018-131/2025 Dom starejših občanov Preddvor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Aleksandra Petrovčiča kot predsednika senata ter Marka Medveda in Igorja Luzarja kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev gradbenega nadzora pri projektu »PRENOVA GRADU TURN IN PROSTOROV V DSO PREDDVOR««, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LOKAINŽENIRING, podjetje za svetovalni inženiring d.o.o., Kapucinski trg 8, Škofja Loka, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in Partnerji, d.o.o., Gosposvetska 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Preddvor, Potoče 2, Preddvor (v nadaljevanju: naročnik) dne 4. 12. 2025

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik izvaja po postopku naročila male vrednost skladno s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 2. 9. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006881/2025-SL1/01.

Naročnik je 10. 10. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006881/2025-ODL/01 objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 4300-4/2025-2 z dne 10. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da je prejel tri ponudbe. Za vlagateljevo ponudbo, ki je bila ekonomsko najugodnejša, je ugotovil, da ni dopustna, javno naročilo pa oddal ponudniku DOMPLAN, družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d., Bleiweisova cesta 14, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 16. 10. 2025 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Zatrjuje, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, materialno pravo napačno uporabljeno, odločitev pa sprejeta v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti. Navaja, da ni oddal neobičajno nizke ponudbe in pojasnjuje, da je dne 30. 9. 2025 podal pojasnilo in kalkulacijo ponudbene cene. Zatrjuje, da iz prakse Države revizijske komisije izhaja, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana; da je oblikovanje ponudbene cene ena od poslovnih odločitev ponudnika na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati; da je s pojasnili ustrezno obrazložil zahtevane podatke in utemeljil posamezne elemente ponudbe. Pojasnjuje, da je upoštevajoč zahteve iz poziva obrazložil postavke, ki se nanašajo na vodenje nadzora, pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva, pooblaščenega inženirja za področje strojno inštalacijskih del in opreme, pooblaščenega inženirja za področje elektroinštalacijskih del in opreme, s tem pa dokazal, da je javno naročilo mogoče izvesti za ceno 58.944,30 EUR skupaj z DDV. Povzema pojasnila ponudbene cene in navaja, da v konkretnem primeru niti niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe vlagatelja. Zatrjuje, da se neobičajno nizka cena ne presoja le glede cen posameznih postavk, ampak je pri presoji ključna končna ponudbena cena; da je zagotovil kalkulacije za storitve, ki jih bo izvajal podizvajalec (vodenje nadzora, pooblaščeni inženir strojnih instalacij); da za presojo dopustnosti ponudbe ni relevantna priporočena vrednost urnih postavk Inženirske zbornice Slovenije, saj ne gre za zakonske zahteve; da je bil poziv naročnika splošen in da glede organiziranosti ni dolžan predložiti dokazil, saj niti niso bila zahtevana. Navaja tudi posle, za katere ima sklenjene pogodbe po primerljivih cenah ter predlaga zaslišanje direktorja vlagatelja, ki bi izpovedal, kako je izračunal kalkulativne elemente in kakšne so običajne cene podobnih storitev na trgu, z izpovedjo pa bi dokazal, da cena ni neobičajno nizka in da zagotavlja dnevno prisotnost, kot je bila zahtevana v razpisu. Dalje zatrjuje, da je naročnik kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti ter drugi odstavek 67. člena ZJN-3, saj je ponudbo vlagatelja presojal ob upoštevanju pravil, ki jih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil. Zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pri zahtevi glede vodje nadzora zgolj prepisal zakonsko dikcijo, ne da bi ji dal konkretno vsebino, šele v odločitvi o oddaji javnega naročila pa je zapisal, da gre določbo razumeti na način, da zahteva pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, kakšno izobrazbo mora imeti nominirani vodja nadzora, niti opredelil, da mora biti pooblaščeni inženir točno določene stroke. Nominirani vodja nadzora R. B. izpolnjuje tehnično sposobnost, kar izhaja tudi iz predloženih referenčnih potrdil. Zatrjuje še, da je naročnik v obrazložitvi navedel, da bi vlagatelj »lahko skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila za vodjo del angažiral pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva«, ni pa napisal, da bi moral. Tudi odgovor na portalu javnih naročil ne govori o tem, kakšne stroke mora biti vodja nadzora, ampak le, da lahko naloge vodje nadzora in pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva opravlja ista oseba.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 20. 10. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 10. 2025 opredelil do navedb iz zahtevka za revizijo. Navaja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da vlagatelj za vodenje nadzora ni določil pooblaščenega arhitekta ali inženirja stroke, ki glede na vrsto del prevladuje. Navaja, da bi se vlagatelj moral zavedati dejstva, da pri obnovi, rekonstrukciji in zunanji ureditvi objekta visoke gradnje prevladujejo gradbeno obrtniška dela, ki običajno predstavljajo od 60% - 80% vrednosti vseh del. V pomoč je lahko tudi DGD dokumentacija, ki je bila priložena v sklopu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da se je vlagatelj tega zavedal, izhaja tudi iz analize ponudbe vlagatelja, ki je za pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva predvidel največjo porabo časa za izvedbo nadzora. Hkrati dodaja, da iz pojasnila vlagatelja glede neobičajno nizke ponudbe izhaja, da pri razkritju analize ponudbene cene ni ločeno upošteval stroškov, ki jih tudi našteva.

Naročnik je 28. 10. 2025 sprejel »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-4/2025-5 s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. Zatrjuje, da je s pozivom na pojasnilo neobičajno nizke cene jasno in nedvoumno zahteval podrobno pojasnitev oziroma utemeljitev cene z namenom, da se preveri zmožnost vlagatelja, da javno naročilo izpolni na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je pripravil kalkulacijo, vendar je zaradi popolnega umanjkanja utemeljitve oziroma pojasnila elementov cene vodenja nadzora in nadzora strojnih instalacij, naročnik moral šteti, da vlagatelj ustreznega odgovora ni podal. Navedenega ne spremenijo niti dodatna pojasnila, ki jih je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo. Pojasnjuje, da neobičajno nizke cene ni presojal le glede posameznih postavk, saj je po mnenju naročnika neobičajno nizka tudi končna ponudbena cena; da priporočene vrednosti urnih postavk Inženirske zbornice Slovenije ne predstavljajo merila za dopustnost ponudbe in jih tudi ni uporabil kot merilo. Glede javnih naročil, ki jih vlagatelj navaja kot primerljiva, zatrjuje, da so v teku in niso zaključena, zaradi česar o eventualni uspešni izvedbi teh javnih naročil vlagatelj ne more predložiti reference. Zatrjuje tudi, da je zaradi specifičnih zahtev posameznih javnih naročil težko ugotovljiva primerljivost teh poslov. Prav tako je pri enem od poslov razvidno, da ponudbena cena vlagatelja ni odstopala od ostalih ponudb tako kot v predmetnem javnem naročilu (81% od naslednje in 147% od najvišje). Zatrjuje, da je na podlagi prejetega pojasnila sklepal, da vlagatelj ponudbene cene ni ustrezno pojasnil, priložena kalkulacija namreč ne pojasni nizke ravni predlagane cene. Stroškov v delu vodenja nadzora, nadzornika strojnih instalacij in opreme pa vlagatelj v pojasnilu kalkulacije niti ni opravil ampak zgolj navedel znesek, ki ga za opravljeno storitev zahteva podizvajalec. Dodaja še, da je presoja ali je ponudnik ovrgel dvom o možnosti izpolnitve javnega naročila naročnikova avtonomna odločitev. Glede zahtevanega vodje nadzora pojasnjuje, da zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila nejasna, da sta jo pravilno razumela preostala ponudnika, vlagatelj pa bi lahko v primeru dvoma preko portala javnih naročil tudi zastavil vprašanje. Glede na vse priloge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter ob dejstvu, da so ponudniki strokovnjaki na tem področju, je po mnenju naročnika jasno, da dileme o tem, katera vrsta del prevladuje, ni. Iz kalkulacije cen, ki jih je v pojasnilu podal vlagatelj pa izhaja, da je ravno inženirja s področja gradbeništva ocenil z najvišjo postavko, zaradi česar je nepredstavljivo, da je vlagatelj ocenil, da prevladujejo strojno instalacijska dela. Zatrjuje, da bi ravno s sprejemom nominiranega kadra kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Od ponudnika se namreč pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena na tak način, pa ponudnik sam nosi posledice.

Vlagatelj se je z vlogo »Prva pripravljalna vloga« z dne 30. 10. 2025 opredelil do navedb naročnika in izbranega ponudnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah in zatrjuje, da je bil poziv naročnika za podajo obrazložitve zelo splošen, vlagateljevo pojasnilo pa izčrpno. Podal je kalkulacijo in pojasnil, da ponujena cena zagotavlja realno izvedljivost posla in ne predstavlja nikakršne ovire za izvedbo le-tega. Zagotovil je tudi dnevno prisotnost pooblaščenega nadzornika ustrezne stroke, takšno ceno pa je lahko oblikoval zaradi dobre organiziranosti podjetja vlagatelja. Ne glede na višino urne postavke za posamezni kader, vlagatelj za vodjo nadzora predvideva največji obseg prisotnosti na gradbišču in sicer vsakodnevno prisotnost. Dodatno pojasnjuje, da nima vpliva na postavitev ponudbene cene podizvajalca. Sicer pa presoja ali je ponudbena cena neobičajno nizka ni odvisna zgolj od urne postavke nominiranega kadra ampak od vseh razlogov, ki jih je v obrazložitvi na poziv naročnika navedel vlagatelj. Zatrjuje, da je presoja zgolj ene urne postavke v nasprotju z določili 86. člena ZJN-3, po katerih naročnik odločitev o tem, ali je ponudbena cena neobičajno nizka ali ne, sprejme šele po posvetovanju s ponudnikom. Vztraja, da priporočene cene urnih postavk določene s strani Inženirske zbornice Slovenije ne morejo biti merilo za vprašanje ali je ponudbena cena neobičajno nizka. Pojasnjuje, da je primerljive posle predložil, da bi dokazal svoje ponudbene cene in ne cene konkurence na trgu, da je njegova ponudba zavrnjena le iz razloga, ker je ena od postavk po mnenju naročnika neobičajno nizka. V celoti prepreka tudi navedbe izbranega ponudnika in dodaja, da bi lahko naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil šele na podlagi posvetovanja in ne zgolj na podlagi prejetega odgovora, ki je odvisen od poziva naročnika. Vztraja tudi, da bi moral naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno zapisati, če je želel, da ponudniki za vodenje nadzora imenujejo pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva. Ker ni imel dvoma o tem, ali lahko za vodjo nadzora imenuje pooblaščenega inženirja s področja strojništva, tudi ni zastavil vprašanja na portalu javnih naročil. Zatrjuje, da je naročnik vlagatelju prepustil oceno o tem, katera dela prevladujejo in posledično tudi izbiro katere stroke bo vodja nadzora.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 10. 2025 in 14. 11. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je za ponudbo vlagatelja ugotovil, da ni dopustna.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustnosti ponudbe je tudi izpolnjevanje pogojev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; ekonomski in finančni položaj; tehnično in strokovno sposobnost. Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 pa naročnik po izteku roka za prejem ponudb, ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Med strankama je (med drugim) sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je za vodenje predmetnega nadzora imenoval pooblaščenega inženirja s področja strojništva.

Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb že zaradi upoštevanja temeljnih načel, t.j. transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim zahtevam sledi tudi pri presojanju dopustnosti ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Predmet javnega naročila je izvajanje storitev gradbenega nadzora, skladno z zahtevami naročnika in upoštevajoč določila gradbene zakonodaje pri izvedbi projekta »Prenova gradu Turn in prostorov v DSO Preddvor« pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (I. poglavje »Povabilo k oddaji ponudbe«, točka 2 »Obseg storitev razpisanega naročila«) določil, da bo investicija izvedena v dveh fazah, in sicer:
- faza I vključuje obnovo objekta A (rekonstrukcija, dozidava in nadzidava);
- faza II vključuje rekonstrukcijo gradu Turn in zunanjo ureditev, predvideva pa celovito prenovo vseh stanovanjskih delov z ureditvijo gospodinjskih skupnosti.

Nadalje iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v isti točki določil tudi zahtevo: »Nadzornik mora za vodenje nadzora določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje (v nadaljnjem besedilu: vodja nadzora) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.«.

V zvezi s kadrovsko sposobnostjo pa je na 15. strani dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 5. »Dokumenti za preverjanje sposobnosti ponudnika« točka a.2.) »Kadrovska sposobnost« pod zaporedno številko 1 »nominirani vodja nadzora« določil še: »Gospodarski subjekt razpolaga s kadrom, ki bo opravljal funkcijo nadzornika, kateri izpolnjuje pogoja za nominacijo v funkcijo vodje nadzora in zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik skladno z veljavnim Gradbenim zakonom in Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Vodja nadzora izvaja in koordinira nadzor nad gradnjo v celoti […]«.

Državna revizijska komisija na podlagi citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik z določbo, da mora biti vodja nadzora »pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje«, jasno določil, da je izbira ustreznega strokovnjaka vezana na naravo in vsebino konkretnega predmeta javnega naročila in ne prepuščena poljubni izbiri ponudnikov. S to zahtevo torej naročnik ni dopustil, da ponudniki nominirajo kateregakoli pooblaščenega inženirja ali, da le-tega izbirajo poljubno, temveč je ustreznost kadra jasno in izrecno vezal na objektivno preverljivo prevladujočo vrsto del, ki so predmet nadzora (v konkretnem primeru torej prenovo gradu Turn in prostorov v DSO Preddvor). Določba, ki se sklicuje na stroko: »ki glede na vrsto del prevladuje«, zahteva presojo dejanskega obsega in vrste del, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter priložene projektne dokumentacije, ter ponudnike jasno usmerja k imenovanju strokovnjaka, ki je po zakonu pristojen za nadzor nad pretežnim delom posegov. Zato vlagateljev očitek, da določba ni bila jasna, ali da je bila odločitev o tem, katera dela prevladujejo, prepuščena subjektivni oceni ali presoji ponudnikov, ni utemeljen. Navedena določba namreč ne ustvarja diskrecije ponudnikov pri določanju prevladujoče stroke, temveč od njih jasno zahteva, da to ugotovijo na podlagi vsebine dokumentacije, ki jim je bila na voljo, kar pa ne predstavlja spreminjanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Drugačna (širša) razlaga, po kateri bi ponudniki lahko poljubno izbirali, katera dela prevladujejo, ter posledično tudi stroko pooblaščenega inženirja, ki ga bodo imenovali, nima podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato navedbe vlagatelja s tem v zvezi niso utemeljene.

Katera vrsta del v konkretnem primeru prevladuje, je objektivno preverljivo dejstvo, ki izhaja iz obsega in vrste posegov, natančno opredeljenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in projektni dokumentaciji (rekonstrukcija, dozidava in nadzidava, celovita prenova stanovanjskih delov,…). Takšna zahteva povprečno skrbnemu ponudniku omogoča ugotovitev, da gre za vrsto posegov v prostor, ki so primarno gradbene narave in ne zgolj izvedba strojnih inštalacij. Ker je torej naročnik jasno zahteval pooblaščenega inženirja stroke, ki glede na vrsto del prevladuje, iz dokumentacije pa je mogoče ugotoviti, da prevladujejo gradbena dela, je jasno tudi, da je zahteval pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva. V zvezi s tem Državna revizijska komisija poudarja tudi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da ni jasno katera dela prevladujejo ali da je na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali priložene dokumentacije sklepal, da pri predmetnem nadzoru prevladujejo dela strojnih instalacij. Zatrjuje le, da naročnik ni izrecno določil inženirja, katere stroke zahteva, zaradi česar naj bi bilo dopustno imenovati katerega koli inženirja, ki izpolnjuje pogoje, čemur pa glede na jasna določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot že pojasnjeno, ni mogoče slediti. Posledično vlagateljeve navedbe niso utemeljene.

Pri tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik na Portalu javnih naročil (objava z dne 19. 9. 2025 ob 12:05 uri) v zvezi s kadrovsko sposobnostjo prejel vprašanje: »Prosimo za pojasnilo, ali lahko naloge vodje nadzora in pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva opravlja ista oseba, v kolikor izpolnjuje vse potrebne zahteve?«, na katerega je odgovoril z »DA«.

Kljub temu, da se citirano vprašanje potencialnega ponudnika nanaša na vprašanje ali lahko ista oseba opravlja obe funkciji, torej funkcijo vodje nadzora in funkcijo inženirja s področja gradbeništva, ni mogoče mimo dejstva, da je naročnik s pritrdilnim odgovorom izrecno potrdil tudi to, da za funkcijo vodje nadzora dejansko zahteva inženirja s področja gradbeništva. Ne glede na to, kako je bilo zastavljano vprašanje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom dejansko potrdil zahtevano strokovno izobrazbo vodje nadzora in s tem nenazadnje odpravil tudi morebiten dvom o vrsti prevladujočih del.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal, da bi vlagatelj »lahko skladno z razpisno dokumentacijo, za vodjo del, angažiral pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (ali pooblaščenega arhitekta)« ni pa navedel, da bi to moral storiti. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila med drugim navedel: »[…] V predmetnem javnem naročilu je naročnik v razpisni dokumentaciji (stran 7 RD) eksplicitno zahteval, da mora nadzornik za vodenje nadzora določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje (vodja nadzora). Ponudnik LOKAINZENIRING d.o.o. je za vodenje nadzora nominiral podizvajalca (t.j. nadzornika s področja strojništva). Glede na vrsto del, ki prevladuje bi ponudnik lahko skladno z razpisno dokumentacijo, za vodjo del, angažiral pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (ali pooblaščenega arhitekta).[…]«. Citirana utemeljiv naročnika ne pomeni, da je bilo dopuščeno imenovanje vodje nadzora druge stroke oziroma, da bi bila izbira kadra s področja strojništva dopustna. Naročnik je v izpodbijani odločitvi jasno zapisal, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na strani 7 eksplicitno zahteval, da mora nadzornik za vodenje nadzora določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja stroke, ki glede na vrsto del prevladuje (vodja nadzora). Iz odločitve o oddaji javnega naročila zato jasno izhaja, da ponudba vlagatelja, ki te jasne zahteve ni izpolnil, ni dopustna. Uporaba izraza »lahko imenoval« namesto »lahko imenoval le« ali »moral imenovati« pa ne vpliva na vsebinsko ugotovitev o nedopustnosti ponudbe, zaradi česar so navedbe vlagatelja neutemeljene.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil načel enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti ter drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagatelj ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za vodjo nadzora imenoval inženirja s področja strojništva in ga iz predmetnega postopka izločil. Ponudba vlagatelja namreč, upoštevaje navedeno in upoštevaje omejitve petega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim menjava kadra presega okvire dopustnih posegov v ponudbo, ni dopustna.

V posledici predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija druge očitane kršitve (ustrezna presoja neobičajno nizke cene) ni obravnavala, saj ob upoštevanju že ugotovljene nedopustnosti ponudbe iz razloga neizpolnjevanja kadrovske sposobnosti, njena morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije. Iz tega razloga Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrača tudi dokazne predloge, povezane z navedbami neobičajno nizke cene.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev. Posledično je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.




Predsednik senata:
Aleksander Petrovčič, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
- vlagatelj, po pooblaščencu;
- izbrani ponudnik;
- naročnik,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran