP Krk, d.d., Krk, izvajala dela na objektu »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki ga družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, gradi za naročnika Ponikve voda, d.o.o., Krk (glej 1. člen Pogodbe o izvajanju del) – iz navedenega dokumenta ne izhajajo podatki o vrsti del, ki so bila izvedena v okviru projekta, in kot tudi ne podatki o izvedbi meteorne kanalizacije, dolžini (morebiti) izvedene meteorne kanalizacije in premeru morebiti uporabljenih cevi,
- več aneksov k Pogodbi o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, iz katerih ne izhajajo podatki o izvedbi meteorne kanalizacije, dolžini (morebiti) izvedene meteorne kanalizacije in premeru morebiti uporabljenih cevi,
- končno situacijo št. 533/1/1 R-1 z dne 30. 12. 2021, ki se nanaša na gradnjo »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje otoka Krka«, po pogodbi št. 51-17-2-076-00, reg 413/17 – iz omenjenega dokumenta ne izhajajo podatki o vrsti del, ki so bila izvedena v okviru projekta, in kot tudi ne podatki o izvedeni meteorni kanalizaciji, dolžini (morebiti) izvedene meteorne kanalizacije in premeru morebiti uporabljenih cevi,
- referenčno potrdilo, potrjeno s strani referenčnega naročnika Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, ki ga je vlagatelj priložil že v ponudbo.

Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik preverjal referenco pri kontaktni osebi referenčnega naročnika Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, ki je dne 22. 5. 2025 potrdila, da je subjekt GP Krk, d.d., Krk, v okviru projekta »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk« izvedel fekalno kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 200 v dolžini 8.092,55 m in meteorno kanalizacijo s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m. Naročnik je, s pojasnilom, da je s strani GGD, d.d., prejel informacijo, da v okviru tega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija, dne 6. 8. 2025 ponovno preverjal referenco pri kontaktni osebi referenčnega naročnika (in sicer ali je bila s strani GP Krk, d.d., Krk, v okviru posla izvedena fekalna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 200 v dolžini 8.092,55 m in meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m), ki je dne 12. 8. 2028 pojasnila, da ne more preveriti tako natančnih navedb, da pa je družba GP Krk, d.d., Krk, za Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, izvajala dela na projektu Aglomeracija Krk.

Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik referenco preverjal tudi pri družbi Ponikve voda, d.o.o., Krk. Naročnik je v elektronskem sporočilu z dne 22. 5. 2025 pojasnil, da subjekt GP Krk, d.d., Krk v ponudbi navedel referenčni posel »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki je bil izveden za družbo Ponikve voda, d.o.o., Krk., in slednjo (med drugim) zaprosil za pojasnilo, ali je bila v okviru tega posla izvedena fekalna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 200 v dolžini 8.092,55 m in meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m. Družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, je dne 28. 5. 2025 pojasnila, da sta bila v okviru projekta oz. pogodbe »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, ki jo je ta družba podpisala z družbo GGD, d.d., in družbo Kolektor CPG, d.o.o., uradna podizvajalca GP Rijeka, d.d., in Jadran Gradnja, d.o.o. Naročnik je dne 6. 8. 2025 družbo Ponikve voda, d.o.o., Krk, zaprosil za informacije v zvezi s poslom »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, in sicer, ali je bila v okviru tega posla izvedena fekalna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 200 v dolžini 8.092,55 m in meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m. Družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, je dne 13. 8. 2025 pojasnila, da je bilo v okviru pogodbe zgrajenih 79,2 km fekalnih kanalizacijskih cevi, da pa v pogodbi ni bilo dogovorjeno izvajanje meteornih kanalizacijskih cevi oz. družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, ni bila investitor takih del. Družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, je ob tem pojasnila, da meteorne kanalizacijske cevi niso bile izvedene v okviru pogodbe, katere naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk.

Naročnik je po prejemu pojasnila družbe Ponikve voda, d.o.o., Krk, vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker vlagatelj s predloženo referenco ni izkazal izvedbe meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov, kot je to zahteval naročnik v točki 8.2.3.1. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj navedenemu v zahtevku za revizijo nasprotuje.

Iz navedb strank je razvidno, da je med njima najprej sporno, na kaj se nanaša posel, ki ga je vlagatelj z namenom izkazovanja referenčne zahteve priglasil v ponudbi. Iz naročnikovih navedb izhaja, da kot priglašen referenčni posel šteje posel, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ki je bila sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja« (oz. projekta »EU projekt sustav prikuoljanja, pročišćavanja i odvodnje otpadnih voda otoka Krka – rekonstrukcija sustava vodoopskrbe i izdradnja te rehabilitacija sustava odvodnje«), katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk. Vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da priglašeni referenčni projekt »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk« predstavlja integriran infrastrukturni projekt, ki je sestavljen iz več medsebojno povezanih pogodb oz. projekt, ki ga je urejalo več med seboj vsebinsko prepletenih pogodb, ki so skupaj tvorile zaključeno celoto in so celovito urejale rekonstrukcijo vodovodnega sistema ter izgradnjo in sanacijo sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk. Vlagatelj tako smiselno zatrjuje, da priglašenega referenčnega posla ne predstavlja zgolj posel, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17 (ki je bila sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk), kot to smiselno zatrjuje naročnik, ampak tudi drugi posli, ki so bili izvedeni na podlagi pogodb, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo.

V zvezi z med strankama spornim vprašanjem, na kaj se nanaša posel, ki ga je vlagatelj z namenom izkazovanja referenčne zahteve priglasil v ponudbi, gre najprej pojasniti, da naročnika pri pregledu ponudb naročnika ne zavezuje načelo materialne resnice, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. Ponudbo pripravijo ponudniki, naročnik pa je dolžan predložene ponudbe pregledati upoštevaje vnaprej določene zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika, ponudniki pa posledic neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe ne morejo prevaliti na naročnika in zahtevati od njega, da ugotavlja »materialno resnico«. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da je predmet postopka pravnega varstva lahko le ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja (prim. 5. člen ZPVPJN), predmet zadevnega postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje, ali je projekt, ki ga je vlagatelj priglasil v ponudbi, sestavljen iz več pogodb oz. poslov. Predmet konkretnega revizijskega postopka je lahko (zgolj) naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku javnega naročanja, s tem pa vprašanje, ali je mogoče naročniku očitati kršitve, ko je štel, da se je vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo skliceval na referenčni posel izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ki je bila sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da noben podatek v vlagateljevi ponudbi ali v dokumentaciji, ki jo je vlagatelj predložil na podlagi naročnikovega poziva, ne omogoča sklepanja, da je referenčni posel, priglašen v vlagateljevi ponudbi, integriran infrastrukturni projekt, ki je sestavljen iz več medsebojno povezanih pogodb oz. projekt, ki ga je urejalo več med seboj vsebinsko prepletenih pogodb, ki so skupaj tvorile zaključeno celoto in so celovito urejale rekonstrukcijo vodovodnega sistema ter izgradnjo in sanacijo sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk, kot to v postopku pravnega varstva zatrjuje vlagatelj. Da bi kateri podatek v vlagateljevi ponudbi omogočal takšno sklepanje, vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, in ne pojasni, na podlagi katerega podatka naj bi naročnik sklepal in zaključil, da se je vlagatelj v okviru priglašenega referenčnega posla skliceval na več medsebojno povezanih pogodb.

Vlagatelj se je v ponudbi skliceval na posel, katerega naročnik je bila družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, kar je razvidno tako iz obrazca »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, kot tudi iz potrjenega referenčnega potrdila, ki se nahajata v vlagateljevi ponudbi. Poleg tega je vlagatelj v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« navedel, da je opis referenčnega posla razviden iz referenčnega potrdila, ki ga je potrdila družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in je predložen v ponudbo, iz česar izhaja, da se je vlagatelj skliceval le na tista dela, ki jih je izvedel za družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je priglašen referenčni posel sestavljen iz več medsebojno povezanih pogodb, ki jih je priložil zahtevku za revizijo. Na podlagi vpogleda v omenjene pogodbe gre ugotoviti, da so te sklenjene med družbo GP Krk, d.d., Krk, in Županijsko upravo za ceste Primorsko-goranske županje, med družbo GP Krk, d.d., Krk, in Mestno občino Krk, družbo GP Krk, d.d., Krk, in Občino Omišalj, družbo GP Krk, d.d., Krk, in Občino Dobrinj, družbo GP Krk, d.d., Krk, in Občina Baško ter med družbo GP Krk, d.d., Krk, in Občino Punat. Vendar pa niti iz obrazca »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« niti iz potrjenega referenčnega potrdila ne izhaja, da bi kot referenčni naročniki priglašenega referenčnega posla bili (poleg družbe Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica) tudi Županijska uprava za ceste Primorsko-goranske županje, Mestna občina Krk, Občina Omišalj, Občina Dobrinj, Občina Baška in (oz. ali) Občina Punat. Ker je vlagatelj v ponudbi kot referenčnega naročnika predstavil izključno družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, je naročnik upravičeno štel, da se vlagatelj sklicuje izključno na posel, ki ga je vlagatelj izvedel za družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, ne pa tudi na posle, ki so bili izvedeni za Županijsko upravo za ceste Primorsko-goranske županje, Mestno občino Krk, Občino Omišalj, Občino Dobrinj, Občino Baška in Občino Punat.

Pritrditi gre sicer vlagatelju, da se v ponudbi ni skliceval na projekt, katerega investitor je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk. Vendar pa ne gre spregledati, da je vlagatelj na podlagi naročnikovega poziva na predložitev izvajalske pogodbe med referenčnim naročnikom in izvajalcem, predložil Pogodbo o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, sklenjeno med GP Krk, d.d., Krk, in družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, zato je naročnik utemeljeno štel, da se vlagatelj sklicuje na dela, ki so bila izvedena na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17. Iz te pogodbe izhaja, da se dela, dogovorjena po tej pogodbi, nanašajo na projekt, ki ga družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, izvaja za naročnika Ponikve voda, d.o.o., Krk, oz. da so predmet Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, dela na objektu (projektu) »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, gradi (izvaja) za naročnika Ponikve voda, d.o.o., Krk.

Poleg tega je vlagatelj v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« kot kratek opis del navedel naziv posla in »ostali opis in količine izvedenih del v prilogi – potrjena referenca s strani naročnika«, iz česar izhaja, da so bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena tista dela, ki so razvidna iz referenčnega potrdila, ki ga je potrdil naročnik Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica. Iz predloženega referenčnega potrdila je razvidno, da se to nanaša na pogodbo, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, torej na pogodbo, ki jo je vlagatelj predložil na podlagi poziva naročnika in iz katere je razvidno, da se nanaša na projekt »Rekonstrukcija vodovodnega sistema ter izgradnja in sanacija sistema za odvodnjavanje aglomeracije Krk«, ki ga družba Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, izvaja za naročnika Ponikve voda, d.o.o., Krk. Vlagatelj naročniku v okviru opisa del v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« (kot tudi ne na katerem drugem mestu v ponudbi) ni predstavil, da se sklicuje tudi na dela, ki so bila izvedena po pogodbah, ki jih je predložil zahtevku za revizijo. S temi pogodbami vlagatelj naročnika do sprejema izpodbijane odločitve ni predhodno seznanil. Naročnik je zato upravičeno štel, da se je vlagatelj v ponudbi skliceval izključno na posel, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ki je bila sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, ne pa tudi na posle, ki so bili izvedeni za druge naročnike na podlagi drugih pogodbah, ki jih vlagatelj predložil v postopku oddaje javnega naročila.

Poudariti gre, da vlagatelj pogodb, ki jih je priložil zahtevku za revizijo, ni predložil v postopku oddaje javnega naročila, in naročnika do sprejema izpodbijane odločitve o oddaji naročila ni seznanil, da je (oz. naj bi bil) priglašen referenčni projekt sestavljen iz več medsebojno prepletenih pogodb. Omenjene pogodbe je vlagatelj predložil šele v postopku pravnega varstva, zato omenjene pogodbe za presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja ob sprejemu izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ne morejo biti relevanten. Naročnik s temi pogodbami ob sprejemu odločitve o oddaji naročila ni razpolagal in jih že po naravi stvari ni mogel upoštevati pri pregledu vlagateljeve ponudbe, zato naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev, ker presoje vlagateljeve ponudbe ni opravil na podlagi informacij, ki jih je vlagatelj predstavil naknadno, šele v postopku pravnega varstva. Natančneje, ker vlagatelj naročnika pred sprejemom izpodbijane odločitve ni seznanil, da se sklicuje na referenčni projekt, sestavljen iz več medsebojno prepletenih pogodb, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker na podlagi pogodb, ki jih je vlagatelj predložil šele v postopku pravnega varstva, ni zaključil, da je priglašen referenčni projekt sestavljen iz več medsebojno povezanih pogodb oz. da se vlagatelj sklicuje na referenčni projekt, sestavljen iz več poslov, ki izvirajo iz več pogodb, ki so sklenjene z večjim številom različnih naročnikov.

Ne glede na navedeno gre še dodati, da četudi bi sledili navedbam vlagatelja, da je priglašeni referenčni posel sestavljen iz več samostojnih in ločenih pogodbah, vključno s pogodbami, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo (kar, kot že pojasnjeno, iz dokumentacije, s katero je razpolagal naročnik ob sprejemu izpodbijane odločitve, ne izhaja), vlagatelj v postopku pravnega varstva ne bi uspel že izkazati naročnikovih kršitev. Pritrditi gre namreč naročniku, da pogodbe, ki jih je vlagatelj priložil šele zahtevku za revizijo, ne omogočajo zaključka o izpolnjevanju referenčne zahteve. Ker je naročnik v izpodbijani odločitvi ugotovil, da v okviru priglašenega referenčnega projekta ni bila izvedena meteorna kanalizacijam (pri čemer ta ugotovitev že po naravi stvari vključuje tudi ugotovitev naročnika, da meteorna kanalizacija ni bila izvedena v zahtevani dolžini in v zahtevanem premeru) in na podlagi te ugotovitve zaključil, da vlagatelj ni izkazal izvedbe »meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«, bi vlagatelj za uspeh z zahtevkom za revizijo moral zatrjevati in dokazovati, ne le, da je bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena meteorna kanalizacija, pač pa tudi, da je bila izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini najmanj 6.000 metrov. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da se nekatere pogodbe, ki jih je vlagatelj priložil šele zahtevku za revizijo, sicer nanašajo na dela v zvezi z meteorno kanalizacijo, vendar pa iz nobene pogodbe ni razviden podatek o dolžini izvedene meteorne kanalizacije niti podatek o premeru kanalizacijskih cevi. Zato tudi če bi šteli, da je referenčni projekt, na katerega se je skliceval vlagatelj, sestavljen tudi iz pogodb, priloženih zahtevku za revizijo, te pogodbe ne izkazujejo, da je bila izvedena meteorna kanalizacija »premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«, in posledično tudi ne neutemeljenosti razloga za zavrnitev njegove ponudbe.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev, ko je pri pregledu vlagateljeve ponudbe štel, da se vlagatelj sklicuje na posel, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ki je bila sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku nadalje očita kršitve pri zaključku, da okviru posla, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ni bila izvedena meteorna kanalizacija. V obravnavanem primeru je vlagatelj v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« sicer navedel, da je bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini več kot 29 km, vendar pa navedeno predstavlja lastno izjavo ponudnika, ki jo je naročnik upravičen preveriti (prim. drugi odstavek 89. člena ZJN-3). Iz potrjenega referenčnega potrdila, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbo, ne izhaja podatek o izvedeni meteorni kanalizaciji, saj iz njega izhaja zgolj, da je bila v okviru tega posla izvedena kanalizacija, ne da bi bila ob tem opredeljena vrsta kanalizacije. Ne držijo zato navedbe vlagatelja, da je s potrjenim referenčnim potrdilom izkazal izvedbo meteorne kanalizacije, saj potrjeno referenčno potrdilo ne vsebuje podatkov o izvedbi meteorne kanalizacije. Da bi bila v okviru posla, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, izvedena meteorna kanalizacija, tudi ne izhaja iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil na podlagi poziva naročnika, čeprav je naročnik vlagatelja izrecno pozval na predložitev dokazil, iz katerih je razvidno, da je partner GP Krk, d.d., Krk, izvedel referenčni posel v količinah oz. dolžinah posamezne vrste del, kot so navedene v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov« - torej tudi na predložitev dokazil, da je bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m, kot je to navedel vlagatelj v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«.

Naročnik je priglašeno referenco preverjal pri referenčnem naročniku in pri družbi Ponikve voda, d.o.o., Krk. Referenčni naročnik Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, je sicer (z elektronskim sporočilom z dne 22. 5. 2025) najprej potrdil, da je bila v okviru tega posla izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini 29.556,81 m, vendar po ponovnem pozivu naročnika tega ni več (mogel) potrdil. Ob sprejemu izpodbijane odločitve je naročnik razpolagal z informacijo družbe Ponikve voda, d.o.o., Krk, da meteorne kanalizacijske cevi niso bile izvedene v okviru pogodbe, katere naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk. Ker je bila Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, sklenjena z namenom izvedbe projekta »Rekonstrukcija sistema vodooskrbe in izgradnja ter rehabilitacija sistema odvodnjavanja«, katerega naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, iz pojasnila družbe Ponikve voda, d.o.o., Krk, da meteorne kanalizacijske cevi niso bile izvedene v okviru pogodbe, katere naročnik je bila družba Ponikve voda, d.o.o., Krk, izhaja, da v okviru posla, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, ni bila izvedena meteorna kanalizacija. Če namreč izvedba meteorne kanalizacije ni bila predmet pogodbe, sklenjene med družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in družbo Ponikve voda, d.o.o., Krk, potem izvedba meteorne kanalizacije tudi ni bila predmet podizvajalske pogodbe, sklenjene med družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in partnerjem GP Krk, d.d., Krk.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik ob sprejemu izpodbijane odločitve o oddaji naročila razpolagal (1) z lastno izjavo vlagatelja, da je bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini več kot 29 km, medtem ko vlagatelj dokazil v zvezi s to navedbo, četudi ga je naročnik pozval na predložitev dokazil, ni predložil, (2) z izjavo referenčnega naročnika Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, da je bila v okviru priglašenega referenčnega projekta izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini več kot 29 km, česar pa referenčni naročnik po ponovnem pozivu naročnika ni več potrdil, in (3) z izjavo referenčnega investitorja Ponikve voda, d.o.o., Krk, da v okviru priglašenega referenčnega projekta ni bila izvedena meteorna kanalizacija. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ko je na podlagi izjave referenčnega investitorja Ponikve voda, d.o.o., Krk, zaključil, da v okviru posla, ki ga je vlagatelj priglasil v ponudbi (tj. posel, izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17), ni bila izvedena meteorna kanalizacija in da vlagatelj s priglašenim referenčnim poslom ni izkazal izvedbe meteorne kanalizacije s cevmi premera DN 160 v dolžini najmanj 6.000 m.

Takšnega naročnikovega zaključka vlagatelj s pavšalnimi navedbami, da je bila tudi v okviru tega posla izvedena meteorna kanalizacija, ne more izpodbiti. Vlagatelj navaja, da je iz osnovnega popisa del referenčne pogodbe razvidno, da je bila sanacija obstoječe meteorne kanalizacije predvidena kot obvezen del izvedbe, saj je bilo potrebno ob gradnji fekalne kanalizacije prestaviti in obnoviti obstoječe meteorne odvodne cevi, vendar teh navedb, čeprav je na njemu trditveno in dokazno breme (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ni dokazal. Iz Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, podatki o izvedbi meteorne kanalizacije ne izhajajo, vlagatelj pa tudi ni predložil »osnovnega popisa referenčne pogodbe«. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da je navedbe o izvedeni meteorni kanalizaciji mogoče potrditi z ustreznimi gradbenimi situacijami in izvedenimi količinami, vendar zahtevku za revizijo ni predložil niti gradbenih situacij niti podatkov o izvedenih količinah.

Vlagatelj je sicer vlogi z dne 21. 11. 2025 predložil izseke končnih situacij, ki naj bi potrjevala njegove navedbe, da je bila v okviru tega posla izvedena meteorna kanalizacija, vendar pa gre opozoriti na šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, skladno s katerim vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev in novih dejstev ter predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. V kolikor vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev in novih dejstev ter predlagati novih dokazov, sme še toliko manj navajati nove kršitve in nova dejstva ter predlagati nove dokaze v nadaljnjih vlogah v postopku pravnega varstva. V zvezi z vlagateljevimi navedbami v vlogi z dne 3. 12. 2025, da je izseke končne situacije predložil zgolj na pojasnilo naročnikovih navedb, da na referenčnem delu meteorna kanalizacija ni bila izvedena, gre poudariti, da je naročnik že v odločitvi o oddaji naročila zatrjeval, da v okviru priglašenega referenčnega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija, zato bi vlagatelj lahko in moral dokazila, ki dokazujejo nasprotno, predložiti že zahtevku za revizijo in ne šele vlogi z dne 21. 11. 2025. Vlagatelj tudi navaja, da z izseki končne situacije izpodbija nove navedbe naročnika, vendar vlagatelj niti ne konkretizira, s katero novo navedbo naročnika se naj bi vlagatelj prvič seznanil šele v »zadnjih vlogah«. Kot že navedeno, naročnik je že v odločitvi oddaji naročila zatrjeval, da v okviru priglašenega referenčnega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je vlagatelj izseke končnih situacij predložil prepozno, posledično pa v tem postopku pravnega varstva ne morejo biti upoštevni.

Ne glede na navedeno, gre dodati, da predloženi izseki končne situacije ne izkazujejo izvedbe meteorne kanalizacije s cevmi premera DN 160 v dolžini najmanj 6.000 m. Ponoviti gre, da bi vlagatelj za uspeh z zahtevkom za revizijo, upoštevaje, da je naročnik v izpodbijani odločitvi izrecno navedel, da vlagatelj ni izkazal izvedbe »meteorne kanalizacije premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«, moral zatrjevati in dokazovati, ne le, da je bila v okviru priglašenega referenčnega posla izvedena meteorna kanalizacija, pač pa tudi, da je bila izvedena meteorna kanalizacija s cevmi premera najmanj DN 160 v dolžini najmanj 6.000 metrov. Iz predloženih izsekov končne situacije je sicer razvidno, da je bila izvedena sanacija obstoječih sestavnih prepustov za meteorno odvajanje na trasi kanalizacije (postavka A1.1.3.12 in IZ.4.2.1.4), sanacija in vzpostavitev prvotnega stanja meteornih kanalov (postavka A1.1.3.13), rekonstrukcija obstoječega meteornega kanala zaradi križanja s kanalizacijskim kanalom (postavka A1.1.3.14) in popravilo obstoječih meteornih kanalov (prepustov) v cestnem telesu (postavka IZ.4.2.1.6.1). Vendar tudi če bi bilo treba ta dela šteti za izvedbo meteorne kanalizacije, na podlagi predloženih izsekov končne situacije ni mogoče zaključiti, da je bila izvedena meteorna kanalizacija v zahtevani dolžini, tj. v dolžini najmanj 6.000 metrov. Izseki končne situacije, priloženi vlogi z dne 21. 11. 2025, tako ne dokazujejo, da je bila v okviru priglašenega referenčnega projekta izvedena »meteorna kanalizacija premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov« in posledično tudi ne neutemeljenosti razloga za zavrnitev njegove ponudbe.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je v ponudbi priglasil infrastrukturni projekt, sestavljen iz več pogodb, in da je bila v okviru posla, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, izvedena meteorna kanalizacija, gre še dodati, da je partner GP Krk, d.d., Krk, na naročnika naslovil dopis z dne 3. 10. 2025 (tj. po sprejemu izpodbijane odločitve), v katerem je navedel, da je predlagal referenco, ki izhaja iz Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, sklenjena med družbo Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in partnerjem GP Krk, d.d., Krk, da je bil ob oddaji ponudbe prepričan, da izpolnjuje referenco, saj je bilo v okviru reference zgrajenih več kot 37 km kanalizacijskih cevovodov, kar je razumel kot dokazilo o izpolnjevanju obeh zahtev (fekalne in meteorne kanalizacije) in da se je naknadno izkazalo, da v okviru predmetnega projekta meteorna kanalizacija ni bila zgrajena, kar pomeni, da ponudba objektivno ne izpolnjuje zahteve in je zato nedopustna. Partner GP Krk, d.d., Krk, je nadalje pojasnil, da je sočasno sodeloval pri 16-ih drugih medsebojno povezanih infrastrukturnih pogodbah, ki so vključevale gradnjo meteorne kanalizacije, in da je prepričan, da je bilo v okviru teh projektov zgrajenih več kot 6 km meteorne kanalizacije, vendar pa je zaradi velikega števila vzporednih pogodb in njihove kompleksnosti prišlo do napake in je bila v ponudbi predlagana prav referenca, v kateri meteorna kanalizacija ni bila zgrajena.

Iz navedb subjekta, ki je priglasil in izvedel referenčni posel, tako izhaja, da je bil v ponudbi priglašen posel, ki je bil izveden na podlagi Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17, in da v okviru referenčnega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija. Čeprav vlagatelj v zvezi z omenjenim dopisom pravilno navaja, da je subjekt GP Krk, d.d., Krk, naročnika poskušal opozoriti na izvedbo meteorne kanalizacije znotraj 16-ih medsebojno povezanih pogodb, vendar pa partner GP Krk, d.d., Krk, ki je priglasil referenčni posel, ne zatrjuje, da se je v ponudbi skliceval na vse medsebojno povezane pogodbe, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, pač pa navaja, da se je skliceval na referenco, ki izhaja iz Pogodbe o izvajanju del, št. 51-17-2-076-00, reg 413/17. Navedb partnerja GP Krk, d.d., Krk, da »je bila v ponudbi predlagana prav referenca, v kateri meteorna kanalizacija ni bila zgrajena«, ni mogoče razumeti kot očitne napake ali »kot posledice stiske in zmede partnerja, ki jo je povzročila naročnikova agresivna retorika v odločitvi o oddaji naročila, kjer je naročnik partnerju neupravičeno očital podajo »lažne izjave«, kot to zatrjuje vlagatelj. Navedenega ne spreminja vlagateljevo sklicevanje na izseke končne situacije, saj kot že pojasnjeno, iz njih ne izhaja, da je bila v okviru referenčnega projekta izvedena »meteorna kanalizacija premera najmanj DN 160 dolžine najmanj 6.000 metrov«.

Upoštevaje navedeno, gre ugotoviti, da vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila ni izkazal naročnikovih kršitev pri zaključku, da vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja, določenega v točki 8.2.3.1. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da je, upoštevaje, da je izvedba fekalne kanalizacije tehnično enakovredna izvedbi meteorne kanalizacije, in upoštevaje, da je vlagatelj izkazal izvedbo fekalne kanalizacije, vlagatelj izkazal, da je v preteklosti že uspešno izvedel primerljiva dela in da je posledično izkazal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej pojasniti, da vlagatelj z navedbami, da je izvedba fekalne kanalizacije tehnično enakovredna izvedbi meteorne kanalizacije, odpira vprašanje ustreznosti naročnikovega oblikovanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj se je z zahtevo naročnika, da morajo ponudniki, poleg izvedbe fekalne kanalizacije, izkazati tudi izvedbo meteorne kanalizacije, seznanil z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je naročnik, kot že pojasnjeno, jasno, natančno in nedvoumno zahteval, da ponudniki navedejo referenčni posel, v okviru katerega so izvedli tako fekalno kanalizacijo kot tudi meteorno kanalizacijo. Če je vlagatelj menil, da naročnik tega pogoja za sodelovanje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni oblikoval skladno s temeljnimi načeli javnega naročila oz. da naročnik v nasprotju z določbami ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja kot pogoj za sodelovanje zahteva tako izvedbo meteorne kanalizacije kot tudi fekalne kanalizacije (čeprav naj bi bili po navedbah vlagatelja enakovredni), bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložiti v rokih, kot izhajajo iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN.

V predmetnem postopku pravnega varstva se, glede na stopnjo postopka (tj. po poteku roka za predložitev ponudb), vprašanje zakonitosti pogoja za sodelovanje, določenega v točki 8.2.3.1. dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more odpreti. Tretji odstavek 25. člena ZPVPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Po poteku roka za predložitev ponudb ponudniki tako ne morejo več uveljavljati naročnikovih kršitev, povezanih z objavo ali vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oz. tistih kršitev, ki so jim bile ali bi jim morale biti znane pred potekom roka za prejem ponudb, posledica takšne prekluzije pa je, da se v postopku pravnega varstva takšne revizijske navedbe vsebinsko (meritorno) ne obravnavajo. Vlagatelj, ki se je z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila seznanil s sporno zahtevo naročnika, v postopku pravnega varstva niti ne zatrjuje (niti ne dokaže), da domnevnih naročnikovih kršitev pri oblikovanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za prejem ponudb. Pritrditi gre zato navedbam naročnika, da so navedbe vlagatelja, povezane z enakovrednostjo oz. primerljivostjo izvedbe fekalne kanalizacije in meteorne kanalizacije, upoštevaje stopnjo postopka in upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, prepozne. Državna revizijska komisija zato navedb vlagatelja, da je izvedba meteorne kanalizacije enakovredna fekalni kanalizaciji, vsebinsko ni presojala.

Glede na stopnjo postopka (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) in upoštevaje jasno, natančno in nedvoumno zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da ponudniki izkažejo tako izvedbo meteorne kanalizacije kot tudi izvedbo fekalne kanalizacije, bi sprejeti stališče vlagatelja, da za zaključek o izpolnjevanju referenčne zahteve oz. za zaključek o vlagateljevi usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila zadošča izkazovanje zgolj izvedbe fekalne kanalizacije, pomenilo, da se pregled ponudb ne bi izvedel ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kar bi predstavljalo kršitev načela transparentnosti javnega naročanja) in da zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne veljajo enako za vse gospodarske subjekte (kar bi predstavljalo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov). Navedenega ne spreminja sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-074/2020, saj se ta nanaša na drugačno dejansko stanje, kot je v konkretnem primeru. V omenjeni zadevi je namreč Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo, vložen pred potekom roka za predložitev ponudb, zoper določbe dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, tudi sicer pa v omenjeni zadevi Državna revizijska komisija ni zavzela stališča, »da mora naročnik upoštevati vsebinsko enakovrednost referenčnih del in ne sme formalistično zavračati dokazil, kadar iz njih izhaja, da je ponudnik dejansko sposoben izvesti predmet naročila«, kot to zatrjuje vlagatelj.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je vlagatelj usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila, gre še ponoviti, da predmet postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje, ali je vlagatelj (na splošno) usposobljen za izvedbo zadevnega javnega naročila, saj je lahko predmet postopka pravnega varstva le naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). V postopku pravnega varstva se tako ne ugotavlja, ali je posamezni ponudnik usposobljen za izvedbo javnega naročila, pač pa se presoja, ali je vlagatelj na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil v postopku oddaje javnega naročila, izkazal izpolnjevanje tistih zahtev, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Neutemeljene so zato navedbe vlagatelja, da bi naročnik »za uspešnost svojega očitka moral utemeljiti, da vlagatelj sploh ne izpolnjuje njegove referenčne zahteve«. Takšnega stališča Državna revizijska komisija tudi ni zavzela niti v zadevi št. 018-138/2023 niti v zadevi št. 018-010/2024, kot to nepravilno zatrjuje vlagatelj. V zadevi št. 018-138/2023 je bilo sporno izpolnjevanje zahtev, katerih izpolnitev je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vezal na izvedbeno fazo in jih gospodarskim subjektom do poteka roka za predložitev prijav ni bilo treba izkazovati, v obravnavani zadevi pa je sporno izpolnjevanje zahtev, ki jih morajo ponudniki izpolniti do poteka roka za predložitev ponudb. V zadevi št. 018-010/2024 je bilo sporno vprašanje, ali je zaradi formalne neskladnosti z naročnikovimi zahtevami onemogočeno unovčenje finančnega zavarovanja (ki ga je predložil takratni vlagatelj) na način, kot je to zahteval naročnik. Neizpolnjevanje referenčne zahteve ne predstavlja pomanjkljivosti ponudbe v njeni formi (ne predstavlja formalne pomanjkljivosti ponudbe), kot to želi prikazati vlagatelj, temveč predstavlja pomanjkljivost ponudbe v njeni vsebini (predstavlja vsebinsko pomanjkljivost ponudbe).

V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 89. člena ZJN-3, ker ga ni pozval k pojasnilu oz. dopolnitvi ponudbe. Dopolnjevanje, spreminjanje, popravljanje ali pojasnjevanje ponudb je urejeno v 89. členu ZJN-3. V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

Pritrditi gre sicer naročniku, da mu določba petega odstavka 89. člena ZJN-3 prepoveduje, da bi ponudnika večkrat pozval na odpravo iste pomanjkljivosti v ponudbi. Vendar pa pregled spisovne dokumentacije ne potrjuje naročnikovih navedb, da je vlagatelja na podlagi petega odstavka 89. člena že pozval na popravo ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenčne zahteve. Naročnik je na vlagatelja sicer naslovil dopis z dne 4. 6. 2025, vendar tega dopisa, kljub temu, da je naročnik v njem izrecno navedel, da vlagatelja poziva na »dopolnitev ponudbe«, po vsebini ni mogoče šteti za poziv na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. V vlagateljevi ponudbi so bili predloženi dokumenti, ki jih je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval v zvezi z izkazovanjem zahteve, določene v točki 8.2.3.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je zahteval predložitev izpolnjenega obrazca »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, katerega je vlagatelj predložil in v njem navedel vse zahtevane podatke, iz vpisanih podatkov pa izhaja izpolnjevanje sporne zahteve. Naročnik je vlagatelja z omenjenim dopisom pozval (1) na kopijo izvajalske pogodbe med referenčnim naročnikom in izvajalcem, (2) kopije morebitnih dodatkov k izvajalski pogodbi, (3) skenogram prvih in zadnjih strani končnega obračuna/obračunske situacije, iz katerega so razvidna izplačila subjektu GP Krk, d.d., Krk, in (4) dokazila, iz katerih je razvidno, da je GP Krk, d.d., Krk izvedel referenčni posel v količinah oz. dolžinah posamezne vrste del, kot so navedene navedli v obrazcu »Priloga št. 6 – Seznam referenčnih poslov«, torej na predložitev dokumentacije, predložitev katere naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval. Naročnik z izpostavljenim pozivom tako ni zahteval, da vlagatelj dopolni ali pojasni ponudbo v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ampak ga je pozval na predložitev dokazil v zvezi z navedbami glede priglašenega referenčnega posla, kot mu to omogoča določba šestega odstavka 79. člena ZJN-3 oz. na predložitev dokumentacije (ki je sicer ponudniki niso bili dolžni predložiti v ponudbo), na podlagi katere bo naročnik preveril obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe (prim. tudi drugi odstavek 89. člena ZJN-3).

V zvezi z revizijskimi navedbami, da bi naročnik (v primeru dvomov o vsebini reference) moral vlagatelja pozvati k dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe, gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017, 018-037/2019, 018-098/2020), da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 (»lahko naročnik zahteva«) možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik lahko namreč (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni, nima pa naročnik dolžnosti omogočiti dopolnjevanja ali popravljanja ponudb. Pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb torej ni naročnikova dolžnost, pač pa gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri odločitvi, ali bo dopustil dopolnjevanje, popravljanje in pojasnjevanje ponudb, naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora strogo upoštevati določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter vse ponudnike obravnavati enakopravno.

Naročnik se z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni zavezal k postopku pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb. Naročnik je namreč v točki 9.5. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil: »Naročnik lahko (ni pa to nujno, obvezno) na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena/naložena v skladu s 77. in 78. členom ZJN-3. Naročnik lahko (ni pa to nujno) glede predloženih obrazcev in listin ter ponudnikovih navedb v ponudbi v okviru zakonskih določb, zlasti 89. člena ZJN-3, od ponudnika zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna stvarna dokazila ali odpravo računskih napak.« Naročnik si je torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal možnost, da se odloči za pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb (seveda v okvirih, kot jih določa ZJN-3), in se ni zavezal, da bo v primeru, če bo ugotovil neizpolnjevanje določene zahteve, ponudniku omogočil popravo ponudbe. Da bi se naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zavezal k uporabi instituta iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, vlagatelj v postopku pravnega varstva tudi ne zatrjuje.

Pač pa vlagatelj zatrjuje, da je naročnik »drugim gospodarskim subjektom« omogočil pojasnila oz. popravo ponudbe, zato bi to moral to skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov omogočiti tudi vlagatelju. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej pojasniti, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel le dve ponudbi, vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil dokazil o nekaznovanosti za pravne osebe in fizične osebe, relevantne v smislu 75. člena ZJN-3, in da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 17. 9. 2025 pozval na predložitev dokazil o nekaznovanosti za pravne osebe in fizične osebe, relevantne v smislu 75. člena ZJN-3 – ob tem je naročnik pojasnil, da je sicer pridobil izpis iz aplikacije e-Dosje, vendar je ta neustrezen, ker lahko, glede na a) točko 3. odstavka 77. člena ZJN-3, kot ustrezna upošteva le tista dokazila, ki so bila pridobljena najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo ponudb. Ker naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo dokazila o neobstoju izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (gl. točko 8.1.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ponudba izbranega ponudnika zaradi odsotnosti dokazil o nekaznovanosti za pravne osebe in fizične osebe, relevantne v smislu 75. člena ZJN-3, ni bila obremenjena s pomanjkljivostmi, naročnik pa s pozivom na predložitev dokazil o nekaznovanosti izbranega ponudnika ni pozval na odpravo pomanjkljivosti ponudbe oz. mu ni omogočil poprave ponudbe v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, pač pa je izbranega ponudnika pozval na predložitev dokazil v zvezi z navedbami v ESPD, kot mu to veleva sedmi odstavek 79. člena ZJN-3, oz. na predložitev dokazil, na podlagi katerih bo preveril obstoj in vsebino podatkov v ponudbi (prim. tudi drugi odstavek 89. člena ZJN-3). Upoštevaje navedeno se kot neutemeljene izkažejo navedbe vlagatelja, da je naročnik »drugim gospodarskim subjektom« omogočil pojasnila oz. popravo ponudbe in da je naročnik izbranega ponudnika pozival k dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe, posledično pa gre zavrniti navedbe vlagatelja, da bi ga moral naročnik, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi.

Glede na navedeno gre zavrniti vlagateljeve navedbe, da bi ga naročnik (v primeru dvomov o vsebini reference) moral pozvati k dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe. Podlage za zaključek, da bi moral naročnik vlagatelja pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi namreč v pravnih podlagah (ZJN-3 in predmetna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila) ni najti, prav tako naročnik vlagatelja ni bil dolžan pozvati na popravo ponudbe upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik zaradi odsotnosti pozivanja na popravo ponudbe kršil načelo sorazmernosti in »pravilo milejšega ukrepa«, gre ponoviti, da je na odločitev o tem, ali bo pristopil k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, prepuščena naročniku. O tem skladno s pravili iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ne more odločiti Državna revizijska komisija kot organ pravnega varstva - če se naročnik v obravnavanem primeru ni odločil vlagatelja pozvati k popravkom njegove ponudbe, ga organ pravnega varstva k temu ne more prisiliti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-175/2021, 018-087/2023, 018-028/2024).

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik njegovo referenco preverjal bistveno strožje kot referenco izbranega ponudnika, posledično pa je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da naročniku načeloma ni mogoče očitati kršitev, če preverja podatke v ponudbi oz. če preverja podatke v zvezi s priglašenimi referencami. V obravnavanem primeru iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik referenčnega projekta, ki ga je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, ni preverjal. Vendar pa ob tem ne gre spregledati, da se je izbrani ponudnik v ponudbi skliceval na projekt, katerega referenčni naročnik je bil naročnik, posledično pa gre po naravi stvari sklepati, da naročnik referenčni projekt, na katerega se je skliceval izbrani ponudnik, pozna. Položaj, ko naročnik priglašenega referenčnega posla, ne pozna, ni primerljiv oz. ni enak položaju, ko naročnik priglašen referenčni posel pozna, ker je bil sam referenčni naročnik. Vlagatelj in izbrani ponudnik tako nista bila v enakem dejanskem položaju, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, ko je ponudnika, ki sta v različnih položajih, različno obravnaval, s tem, ko je referenčni posel, ki ga je priglasil vlagatelj, preverjal pri referenčnem naročniku in referenčnem investitorju, medtem ko referenčnega posla, ki ga je priglasil izbrani ponudnik in katerega naročnik je bil sam, ni preverjal. Državna revizijska komisija je zato navedbe vlagatelja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker je njegovo referenco preverjal (strožje) kot referenco izbranega ponudnika, zavrnila kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, naročnikovih kršitev, ko je na podlagi dokumentacije, s katero je razpolagal ob sprejemu izpodbijane odločitve, zaključil, da v okviru priglašenega referenčnega posla ni bila izvedena meteorna kanalizacija, in ko je posledično vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno in jo zavrnil. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb, ki jih vlagatelj podaja v utemeljitev slednjega, ni obravnavala. Vsebinska presoja utemeljenosti preostalih dveh razloga, s katerima je naročnik utemeljeval zavrnitev vlagateljeve ponudbe (tj. nepredložitev skenograma zadnje strani končnega obračuna/obračunske situacije priglašenega referenčnega projekt in podaja neresnične izjave), namreč, ob upoštevanju, da za zavrnitev vlagateljeve ponudbe zadostuje že en razlog, ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov pravnega varstva zahteva tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj – po pooblaščencu,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran