018-138/2025 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vrednotenje prispevkov Operativnih programov za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobjih 2014-2020 in 2021-2027 k nacionalnim ciljem Strategije Digitalna Slovenija 2030«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CEDARS, svetovanje, d.o.o., Linhartova cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 19. 12. 2025

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-12/2024-1630-40 z dne 15. 10. 2025.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po odprtem postopku skladno s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 25. 6. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004962/2025-EUe16/01 in istega dne v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 406836-2025.

Naročnik je 17. 10. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004962/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-12/2024-1630-40 z dne 15. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe. Vlagateljevo ponudbo, ki je bila ekonomsko najugodnejša, je izključil, javno naročilo pa oddal ponudniku MK PROJEKT, družba za svetovanje in vodenje projektov, d.o.o., Rogaška cesta 25, Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 22. 10. 2025 vložil zahtevek za revizijo v katerem zatrjuje, da je ravnal skladno s pozivom na dopolnitev ponudbe št. 4301-2/2025-1630-13 z dne 11. 9. 2025 (v nadaljevanju tudi: poziv na dopolnitev ponudbe) in ponudbo ustrezno dopolnil. Zatrjuje, da je predložil ustrezne izjave za dokazovanje neizpolnjevanja razloga za izključitev iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Pojasnjuje, da je naročniku predložil izjave v slovenskem jeziku, ki so jih lastnoročno podpisale osebe, navedene kot podizvajalci. Podpisi so bili overjeni pri notarju s sedežem v Republiki Hrvaški, zato je notarska overitev zapisana v hrvaškem jeziku. Meni, da notarska overitev podpisa ne spreminja dejstva, da je sama izjava podana v slovenskem jeziku, naročnik pa v pozivu na dopolnitev ni izrecno zahteval prevoda besedila notarske overitve v slovenski jezik. Pojasnjuje tudi, da se notarska listina obravnava kot dokazilo uradne institucije in zanjo ni potrebna dodatna nadoveritev (sklicuje se na bilateralni režim med Slovenijo in Hrvaško). Zatrjuje tudi, da je morebitno pomanjkljivost mogoče odpraviti z dopolnitvijo, gre namreč za element, katerega obstoj pred rokom je mogoče objektivno preveriti. Neposredna izločitev predstavlja ravnanje v nasprotju s 36. in 89. členom ZJN-3. Navaja, da je izločitev zaradi manjkajočega prevoda notarske klavzule nesorazmerna glede na predmet in naravo dokazila; da naročnik ni dopustil možnosti, da namesto izjav predloži dokazila iz uradnih evidenc, za katera po dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni potreben prevod. Zatrjuje tudi, da se za naročnika nesprejemljive izjave nanašajo na kader, prijavljen kot dodaten kader za potrebe točkovanja skladno z razpisnimi zahtevami; da bi moral naročnik v skladu s 94. členom ZJN-3 pozvati ponudnika, naj podizvajalce M.P., I.Ž. in V.K. zamenja z dopustnimi ali jih umakne iz ponudbe oz. izvesti točkovanje brez njih. Povračila stroškov postopka pravnega varstva vlagatelj ni zahteval.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 24. 10. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev, ki se do zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je 10. 11. 2025 sprejel »Odločitev« št. 4301-12/2025-1630-51 z dne 5. 11. 2025, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma pojasnjuje, da vlagatelja ni izločil, ampak na podlagi predzadnje povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 izključil, ker ponudbe ni dopolnil v skladu z naročnikovim pozivom na dopolnitev. V kolikor bi naročnik ravnal drugače, bi kršil načela ZJN-3. Pojasnjuje, da vlagatelj v dopolnitvi ponudbe za osebe M.P., V.K. in I.Ž. ni predložil zapriseženih izjav, kot to zahtevajo »Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe« in poziv za dopolnitev, v katerem je naročnik izrecno opozoril tudi na jezik dokumentov ter obveznost predložitve prevodov. Zatrjuje, da zapriseženih izjav vlagatelja ni mogoče šteti kot ustreznih, ker niso dane v slovenskem jeziku. Vlagatelj bi moral predložiti uradni prevod celotne notarsko overjene zaprisežene izjave v slovenski jezik, ker tega ni storil, je moral naročnik v skladu s predzadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 vlagatelja izključiti. Poudarja, da je bistvo zaprisežene izjave ravno notarska overitev, opravljena s strani notarja, zaradi česar bi morala tudi ta biti prevedena v slovenski jezik. Meni, da pri izvedbi javnega naročanja niso merodajni bilateralni režimi. Dodaja, da je iz predzadnje povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da naročnik ne sme pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe za isto stvar več kot enkrat. V kolikor bi naročnik vlagatelja po prejemu njegove dopolnitve ponudbe ponovno pozval na predložitev uradnega prevoda zaprisežene izjave, dane pred notarjem v slovenski jezik, bi ravnal v nasprotju z ZJN-3, saj je bil vlagatelj v zvezi z enakim dokumentom enkrat že pozvan. Naročnik navedbe vlagatelja, da ni ravnal skladno z načelom sorazmernosti v celoti zavrača in ugotavlja, da si vlagatelj načelo sorazmernosti napačno interpretira. Pojasnjuje, tudi, da je z vpogledom v e-Certis ugotovil, da organi oziroma institucije v Republiki Hrvaški ne izdajajo potrdil in/ali ne zaobsegajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZJN-3, zato je vlagatelja, v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3, moral pozvati k predložitvi zaprisežene izjave. Pojasnjuje tudi, da je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe samo v delu, da predloži dokazila za že prijavljene podizvajalce (tj. brez možnosti zamenjave podizvajalcev in predložitvijo dokazil zanje), saj bi menjava podizvajalcev pomenila povsem novo ponudbo. Poudarja, da je vlagatelja opozoril na možnost izključitve, če ponudbe ne dopolni ustrezno, zaradi česar tudi ni mogel upoštevati dopolnitve in izvesti točkovanja brez upoštevanja dodatnega kadra, ampak je moral skladno z opozorilom in predzadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 vlagatelja izključiti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 10. 11. 2025 in 1. 12. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se dokazila, za katera je naročnik ugotovil, da jih vlagatelj ni predložil v skladu s pozivom na dopolnitev ponudbe, nanašajo na izkazovanje neobstoja razlogov za izključitev iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-3 zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena ZJN-3. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko zahteva le dokazila, določena v 77. in 78. členu ZJN-3.

Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, naročnik skladno s tretjim odstavkom 77. člena ZJN-3 v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 sprejme izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev (točka a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3). V zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 pa potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi (točka b tretjega odstavka 77. člena ZJN-3). Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz (med drugim) prvega odstavka 75. člena ZJN-3 in drugega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je skladno s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3 mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt (četrti odstavek 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 nadalje določa, da lahko naročnik ob predložitvi ponudb namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, skladno s točko a) prvega odstavka 79. člena ZJN-3 sprejme ESPD (tj. enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila), ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni iz sodelovanja v postopku javnega naročanja. ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik (tretji odstavek 79. člena ZJN-3). Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. ESPD ima skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-3 obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014) in se zagotovi izključno v elektronski obliki.

Če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja, lahko naročnik skladno s šestim odstavkom 79. člena ZJN-3 ponudnike kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD. Pred oddajo javnega naročila v odprtem postopku pa naročnik od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, skladno s sedmim odstavkom 79. člena ZJN-3 zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3. Naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom ZJN-3 (sedmi odstavek 79. člena ESPD). Ne glede na šesti in sedmi odstavek 77. člena ZJN-3 gospodarski subjekt skladno s prvo povedjo iz osmega odstavka 79. člena ZJN-3 ni dolžan predložiti dokazil ali drugih listinskih dokazov, če lahko naročnik potrdila ali druge potrebne informacije pridobi brezplačno z neposrednim dostopom do nacionalne baze podatkov katere koli države članice, kakršne so nacionalni register javnih naročil, elektronski register podjetij, elektronski sistem za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijski sistem. Gospodarski subjekt prav tako ni dolžan predložiti dokazil, če naročnik že ima te dokumente zaradi prejšnjega oddanega javnega naročila ali sklenjenega okvirnega sporazuma in so ti dokumenti še vedno veljavni oziroma izkazujejo navedbe v ESPD (druga poved osmega odstavka 79. člena ZJN-3). Če lahko naročnik v skladu z osmim odstavkom 79. člena ZJN-3 dokazila pridobi neposredno v bazi podatkov, mora ESPD skladno z devetim odstavkom 79. člena ZJN-3 vsebovati tudi informacije, ki so potrebne v ta namen, zlasti spletni naslov baze podatkov, podatke za identifikacijo, če je to treba, pa tudi soglasje, da naročnik pridobi dokazilo. Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, mora v ponudbi skladno z drugim odstavkom 94. člena ZJN-3 navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 in priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Zaradi poenostavitve čezmejnega oddajanja ponudb je Evropska komisija vzpostavila spletno zbirko potrdil e-Certis, ki jo lahko brezplačno uporabljajo naročniki in gospodarski subjekti (prvi odstavek 80. člena ZJN-3). V postopku javnega naročanja naročnik skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-3 uporablja zbirko e-Certis in zahteva predvsem vrsto potrdil ali obliko listinskih dokazov, ki so zajete v tej zbirki.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v točki 9.1 »Ugotavljanje sposobnosti za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in dokazila« določil: »Ob predložitvi ponudbe bo naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, v skladu z 79. členom ZJN-3 sprejel ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo gospodarskega subjekta, kot predhodni dokaz gospodarskega subjekta v zvezi s točkami 9.1.1 do 9.1.3 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe, ki so del razpisne dokumentacije. V primeru, da ponudnik prijavi podizvajalca ali se sklicuje na zmogljivosti drugega, je potrebno tudi zanj predložiti ESPD obrazec. […] V kolikor gospodarski subjekt nima sedeža v Republiki Sloveniji in ne more pridobiti in predložiti zahtevanih dokumentov, ker država v kateri ima ponudnik svoj sedež ne izdaja takšnih dokumentov, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če pa ta v državi v kateri ima ponudnik svoj sedež ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima ponudnik sedež.«

V podtočki 9.1.1 »Razlogi za izključitev« je pri posameznih razlogih za izključitev naročnik določil dokazila in kateri subjekti jih morajo predložiti, med drugim:
- pod zaporedno št. 1, ki obravnava nekaznovanost: »DOKAZILO: izpolnjen obrazec »ESPD« (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek A: Razlogi, povezani s kazenskimi obsodbami«), za vsak gospodarski subjekt v ponudbi.«
- pod zaporedno št. 2, ki obravnava obvezne dajatve in druge nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo: »DOKAZILO: izpolnjen obrazec »ESPD« (v »Del III: Razlogi za izključitev, Oddelek B: Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost, Plačevanje davkov in Plačevanje prispevkov za socialno varnost«) za vsak gospodarski subjekt v ponudbi.«

V točki 11.1 »Ponudbena dokumentacija« je določil: »[…] V času pregleda ponudbe/ponudb, bo naročnik ponudnike lahko pozval k predložitvi dokazil, kot je navedeno za posameznim zahtevanim pogojem oziroma razlogom za izključitev. Naročnik vljudno naproša vsakega ponudnika, da vse predmetne izjave in/ali zahtevane dokumente predloži že v ponudbi.«

V točki 11.3.5 »Jezik ponudbe« je določil: »Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Vsi dokumenti v zvezi s ponudbo morajo biti v slovenskem jeziku, razen dokazila uradnih institucij (potrdila), ki so lahko predložena v tujem jeziku. Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika zahteva, da del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, na lastne stroške uradno prevede v slovenski jezik, če ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je to potrebno ter mu za to določi ustrezen rok. Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma uradni prevod v slovenskem jeziku.«

Naročnik v predmetni dokumentaciji v zvezi s postopkom javnega naročanja ni določil posebnih pravil glede dopolnjevanja, spreminjanja ali pojasnjevanja ponudb, zaradi česar veljajo pravila, določena v petem odstavku 89. člena ZJN-3.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, v skladu z 79. členom ZJN-3 sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo gospodarskega subjekta, kot predhodni dokaz gospodarskega subjekta v zvezi s točkami 9.1.1 do 9.1.3 (torej med drugim tudi v zvezi z razlogi za izključitev po prvem in drugem odstavku 75. člena ZJN-3). Tudi pri navedbi posameznih razlogov za izključitev je naročnik kot zahtevano dokazilo navedel ESPD obrazec, nadalje pa je določil, da bo v času pregleda ponudb pozval k predložitvi dokazil. Ob tem je na ponudnike naslovil prošnjo (in ne obveznosti), da že v ponudbi predložijo dokumente in izjave.

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja (ESPD obrazec vlagatelja) izhaja, da namerava del javnega naročila oddati v podizvajanje, med drugim osebam M.P., V.K. in I.Ž. Prav tako je iz ponudbe razvidno, da je vlagatelj skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, k ponudbi za navedeni kader za izpolnjevanje merila: »Kapaciteta projektne skupine (za dodatno prijavljen kader)« priložil ESPD obrazce. Potrdil, ki bi izkazovali resničnost podatkov, navedenih v ESPD obrazcih, ni priložil, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa le-ta kot navedeno niti niso bila zahtevana.

Naročnik je nato s »Pozivom na dopolnitev ponudbe« št. 4301-12/2025-1630-13 z dne 11. 9. 2025 s sklicevanjem na peti odstavek 89. člena ZJN-3 vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, med drugim je za osebe M.P., V.K. in I.Ž. zahteval:
- »za dokazovanje neizpolnjevanja razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 v Republiki Hrvaški (iz točke 1 v okviru točke 9.1.1 Razlogi za izključitev iz Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe) predložite zapriseženo izjavo (ki ni starejša od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo ponudb, ali je dana oz. pridobljena najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo ponudb), da oseba …[M.P, V.K., I.Ž.]… v Republiki Hrvaški ne izpolnjuje razlogov za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. […]«;
- »za dokazovanje neizpolnjevanja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v Republiki Hrvaški (iz točke 2 v okviru točke 9.1.1 Razlogi za izključitev iz Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe) predložite zapriseženo izjavo, ki odraža stanje na dan 19. 8. 2025, da oseba …[M.P, V.K., I.Ž.]… v Republiki Hrvaški ne izpolnjuje razlogov za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 […]«.

Pri vseh točkah poziva, ki se nanašajo na izpostavljene dele navedenega poziva je naročnik dodal še opozorilo glede jezika dokumentov: »Opozarjamo vas, da je potrebno v skladu s točko 11.3.5 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe vse dokumente v zvezi s ponudbo obvezno priložiti v slovenskem jeziku, razen dokazila uradnih institucij (potrdila), ki so lahko predložena v tujem jeziku. Predloženi zapriseženi izjavi npr. dani pred notarjem, ki ne bo dana v slovenskem jeziku, mora biti obvezno priložen tudi uradni prevod te zaprisežene izjave v slovenskem jeziku.«

Prav tako iz navedenega poziva izhaja, da je naročnik določil: »Opozarjamo vas, da bo moral naročnik v skladu z 89. členom ZJN-3 gospodarski subjekt izključiti, v kolikor gospodarski subjekt ne bo predložil vseh dokazil in pojasnil, ustrezne informacije ali dokumentacije, ki so zahtevane v tem Pozivu za dopolnitev ponudbe.«

Vlagatelj je ponudbi po pozivu na dopolnitev za osebe M.P., V.K. in I.Ž. predložil dokumente »Izjava za dokazovanje neizpolnjevanja razloga za izključitev udeležbe pri javnem naročilu« z dne 18. 9. 2025. Iz vpogleda v izjave izhaja, da so le-te predložene v slovenskem jeziku, med tem ko je overitvena klavzula notarja v hrvaškem jeziku.

Naročnik je na podlagi predloženih dokazil ugotovil, da vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno s pozivom, saj je na dokazilih overitvena klavzula notarja v hrvaškem jeziku, zaradi česar je vlagatelja na podlagi predzadnje povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 iz postopka oddaje javnega naročila izključil.

Državna revizijska komisija z vpogledom v poziv na dopolnitev ponudbe ugotavlja, da se je naročnik v pozivu na dopolnitev vlagateljeve ponudbe res skliceval na peti odstavek 89. člena ZJN-3. Vendar v tem delu poziva na dopolnitev ponudbe ni mogoče obravnavati kot ravnanja, ki bi temeljilo na prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, kot ravnanje, ki ima podlago v prvi povedi iz sedmega odstavka 79. člena ZJN-3. Kot je bilo že ugotovljeno, je vlagatelj v ponudbi zase in za podizvajalce predložil obrazec ESPD, kar je ugotovil tudi naročnik, ki v pozivu na dopolnitev ponudbe in izpodbijani odločitvi ni navedel, da bi bili predloženi obrazci ESPD kakorkoli pomanjkljivi. Prav tako je bilo že pojasnjeno, da naročnik sprejme obrazec ESPD kot predhodni dokaz, da pri ponudniku ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 (alineja a) prvega odstavka 79. člena ZJN-3 pa tudi 9.1 točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Zato ni mogoče šteti, da so bile v vlagateljevi ponudbi zaradi odsotnosti dokazil, informacije ali dokumentacija, ki so jih morali predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma da so manjkali posamezni dokumenti. Ponudnik, kateremu se je naročnik odločil oddati naročilo, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 9.1) dokazila namreč predloži šele pred oddajo naročila (gl. tudi sedmi odstavek 79. člena ZJN-3).

Čeprav se naročnik v pozivu na dopolnitev ni skliceval na sedmi odstavek 79. člena ZJN-3, gre ugotoviti, da iz poziva izhaja, da mora vlagatelj naročniku predložiti dokazila v zvezi z neobstojem razlogov za izključitev oziroma v zvezi z navedbami iz ESPD obrazca. Neodvisno od tega, ali se je naročnik oprl na napačno pravno podlago pri pozivanju na pridobitev dokazil, in neodvisno od tega, kako je poziv utemeljil, je naročnikovo ravnanje treba določiti po vsebini (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-121/2019). Vsebina njegovega ravnanja pa je jasna – vlagatelja je pozval, da predloži dokazila v zvezi z navedbami iz obrazca ESPD in ne k predložitvi manjkajočih dokumentov ali dopolnitvi, popravi ali pojasnilu informacije ali dokumentacije. Ker se torej naročnikovo ravnanje ne nanaša na dopolnjevanje ponudbe po petem odstavku 89. člena ZJN-3, naročnik tudi ni imel podlage, da iz razloga predložitve izjav z overitveno klavzulo v hrvaškem jeziku ravna skladno s predzadnjo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 in vlagatelja izključi. Naročnikov poziv v delu, ki se nanaša na dokazila glede neobstoja razlogov za izključitev po prvem in drugem odstavku 75. člena ZJN-3 v konkretnem primeru ne predstavlja poziva k odpravi pomanjkljivosti po petem odstavku 89. člena ZJN-3, posledično njegovega ravnanja, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nedopustno, ni mogoče šteti kot skladnega z določbami ZJN-3.

Vlagatelj izpostavlja, da bi ga naročnik v zvezi s prevodom notarske klavzule lahko pozval na dopolnitev ponudbe, naročnik pa temu nasprotuje, saj meni, da bi šlo za večkratno pozivanje glede iste pomanjkljivosti.

Prvi odstavek 36. člena ZJN-3 določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, naročnik pa lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. V skladu z drugim odstavkom 36. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

Tudi naročnik je v 11.3.5 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, da morajo biti dokumenti v zvezi s ponudbo v slovenskem jeziku, razen dokazila uradnih institucij (potrdila), ki so lahko predložena v tujem jeziku. Pridržal si je tudi pravico, da od ponudnika zahteva, da del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, na lastne stroške uradno prevede v slovenski jezik, če ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je to potrebno ter mu za to določi ustrezen rok.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, izjava o neobstoju izključitvenih razlogov ni bila v celoti priložena v slovenskem jeziku, kar pomeni, da vlagatelj ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v 11.3.5 točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar njegova ponudba ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar gre slediti navedbam vlagatelja, da bi ga naročnik v zvezi s prevodi notarske overitve skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko pozval na dopolnitev ponudbe. Ugotovljeno stanje v ponudbi vlagatelja, ko je bil del dokumentov predložen v hrvaškem jeziku, gre namreč opredeliti kot napako oz. pomanjkljivost ponudbe, ki jo naročnik lahko odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker bi vlagatelj s prevodom dokumenta, ki ni bil predložen v slovenskem jeziku, zgolj popravil pomanjkljivost dokumentov, ki so v času predložitve ponudbe že obstajali, je mogoče objektivno preveriti tako njihov obstoj kot tudi vsebino. Naročnik sicer zatrjuje, da bi v takšnem primeru šlo za dvakratno pozivanje glede iste stvari, vendar navedenemu ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija je namreč že ugotovila, da je naročnik s pozivom na predložitev dokazil o neobstoju razlogov za izključitev ravnal v skladu s sedmim odstavkom 79. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3. Ker torej ni šlo za dopolnjevanje, spreminjanje ali pojasnjevanje ponudbe v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, za obravnavani primer tudi niso relevantni naročnikovi pomisleki o nedopustnosti večkratnega pozivanja na dopolnitev ponudbe v istem delu (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-157/2019). Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že ravnal po petem odstavku 89. člena ZJN-3 in ponudnike v zvezi s pomanjkljivostmi v ponudbi pozival na odpravo le-teh, gre slediti navedbam vlagatelja, da bi moral naročnik skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) tudi vlagatelja - ob ugotoviti, da pomanjkljivosti v zvezi z jezikom notarske overitve ne more odpraviti sam - pozvati na dopolnitev ponudbe po petem odstavku 89. člena ZJN-3. Naročnik pa lahko ob določitvi ustreznega roka tudi skladno z drugim odstavkom 36. člena ZJN-3 zahteva uradni prevod v slovenski jezik, če pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izključil iz postopka oddaje javnega naročila, kršil 7. člen ZJN-3 in peti odstavek 89. člena ZJN-3.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi s pozivom na predložitev zaprisežene izjave namesto uradnega potrdila, pa tudi navedb v zvezi z menjavo podizvajalcev, saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh navedb ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4301-12/2024-1630-40 z dne 15. 10. 2025.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo vseh prejetih ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.




Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- vlagatelj;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran