018-130/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Igorja Luzarja kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev sistema za upravljanje s strateškimi podatkovnimi viri v zdravstvenem sistemu (2. faza - implementacija)«, v sklopu 1 »Nakup in vzpostavitev informacijskega sistema 'podatkovno skladišče in podatkovna analitika'«, ki ga je vložil vlagatelj Logix, informacijske rešitve d.o.o., Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 11. 2025

odločila:

1. Ugotovi se, da je naročnik z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93, izdanim in objavljenim na Portalu javnih naročil dne 21. 10. 2025 (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01), konkludentno ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 17.593,84 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 22. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005751/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 479064-2025, s tremi popravki.

Naročnik je 10. 10. 2025 na Portalu javnih naročil za sklop 1 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1« št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), iz katere izhaja, da je prejete ponudbe najprej razvrstil po merilih, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in na podlagi tega ugotovil, da je ponudba vlagatelja ekonomsko najugodnejša. Glede na navedeno je pregledal vlagateljevo ponudbo ter ga v okviru tega (v več delih) pozval k njeni dopolnitvi. Ker vlagateljeve dopolnitve (do podaljšanega roka) ni prejel, je štel, da vlagatelj ni uspel izkazati neobstoja izključitvenih razlogov, izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, pojasniti njegove ponudbene cene ter zamenjati podizvajalca, zato je bil dolžan vlagateljevo ponudbo na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 izločiti ter jo posledično zavrniti kot nedopustno. Naročnik je nadalje pregledal drugouvrščeno ponudbo in zanjo ugotovil, da je dopustna, zato je javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku B2 BI, poslovna analitika, d.o.o., Tržaška cesta 42, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja še, da je naročnik preostale tri prejete ponudbe zavrnil kot manj ugodne, pri čemer jih iz tega razloga ni pregledal.

Vlagatelj je 17. 10. 2025 zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev te odločitve oziroma podredno razveljavitev celotnega postopka v izpodbijanem sklopu 1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Naročniku očita, da ga ni pravilno pozival k dopolnitvi njegove ponudbe, saj ga ni pozival preko sistema e-JN, temveč preko elektronske pošte. Posledično naročniku očita kršitev 37. člena ZJN-3. Dalje navaja, da mu naročnik s tem, ko mu je poziv k dopolnitvi posredoval po elektronski pošti, ni omogočil, da bi lahko oddal dokument (priponko) v velikosti, ki ustreza pričakovani obrazložitvi, oziroma ga na omejitev velikosti sporočila ni opozoril. Tudi dejstvo, da je neposredno po pošiljanju prejel sistemsko obvestilo poštnega strežnika o zavrnitvi prejema sporočila (zaradi velikosti elektronskega sporočila), po mnenju vlagatelja ne more iti v njegovo škodo, saj za reakcijo na to ni imel ustreznega časa, hkrati pa niti ni bil dolžan nadzirati elektronskega predala, iz katerega je poslal sporočilo – česar tudi ni storil, saj se k temu ni zavezal. Nadalje naročniku očita še, da mu je poziv posredoval na napačen kontaktni naslov, saj mu ga ni poslal na naslov, ki je bil v sistemu e-JN naveden kot elektronski naslov za obveščanje. Vlagatelj pripominja še, da je naročnik kršil 37. člen ZJN-3 tudi pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, saj je tudi njemu posredoval poziv neustrezno, po elektronski pošti, zaradi česar ni mogoče ugotoviti ali je bila dopolnitev pravočasna.

Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo, 21. 10. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01) objavil dokument Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93 (v nadaljevanju: razveljavitev izpodbijane odločitve ali odločitve o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil v delu, ki se nanaša na oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku, in v delu, ki se nanaša na zavrnitev (treh) ponudb, ki jih je naročnik zavrnil kot manj ugodne. Naročnik je v tej odločitvi navedel še, da bo izdal novo odločitev in pri tem izrecno poudaril, da se odločitev glede nedopustnosti ponudbe vlagatelja ne spreminja in da bo o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil v zakonsko določenem roku.

Naročnik je s sklepom št. 382-141/2024-2711-96 z dne 24. 10. 2025 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača navedbo vlagatelja, da mu je bil poziv k dopolnitvi ponudbe poslan na neustrezen elektronski naslov, saj ga je poslal na elektronski naslov, ki ga je vlagatelj sam navedel v ponudbi, tj. v obrazcu ESPD (ki predstavlja obvezen del ponudbene dokumentacije). Dalje naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni določil načina pozivanja k dopolnitvi ponudb in se ni zavezal, da bo za to uporabljal sistem e-JN oziroma da bo za komunikacijo uporabljal elektronski naslov, ki ga ponudnik vpiše v sistem e-JN, posledično pa dejansko stanje ni primerljivo z zadevo, izpostavljeno s strani vlagatelja (tj. odločitvijo Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-200/2018). Glede na to, da je vlagatelj v konkretnem primeru na dve različni mesti vpisal različna elektronska naslova, sta oba z vidika naročnika enakovredna. Ob tem naročnik pojasnjuje še, da je vlagatelj z elektronskega naslova, na katerega mu je bil poslan poziv za dopolnitev, naročniku odgovoril s prošnjo za podaljšanje roka, nanj pa je vlagatelj tudi prejel naročnikovo odobritev podaljšanja roka – pri čemer vlagatelj ne trdi, da predmetnih elektronskih sporočil ni prejel. Posledično je vlagatelj elektronski naslov, naveden v obrazcu ESPD, štel kot ustrezen način komunikacije, kar je z dejanji (svojo komunikacijo) tudi konkludentno potrdil. V nasprotnem primeru vlagateljeve prošnje za podaljšanje roka, poslane s tega elektronskega naslova, ne bi bilo mogoče upoštevati in bi bilo treba posledično ugotoviti, da vlagatelj do prvotnega roka ponudbe ni dopolnil. Naročnik poudarja, da ne more prisiliti vlagatelja v aktivno spremljanje komunikacije, vendar pa se pričakuje, da ponudnik, ki želi sodelovati v postopku javnega naročanja, skrbi za redno spremljanje kontaktnih poti, ki jih je navedel v ponudbi, saj je to v njegovem interesu. Naročnik ob vsem navedenem izpostavlja še, da je tudi Državna revizijska komisija (v zadevi, ki jo izpostavlja vlagatelj) s tem ko je navedla, da »ni mogoče ugotoviti neskladnosti predvidenega načina komuniciranja po elektronski z določbo (prvega odstavka) 37. člena ZJN-3«, potrdila, da je komunikacija v zvezi dopolnitvijo ponudb po elektronski pošti skladna z ZJN-3. Če je primeren, varen in zakonit način komunikacije po elektronski pošti, naročnik kot še ustreznejši in varnejši izpostavlja sistem Krpan, ki je bil v konkretnem primeru uporabljen za komunikacijo s ponudniki. Tudi drugače naročniku po njegovem prepričanju ni mogoče očitati kršitve 37. člena ZJN-3, saj v konkretnem primeru ni šlo za nedelovanje sistema (temu pa ne oporeka niti vlagatelj), prav tako pa bi v tem primeru vlagatelj moral skladno z osmim odstavkom 88. člena ZJN-3 aktivno ravnati in o tem obvestiti naročnika v 30 minutah po poteku presečnega datuma, česar vlagatelj ni storil. Glede očitka v zvezi s pozivom na dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, saj bi bil, če bi bila njegova ponudba dopustna, on najugodnejši dopustni ponudnik.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 29. 10. 2025, v kateri prereka naročnikove navedbe in izpostavlja, da sta v predmetnem postopku pravnega varstva ključna odgovora na vprašanje, ali gre tehnične omejitve naročnikovega sistema, ki ga je predvidel za oddajo dopolnitve pripisati sferi naročnika (pri čemer med njim in naročnikom ni sporno, da ga ta niti v pozivu niti v razpisni dokumentaciji ni opozoril na tehnične omejitve tega sistema), ter na vprašanje, ali gre pri pozivu k dopolnitvi za kršitev 37. člena ZJN-3, zaradi česar mora naročnik svojo napako sanirati tako, da vlagatelja pravilno pozove k dopolnitvi – sploh zaradi dejstva, ker sistem elektronske pošte naročnika ni deloval pravilno oziroma ker napake in omejitve sistema izvirajo iz naročnikove sfere.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 10. 2025 in na njen poziv še 21. 11. 2025 odstopil celotno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Po pregledu prejete dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno iz razloga, ker kljub pozivu ni prejel zahtevane dopolnitve njegove ponudbe, s katero bi vlagatelj izkazal neobstoj izključitvenih razlogov, izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, pojasnil ponudbeno cene ter zamenjal podizvajalca. Vlagatelj predmetno ugotovitev naročnika označuje kot nezakonito in zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Kot predhodno že navedeno, je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo sprejel in na Portalu javnih naročil objavil odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve, tj. dokument št. 382-141/2024-2711-93 z dne 21. 10. 2025 (objavljen pod št objave JN005751/2025-ODL/02-P01).

Podlago za spremembo že izdane odločitve o oddaji javnega naročila predstavlja šesti odstavek 90. člena ZJN-3. Ta v prvi in drugi povedi določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, pri čemer novo odločitev sprejme upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3. Dalje je v tretji povedi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 določeno, da lahko naročnik spremeni odločitev o oddaji naročila tudi še po prejemu zahtevka za pravno varstvo, vendar le v primeru, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve.

V zvezi z uporabo pooblastila, ki ga naročniku daje citirana določba šestega odstavka 90. člena ZJN-3, je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. odločitve v zadevah št. 018-274/2015, 018-102/2019, 018-072/2021, 018-019/2024, 018-151/2024), da ima v takšnem primeru naročnik dve možnosti, in sicer lahko odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme časovno in vsebinsko hkrati, lahko pa ti dve odločitvi sprejme tudi ločeno. V primeru, ko naročnik z eno odločitvijo razveljavi prejšnjo in tudi že izda končno odločitev, že iz narave stvari izhaja, da sprejem nove odločitve vsebuje tudi sprejem odločitve o razveljavitvi prejšnje (četudi odločitev o razveljavitvi prejšnje v novi odločitvi ne bi bila izrecno izjavljena).

Če torej želi naročnik (predhodno) odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej odpraviti (razveljaviti), saj bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila slednja (pravno) ne obstaja več, naročnik pa s tem postopek javnega naročanja vrne v prejšnjo fazo, tj. v (ponovno) fazo pregleda in ocenjevanja ponudb – saj bo ugotovljeno (morebitno) nezakonitost lahko odpravil le tako, da bo postopek javnega naročanja vrnil v fazo, v kateri je bila ugotovljena ta nezakonitost in jo tudi odpravil (v primeru, če bo ugotovil, da ta dejansko obstaja).

V obravnavanem primeru gre najprej ugotoviti, da je naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila slednjo zgolj razveljavil in torej z njo še ni sprejel tudi nove odločitve o oddaji javnega naročila (s katero bi javno naročilo oddal najugodnejšemu dopustnemu ponudniku ali zavrnil vse ponudbe kot nedopustne ali zavrnil vse ponudbe po petem odstavku 90. člena ZJN-3). Navedeno je naročnik storil po vložitvi zahtevka za revizijo, vendar pri tem ne gre za situacijo, navedeno v tretji povedi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 (ko naročnik najprej odloči o zahtevku za revizijo in nato skladno z odločitvijo o zahtevku za revizijo spremeni že izdano odločitev o oddaji javnega naročila).

Dalje gre ugotoviti, da je naročnik v odločitvi o razveljavitvi izpodbijane odločitve navedel, da slednjo razveljavlja v delih, ki se nanašajo na ponudbe izbranega ponudnika in treh ponudnikov (ki jih je naročnik zavrnil kot manj ugodne od izbrane dopustne ponudbe), ne pa tudi v delu, ki se nanaša na naročnikovo ugotovitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. V zvezi s slednjo je naročnik v odločitvi o razveljavitvi izpodbijane odločitve zapisal, da odločitve ne spreminja.

V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik, skladno z 90. členom ZJN-3, po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb izda odločitev o (ne)oddaji javnega naročila (smiselno prim. drugi, tretji in peti odstavek 90. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru je naročnik v odprtem postopku (ki je enofazni postopek) z izpodbijano odločitvijo, ki jo je izdal za (samostojen) sklop 1, javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. S tem je torej naročnik postopek javnega naročanja v predmetnem sklopu zaključil z oddajo javnega naročila – kar tudi sicer predstavlja cilj vsakega postopka javnega naročanja. Poleg tega, da mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika, mora v njej, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, navesti tudi razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Ne glede na to, da je naročnik v izpodbijani odločitvi razloge za zavrnitev neuspešnih ponudnikov (tj. vlagatelja in preostalih treh manj ugodnih ponudnikov) navedel v izreku (v 2. in 3. točki), je torej treba ugotoviti, da v danem primeru ti razlogi predstavljalo le del obrazložitve izpodbijane odločitve. V konkretnem primeru namreč odločitev o oddaji javnega naročila ni večdelna, ampak je enovita, saj se nanaša na oddajo javnega naročila (izbranemu ponudniku), ob tem pa kot del obrazložitve, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebuje tudi razloge za zavrnitev ostalih ponudb.

Upoštevajoč navedeno je naročnik v obravnavanem primeru s tem, ko je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil, slednjo razveljavil v celoti (tj. glede vseh prejetih ponudb) ter postopek (pravno in dejansko) vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V posledici navedenega ne more vzdržati navedba naročnika, da z razveljavitvijo ni spremenil odločitve o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na ugotovitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Navedeno bi pomenilo, da bi (sicer razveljavljena) odločitev zgolj v tem delu ostala v veljavi – čeprav izpodbijana odločitev (kot že navedeno) pravno v celoti ne obstaja več.

Glede na to, da je naročnik z odločitvijo o razveljavitvi izpodbijane odločitve slednjo v celoti razveljavil, je tako v konkretnem primeru treba ugotoviti, da je naročnik s tem dejanjem konkludentno ugodil zahtevku za revizijo. Vlagatelj se je namreč z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila zavzemal ravno za razveljavitev izpodbijane odločitve – torej za to, da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugotovila, da je naročnik s sprejemom dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 št. 382-141/2024-2711-79 z dne 8. 10. 2025«, št. 382-141/2024-2711-93, izdanim in objavljenim na Portalu javnih naročil dne 21. 10. 2025 (pod št. objave JN005751/2025-ODL/02-P01), že sam ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja, naj ponudbe ponovno pregleda ter oceni v skladu z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter izda odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik naj odločitev o (ne)oddaji javnega naročila obrazloži v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 in s tem omogoči, da bo zoper njo vsem neuspešnim ponudnikom zagotovljeno pravno varstvo, skladno z določbami ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potreben strošek najprej priznala dolžno vplačano takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 17.227,84 EUR.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-056/2015, 018-069/2018, 018-054/2020, 018-034/2023) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju
zahtevane višine stroškov, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj (tj. eno petino od 1.830,00 EUR), je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 366,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 17.593,84 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran