018-097/2025 Splošna bolnišnica Novo mesto
Številka: 018-097/2025-53Datum sprejema: 13. 11. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Aleksandra Petrovčiča in Sama Červeka kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija in prilagoditve streh ter izvedba sončnih elektrarn (ponovitev)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Sončni sistemi, energija d.o.o. Cankarjeva ulica 8, Trebnje, ki jo zastopa odvetnik Klemen Štefančič, Železna cesta 8A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 11. 2025
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostanek založenega zneska predujma za izdelavo strokovnega mnenja, tj. znesek v višini 36,00 EUR.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja v odprtem postopku po 40. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo 1. 7. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN005071/2025-EUe16/01 in v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 423262-2025, z dvema popravkoma.
Naročnik je 14. 8. 2025 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil (št. JN005071/2025-ODL/01) objavil »Odločitev o (ne)oddaji naročila« št. 16-32/25 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila ali izpodbijana odločitev), iz katere izhaja, da je prejete ponudbe najprej razvrstil po merilih, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija). Na podlagi tega je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba ekonomsko najugodnejša, vendar je v nadaljevanju tako za vlagateljevo ponudbo kot za ponudbi, ki sta bili po merilih uvrščeni na drugo in tretje mesto, ugotovil, da ne ustrezajo potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji, ter da posledično ti ponudniki ne izpolnjujejo vseh pogojev za tehnično sposobnost (tj. pogoja št. 1: »Izpolnjevanje vseh strokovnih zahtev naročnika, vse veljavne zakonodaje, predpisov, standardov«). Naročnik je zato njihove ponudbe izločil kot nedopustne in javno naročilo oddal ponudniku PLAN-NET SOLAR, projektiranje in inženiring, d.o.o., Kamnik pod Krimom 8B, Preserje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudba se je glede na merilo uvrstila na četrto mesto in je zanjo (po prejetih dopolnitvah in pojasnilih) ugotovil, da je dopustna.
Vlagatelj je 21. 8. 2025 zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se odločitev razveljavi ter da naročnik njegovo ponudbo oceni kot dopustno in mu odda javno naročilo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da naročnikova ugotovitev o nedopustnosti njegove ponudbe temelji na napačni ugotovitvi, da ni ustrezno izkazal zahteve po razredu gorljivosti A za vrsto modula, ki ga je ponudil. Zatrjuje, da je ponujeni modul proizvajalca Ningbo Osda Solar Co., LTD, z oznako ODA450-27V-MHDBR izrecno naveden na certifikatu enega izmed najbolj priznanih in neodvisnih certifikacijskih organov TÜV Rheinland št. PV 50672643 0001 (v nadaljevanju: certifikat), ki izkazuje razred gorljivosti A po standardu IEC 61730:2023. V tej zvezi dalje zatrjuje, da je na navedenem certifikatu pri oznaki modula ODAxxx-27V-MHDRz sicer res navedena dodatna črka »z« in da pri oznaki modula ODAxxx-27V-MHDB manjka črka »R«, vendar ti dve črki nimata nobenega pomena za razred gorljivosti, temveč gre za dodatni oznaki, ki označujeta specifično serijo ali regijo distribucije, ključna pa je oznaka »MHDB«. V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje pomen teh črk, in sicer »M« kot monokristalni, »H« kot »Half-cut« (razpolovljenost celic za boljšo zmogljivost in manjšo izgubo energije), »D« kot »Dual Glass« ali »Double sided« (bifacialni panel, ki sprejema svetlobo z obeh strani) in »B« kot »Full Black design« (estetsko privlačen, črn okvir in celice). Ob tem poudarja, da je dejstvo, da je ponujeni modul ODA450-27V-MHDBR izrecno naveden na certifikatu, ki izkazuje razred gorljivosti A, pojasnil in izkazal že na poziv naročnika v postopku oddaje javnega naročila s predložitvijo predmetnega certifikata. Ker naročnik po prejetem pojasnilu in predložitvi certifikata ni izrazil nobenih zadržkov, je vlagatelj štel, da je s tem zadostil naročnikovim zahtevam glede zahtevanega razreda gorljivosti modula. Če je naročnik še vedno menil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja predmetne zahteve, bi ga moral pred izdajo izpodbijane odločitve na to opozoriti. Pri tem vlagatelj izpostavlja še, da je v predhodnem (neuspelem) postopku za isti predmet ponudil popolnoma enak model modula in predložil isti certifikat, vendar naročnik v tem delu njegove ponudbe ni štel kot neustrezne oziroma celo nasprotno, v tem delu jo je štel za ustrezno. Vlagatelj dalje kot problematično izpostavlja dejstvo, da je naročnik tehnično zahtevo glede temperaturnega razpona, zaradi katere je bila njegova ponudba v prvem postopku označena kot nedopustna, v tem postopku kot nebistveno izpustil, kar mu vzbuja sum o naročnikovem namenu izločitve vlagateljeve ponudbe. Kot dodaten dokaz, da je njegova ponudba dopustna, vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga izjavo proizvajalca ponujenih modulov, iz katere po njegovih navedbah izrecno izhaja, da se predloženi certifikat nanaša na ponujeni modul z oznako ODA450-27V-MHDBR (in tudi modul z oznako ODA450-27V-MHDB, saj gre za ista modula) in da ta dosega razred gorljivosti A.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik podal skupno ponudbo z družbo Montim storitve, d.o.o., s katero je v tem postopku javnega naročanja skupno ponudbo oddal tudi ponudnik JB energija, d.o.o., kar po prepričanju vlagatelja predstavlja nedovoljeno dogovarjanje med ponudniki oziroma ustvarjanje navidezne konkurence in je v nasprotju s splošnimi načeli javnega naročanja. Dodaten razlog za sum nedovoljenega dogovarjanja vlagatelju vzbuja dejstvo, da je v ESPD obrazcu družbe Montim storitve, d.o.o., predloženem v ponudbi ponudnika JB energija, d.o.o., kot partner navedena družba izbranega ponudnika, v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika pa je v krovni izjavi družbe Montim storitve, d.o.o., kot partner navedena družba JB energija, d.o.o., kar je naročnik v izpodbijani odločitvi označil za očitni in nebistveni napaki. Vlagatelj se s to ugotovitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da predmetni dokumenti kažejo na nedovoljeno dogovarjanje med vsemi tremi družbami, z namenom na nedovoljen način pridobiti javno naročilo, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nedopustno izločiti iz postopka.
Naročnik je 22. 8. 2028 zahtevek za revizijo posredoval izbranemu ponudniku in ga z dopisom pozval k izjasnitvi glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika.
Izbrani ponudnik je 26. 8. 2025 posredoval vlogo, v kateri je navedel, da v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, da partner ne sme sodelovati pri dveh ločenih ponudnikih, pri čemer v ZJN-3 med (obveznimi niti med fakultativnimi) razlogi za izključitev ni navedeno sodelovanje z istim podizvajalcem. Ob tem še pojasnjuje, da v danem primeru ne gre za ustvarjanje navidezne konkurence in sum nedovoljenega dogovarjanja med ponudniki, saj priglašeni partner izbranega ponudnika ponuja splošno dostopne storitve in blago, slednji pa tudi ni bil vezni člen za usklajevanje ponudb.
Naročnik je z odločitvijo o zahtevku za revizijo št. 16-32/25 z dne 27. 8. 2025 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.
V zvezi z vlagateljevim očitkom glede dopustnosti njegove ponudbe naročnik najprej navaja, da je za modul ODA450-27V-MHDBR proizvajalca Ningbo Osda Solar Co, Ltd., ki ga je ponudil vlagatelj, po pregledu njegove ponudbe ugotovil, da je vlagatelj v excel dokumentu »Popis del, Rekapitulacija« navedel, da je ponujeni fotonapetostni modul razreda gorljivosti A (v skladu s SIST EN 61730-1), pri čemer je v predloženem tehničnem listu vlagatelja v slovenskem jeziku (na katerem je sicer v nogi dokumenta naveden naziv proizvajalca, vsi ostali podatki pa so vlagateljevi) na prvi strani med standardi navedeno »lEC 61730:2023« in »IEC 61730 - Razred A+C« in drugi strani dokumenta požarna ocena komponente »IEC 61730 – Razred A« za vse na dokumentu navedene module (med katerimi je tudi model ODA450-27V-MHDBR). Vendar je naročnik med primerjanjem teh podatkov, ki jih v ponudbi navedel vlagatelj, s podatki, ki so za modul, kot ga je ponudil vlagatelj, na voljo pri naročniku ali javno dostopni na internetu (pri čemer naročnik opozarja, da je na enak način preverjal ponudbe ostalih ponudnikov), ugotovil razhajanja. Iz tehničnih listov proizvajalca in drugih zastopnikov v Evropi (iz Poljske in Avstrije) namreč izhaja, da predmetni modul ODA450-27V-MHDBR izpolnjuje zgolj razred gorljivosti C (»Class C«), pri čemer tak podatek (»Class II« in »Class C«) izhaja tudi iz tehničnega lista vlagatelja v predhodnem neuspelem postopku javnega naročanja (za isti predmet), v katerem je vlagatelj ponudil enak modul. Predmetne tehnične liste in primerjalno tabelo naročnik prilaga tudi odločitvi o zahtevku za revizijo. Glede na predstavljena razhajanja v podatkih je naročnik vlagatelja pozval k pojasnilu ponudbe, v okviru katerega je vlagatelja za izkaz izpolnjevanja zahteve glede gorljivosti za ponujeni modul pozval tudi na predložitev dokazila, tj. certifikata o izpolnjevanju standarda IEC 61730:2023 za razred gorljivosti A. Vlagatelj je sicer posredoval pojasnilo in certifikat, vendar je naročnik kot neuka stranka (glede ugotavljanja ustreznosti predloženih dokazil za izkaz požarne varnosti ponujenih modulov) za mnenje najprej zaprosil zunanja strokovnjaka, tj. projektanta in nadzornika, s strani katerih je za ponujeni modul vlagatelja (in tudi za ponujeni modul izbranega ponudnika) prejel različna mnenja o izpolnjevanju predmetne tehnične zahteve. Zato je angažiral še tretjega neodvisnega strokovnjaka, Zavod za gradbeništvo (v nadaljevanju: ZAG), s katerim se je srečal 13. 8. 2025 preko avdio-video konference in pridobil ustno mnenje, da vlagatelj ni predložil ustreznih dokazil, ki bi za ponujeni modul nedvoumno izkazovala razred gorljivosti A (za izbranega ponudnika pa mnenje, da je za ponujeni modul ustrezno izkazal zahtevano stopnjo požarne varnosti). Naročnik se je zato na podlagi pojasnil oziroma dopolnitev vlagatelja in prejetega mnenja ZAG odločil, da se vlagateljeva ponudba izloči kot nedopustna iz razloga, ker vlagatelj ni ustrezno izkazal izpolnitev zahteve po razredu gorljivosti A, skladno s standardom IEC 61730:2023, za ponujeni modul, saj je – kljub navedbi vlagatelja, da je na certifikatu, ki izkazuje razred požarne varnosti A, izrecno naveden ponujeni model modula – po natančnem pregledu vsebine predloženega certifikata ugotovil, da med navedenimi modeli modulov ni izrecno naveden modul, ki bi ustrezal s strani vlagatelja ponujenemu modelu modula. Ugotovil je namreč, da so na certifikatu navedeni podobni modeli, vendar pri njih obstajajo razlike v posameznih črkah (dodatna črka »z« ali manjkajoča črka »R« ali manjkajoči črki »BR«), zaradi česar naročnik (ob podpori zunanjih strokovnjakov) ugotavlja, da gre za drugačne izvedbe modulov, ki vsebujejo najmanj različne lastnosti – pri čemer je na certifikatu izrecno navedeno, da kakršnakoli sprememba dizajna, materialov, komponent in proizvodnje zahteva ponovitev kvalifikacijskih testov, da se ohrani tip odobrenega certifikata. Naročnik pri tem dodatno pojasnjuje, da navedeni primer modulov »ODAxxx-27V-MHDBRz (dodana črka »z«) iz predloženega certifikata ne more predstavljati izrecne navedbe ponujenega modela, kot to navaja vlagatelj, saj iz certifikata izhaja, da »xxx« pri tej navedbi pomeni »495-530, in steps of 5«, posledično pa ta oznaka ne ustreza ponujenemu modulu ODA450-27V-MHDBR. Poudarja, da se je šele po prejemu zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj pojasnil pomen določenih črk pri označbah modelov modula in priložil izjavo proizvajalca z dne 19. 8. 2025 (da certifikat zajema tudi model ODA450-27V-MHDBR in model ODA450-27V-MHDB), seznanil, kaj pomenijo razhajanja v črkah pri navedenih modelih. Ker je vlagatelj to storil šele v postopku pravnega varstva, naročnik meni, da jih ni mogoče upoštevati, saj ne gre za del vlagateljeve ponudbene dokumentacije.
V nadaljevanju se naročnik opredeljuje še do očitkov vlagatelja glede sodelovanja družbe Montim storitve, d.o.o., kot partnerja v skupnem nastopu tako v ponudbi izbranega ponudnika kot v ponudbi ponudnika JB energija, d.o.o. V tej zvezi naročnik navaja, da nikjer v ZJN-3 ni neposredne omejitve, da določen gospodarski subjekt ne bi smel nastopati v več ponudbah v istem javnem naročilu, navedeno pa potrjuje tudi praksa Državne revizijske komisije (npr. odločitve v zadevah št. 018-139/2013, 018-244/2014 in 018-216/2018).
Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 8. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 9. 2025 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da že tehnični list, predložen v ponudbi, jasno izkazuje izpolnjevanje tehnične zahteve glede gorljivosti ponujenega modula, zato niti ni bilo podlage za naročnikovo pozivanje k dopolnitvi oziroma pojasnilu ponudbe. Kljub temu je vlagatelj tudi s pojasnilom ponudbe izkazal izpolnjevanje predmetne zahteve, saj iz predloženega certifikata (v čigar verodostojnost naročnik dvoma ne podaja), na katerem je naveden tip ponujenega modula, izrecno izhaja, da ponujeni modul dosega razred gorljivosti A. Vlagatelj kot napačno označi navajanje naročnika, da naj bi bili na certifikati navedeni zgolj podobni moduli (ker naj bi pri navedbah manjkala črka »R« oziroma je dodana črka »z«), saj ti dve črki označujeta zgolj specifično serijo, nimata pa pomena za razred gorljivosti. Vlagatelj je izpolnjevanje naročnikove zahteve po razredu gorljivosti izkazal tudi s pojasnilom proizvajalca, priloženem zahtevku za revizijo, za katerega zatrjuje, da ne gre za novo dokazilo, ki bi spreminjalo ali dopolnjevalo ponudbo, temveč za dokazilo, ki ga je vlagatelj lahko pridobil šele po prejemu izpodbijane odločitve, ko se je seznanil, da mu naročnik za ponujeni modul ne priznava zahtevanega razreda gorljivosti – kljub temu, da je izpolnjevanje predmetne tehnične zahteve izkazal tako v ponudbi kot tudi v njeni dopolnitvi. Ob tem navaja, da naročnikovo sklicevanje na tehnični list, ki ga je vlagatelj predložil v predhodnem neuspelem postopku javnega naročanja, ne more biti upoštevno, saj je vlagatelj v obravnavanem postopku predložil drugačen tehnični list, iz katerega izhaja zahtevani razred požarne komponente. Enako so nerelevantni tehnični listi drugih zastopnikov (iz Poljske in Avstrije), ki jih je samoiniciativno pridobil naročnik, do vsebine katerih se vlagatelj niti ne more opredeliti, saj ne ve, ali gre za verodostojne dokumente. Vlagatelj dalje navaja, da ni seznanjen z vsebino mnenj, ki jih je pridobil naročnik s strani projektanta in nadzornika, zato pričakuje, da jih bo naročnik razkril v postopku pravnega varstva, ob tem pa izpostavlja, da je vsaj eden od strokovnjakov za modul, ponujen s strani vlagatelja, potrdil izpolnjevanje zahtevanega razreda požarne varnosti. Tudi za ustno mnenje ZAG vlagatelj navaja, da z njegovo vsebino ni seznanjen, ta pa tudi ni preverljiva, zato predlaga, da naročnik predloži pisno mnenje (in izkaže, da ga je izdala za predmetno področje kompetentna oseba) oziroma da Državna revizijska komisija zasliši osebo, ki je podala ustno mnenje. Vlagatelj vztraja tudi pri očitku o nedovoljenem dogovarjanju med izbranim ponudnikom, njegovim partnerjem Montim storitve, d.o.o.., in ponudnikom JB energija, d.o.o., čigar partner je prav tako družba Montim storitve, d.o.o., zaradi česar meni, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika ocenjena kot nedopustna. V zaključku vlagatelj izpostavlja še formalno neustreznost naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, saj je ni podpisala zakonita zastopnica naročnika, prav tako pa ni jasno, na kakšni podlagi je ta oseba podpisala predmetno odločitev.
V zvezi s podpisom odločitve o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo naročnika z dopisom z dne 4. 9. 2025 pozvala k predložitvi pooblastila za zastopanje naročnika v postopku pravnega varstva.
Naročnik je 8. 9. 2025 Državni revizijski komisija posredoval zahtevano pooblastilo za podpis odločitve o zahtevku za revizijo.
Glede na to, da je naročnik z dopisom z dne 22. 8. 2028 izbranega ponudnika pozval zgolj k izjasnitvi o revizijskih navedbah vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika (kar je izbrani ponudnik, kot že pojasnjeno, tudi storil z dopisom z dne 26. 8. 2025), je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izbranega ponudnika z dopisom z dne 5. 9. 2025 seznanila z možnostjo izjasnitve o vseh navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo, torej tudi o navedbah, ki se nanašajo na dopustnost vlagateljeve ponudbe.
Izbrani ponudnik je 8. 9. 2025 posredoval vlogo, v kateri je navedel, da je izjasnitev glede vlagateljevih navedb o dopustnosti svoje ponudbe posredoval že 26. 8. 2025, izjasnitve glede revizijskih navedb o dopustnosti vlagateljeve ponudbe pa ne bo podal.
Državna revizijska komisija je vlagatelja, skladno z drugim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, z dopisom z dne 9. 9. 2025 pozvala k posredovanju overjenih prevodov dokaznih listin, ki jih je priložil oziroma se je nanje skliceval v zahtevku za revizijo (tj. certifikata, predloženega v postopku oddaje javnega naročila in izjave proizvajalca modulov z dne 19. 8. 2025, ki jo je priložil zahtevku za revizijo).
Enako je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 9. 9. 2025 pozvala tudi naročnika k posredovanju overjenih prevodov dokaznih listin (tehničnih listov), priloženih odločitvi o zahtevku za revizijo.
Tako vlagatelj kot naročnik sta 12. 9. 2025 predložila zahtevane dokumente v overjenem prevodu v slovenski jezik, s katerimi je Državna revizijska komisija seznanila vse stranke postopka.
Izbrani ponudnik se je do prejetih prevodov opredelil z vlogo z dne 15. 9. 2025, v kateri navaja, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da vlagateljeva ponudba ne ustreza razpisnim pogojem.
Naročnik v vlogi z dne 15. 9. 2025 v zvezi s prevodi dokazil, na katera se je vlagatelj skliceval v zahtevku za revizijo, navaja, da je certifikat upošteval pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe, izjava proizvajalca modulov z dne 19. 8. 2025 pa ni bila del vlagateljeve ponudbene dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila, temveč je bila predložena šele v postopku pravnega varstva, zato je naročnik pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe (tj. pred izdajo izpodbijane odločitve) ni mogel upoštevati. Če bi jo naročnik upošteval pri obravnavi zahtevka za revizijo in dopustnosti vlagateljeve ponudbe, bi po mnenju naročnika, ob upoštevanju prakse Državne revizijske komisije (npr. v zadevah št. 018-235/2016, 018-117/2018, 018-141/2022 in 018-081/2025), to pomenilo kršitev petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj bi šlo za večkratno dopolnjevanje ponudbe v istovrstnem delu, ki je nedopustno.
Državna revizijska komisija je 25. 9. 2025 z namenom razjasnitve dejanskega stanja v zvezi s ponujeno opremo vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, izvedla ustno obravnavo, ki sta se je udeležila vlagatelj in naročnik.
Glede na to, da se izbrani ponudnik ustne obravnave ni udeležil, je Državna revizijska komisija, skladno z načelom kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN), z dopisom z dne 29. 9. 2025 izbranemu ponudniku posredovala zapisnik o ustni obravnavi in vlogo (izjavo proizvajalca), ki jo je vlagatelj predložil na ustni obravnavi.
Izbrani ponudnik se je opredelil z vlogo z dne 29. 9. 2025, v kateri je navedel, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da ponudbena dokumentacija vlagatelja ne ustreza razpisnim pogojem.
Po izvedbi ustne obravnave je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-097/2025-37 z dne 3. 10. 2025 odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila Univerzo v Mariboru, Fakulteta za energetiko, za katero je strokovno mnenje izdelal strokovnjak dr. S. S. (v nadaljevanju: strokovnjak).
Po prejemu strokovnega mnenja z dne 21. 10. 2025 je Državna revizijska komisija slednjega z dopisom z dne 23. 10. 2025 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku v opredelitev ter skladno z načelom kontradiktornosti vlagatelju še vlogi izbranega ponudnika z dne 15. 9. 2025 in 29. 9. 2025 ter vlogo naročnika z dne 15. 9. 2025.
Naročnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 24. 10. 2025, v kateri navaja, da se s strokovnim mnenjem v celoti strinja.
Vlagatelj se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 28. 10. 2025, v kateri navaja, da se ne strinja z ugotovitvami, zavzetimi v strokovnem mnenju, saj te po njegovem prepričanju niso utemeljene na relevantni dokumentaciji predmetnega revizijskega postopka in tudi niso ustrezno strokovno obrazložene. Navaja, da ves čas revizijskega postopka zatrjuje (in dokazuje), da med ponujenim modulom ODA450-27V-MHDBR in modulom ODA450-27V-MHDB, ki je izrecno naveden na certifikatu, z vidika karakteristik, ki so relevantne za presojo požarnega razreda, ni nobene razlike – saj da oba izpolnjujeta razred gorljivosti A. Navaja, da strokovnjak ni utemeljil trditve, da ponujeni modul ne izpolnjuje razreda A, temveč je le »črkobralsko« primerjal oznaki obeh modulov, pri tem pa ni pojasnil, v čem je razlika med njima (če sploh je), zakaj je ta razlika certifikacijsko pomembna oziroma kakšen je pomen dodatne oznake »R« in kako regija proizvodnje vpliva na presojo razreda gorljivosti – kar je po mnenju vlagatelja ključno vprašanje. Pri tem strokovnjak tudi ni pojasnil, ali in zakaj dodatna oznaka »R« pomeni spremembo dizajna, materiala ali komponente, prav tako pa za trditev, da sprememba imena modela zahteva novo certifikacijo, ni predstavil nobene podlage ali vira in pojasnila, kot tudi ni poskušal pridobiti relevantnih odgovorov pri izdajatelju certifikata (kar bi po mnenju vlagatelja moral). Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da strokovnjak dopolni svoje strokovno mnenje z odgovori na vprašanja, ki jih je v tej vlogi izpostavil vlagatelj. Ob tem vlagatelj navaja še, da je s strokovnim mnenjem seznanil proizvajalca ponujenega modula, čigar pisni odziv je prejel 27. 10. 2025, slednjega pa (v angleškem jeziku) vlagatelj prilaga predmetni vlogi.
Vlagatelj se v vlogi z 28. 10. 2025 opredeljuje še do naročnikove vloge z dne 15. 9. 2025, in sicer ponovno navaja razloge, zakaj je pri presoji Državne revizijske komisije upoštevna tudi izjava proizvajalca ponujenega modula z dne 19. 8.2025, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo.
Dne 3. 11. 2025 je vlagatelj posredoval še prevod dopisa, ki ga je kot odziv na strokovno mnenje prejel s strani proizvajalca. V njem proizvajalec navaja, da vsi bifacialni moduli (steklo-steklo), ki jih proizvaja, izpolnjujejo zahteve požarne varnosti razreda A v skladu s standardom IEC 61730:2023, ter da je ponujeni modul del proizvajalčeve certificirane proizvodne serije, ki v celoti izpolnjuje tehnične specifikacije iz zadevne razpisne dokumentacije, vključno z zahtevami glede požarne varnosti, pri čemer je ponujeni modul izrecno naveden na spornem certifikatu. Dalje (na enak način kot vlagatelj v zahtevku za revizijo) pojasnjuje pomen posameznih črk v oznaki »MHDB« in navaja, da pripona »R« ne izraža nobene spremembe v tehnični zasnovi, materialih ali varnostnih lastnostih modula, temveč označuje izključno regionalno distribucijsko kodo, ki se uporablja za namene notranje logistike in segmentacije trga. Zato proizvajalec potrjuje, da je ponujeni modul ODA450-27V-MHDBR tehnično enak certificiranemu modelu ODA450-27V-MHDB, ter zatrjuje, da njegova požarna varnostna klasifikacija ostaja razreda A, kar potrjuje certifikat in notranja evidenca proizvajalca o zagotavljanju kakovosti.
Naročnik je 30. 10. 2025 Državni revizijski komisiji po elektronski pošti poslal dopis, v katerem navaja, da zgolj neformalno, izven portala eRevizija, v seznanitev posreduje pisno korespondenco in odgovor (v angleškem jeziku), ki ga je s strani certifikacijskega organa TÜV Rheinland pridobil po izdani odločitvi o oddaji javnega naročila in po vloženem zahtevku za revizijo, zato ta ne more biti del dokumentacije, na podlagi katere odloča Državna revizijska komisija, je pa skladen s strokovnim mnenjem, ki ga je pridobila Državna revizijska komisija.
Ne glede na to, da naročnik že sam navaja, da je predmetno vlogo posredoval zgolj neformalno in da se je pri odločanju ne upošteva, na tem mestu tudi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da le-te pri odločanju, upoštevajoč prvi odstavek 13.a člena ZPVPJN, ni upoštevala. Slednji določa, da se vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v prvi vrsti spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nedopustno iz razloga, ker njegova ponudba ne ustreza tehničnim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
(b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Iz izpostavljenih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, čigar ponudba (med drugim) ustreza zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. Z njimi naročnik opiše predmet javnega naročila oziroma opredeli zahtevane lastnosti slednjega, kot so način delovanja in uporabe, stopnja kakovosti, dimenzije, tehnični parametri, proizvodni postopki, okoljske lastnosti itd.
V skladu s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na enega izmed načinov, ki so določeni v petem odstavku 68. člena ZJN-3, in sicer:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oz. evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke za druge značilnosti.
V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih specifikacij (zahtev) Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da ZJN-3 določa zgolj izhodišča oziroma daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oziroma način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.
V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (splošne) tehnične zahteve podal v poglavju »Tehnične specifikacije«, pri čemer je v poglavju »Pogoji za priznanje usposobljenosti« v točki »Tehnična sposobnost« za Pogoj 1 določil »Izpolnjevanje vseh strokovnih zahtev naročnika, vse veljavne zakonodaje, predpisov, standardov«, za izkaz katerega je zahteval:
»Izpolnjen in podpisan Obrazec KROVNA IZJAVA in obrazec ESPD ter predložitev dokazil samo za blago/materiale, kjer je to v popisih izrecno zahtevano – kjer naročnik zahteva navedbo proizvajalca, modela in kat. št. (rumena polja!): v ponudbeni dokumentaciji ponudnik priloži priloge, iz katerih je razvidno, da ponujena materiali/blago ustrezajo vsem naročnikovim strokovnim zahtevam: Izpolnjeni obrazci xls Popisi skupaj z rekapitulacijo (z navedbo ponujenega modela, kat. št. in proizvajalca blaga, tam, kjer je to izrecno zahtevano – rumena polja!) Iz priložene prospektne in tehnične dokumentacije (velja za blago, kjer je v popisih izrecno zahtevana navedba modela, proizvajalca in kat. št.), mora biti jasno razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika (natančno označena dokazila tehničnih karakteristik, po enakem vrstnem redu, kot si sledijo posamezne točke zahtevane specifikacije predmeta naročila).«.
Upoštevajoč navedeno je naročnik v razpisni dokumentaciji, konkretno v excel tabeli »Popis s predračunom« podal podrobnejše tehnične zahteve za posamezne zahtevane postavke, pri čemer je za postavko pod zaporedno številko 3 (stolpec »Opis«) navedel:
»obojestransko, s steklom zaprt (Double glass 2.0 mm/2.0mm), fotonapetostni modul razreda gorljivosti »A« (v skladu s SIST EN 61730-1), z okvirjem iz črno eloksiranega aluminija: tip sončnih celic: 108 monocrystalline N-type bifacial half-cells; min. moč 450 Wp; min. toleranca izhodne moči: 0 ~ +3%; max. Temperature Coefficient (Pmax): -0,29 % /°C; min. zkoristek: 22.5 %; Višina x Širina x Debelina: 1762x1134x30mm (dovoljeno odstopanje: 2%); min. dolžina priključnega kabla: 1 x 4 mm², 1200 mm; linearna garancija moči, min.: 87,4 %/30 let«.
Kot primeroma naveden modul, ki ustreza citiranim zahtevam, je naročnik v stolpcu »Proizvod (kot primer)« navedel: »Bauer Solartechnik BS-450-108M10HBT-GG«.
Dalje je naročnik v stolpcih, obarvanih rumeno, zahteval vpis naslednjih podatkov: »Ponujeno blago – naziv/tip«, »Proizvajalec«, »kat. št.« in »teh.karakteristike ponujenega blaga (glede na postavljene naročnikove zahteve, razvidne iz celice »Opis«)«.
Upoštevajoč izpostavljene določbe razpisne dokumentacije gre najprej ugotoviti (kar med strankama ni sporno), da je naročnik od ponudnikov glede fotonapetostnega modula med drugim zahteval, da v ponudbi zanj predložijo prospektno in tehnično dokumentacijo, iz katere mora biti jasno razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev naročnika. Med strankama je nesporno tudi, da je naročnik za fotonapetostni modul (med drugim) podal zahtevo, da mora ta ustrezati razredu gorljivosti A v skladu s standardom SIST EN 61730-1.
Vlagatelj je v ponudbi predložil izpolnjen obrazec »Popis s predračunom«, v katerem je za postavko 3 (fotonapetostni modul) navedel, da ponuja »solarni panel ODA450-27V-MHDBR« proizvajalca »OSDA«, za katerega je v zadnjem stolpcu (tehnične karakteristike ponujenega blaga) med drugim navedel »fotonapetostni modul razreda gorljivosti »A« (v skladu s SIST EN 61730-1)«.
Za ponujeni modul je vlagatelj v ponudbi predložil tehnični list v slovenskem jeziku, v katerem je, kot navaja tudi naročnik, v nogi naveden proizvajalec Ningbo Osda Solar Co., Ltd., vsi ostali podatki (spletna stran, spletni in fizični naslov) pa so podatki vlagatelja. V predmetnem tehničnem listu (na str. 2) je v poglavju »Mehanske karakteristike« pod kategorijo »Požarna ocena komponente« navedeno: »IEC 61730 – Razred A«.
Med strankama je nesporno, da je na tehničnem listu, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi, za ponujeni modul naveden (glede na naročnikovo zahtevo) ustrezen razred gorljivosti. Vendar pa je naročnik, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, vlagatelja po prejemu ponudbe z dopisom št. 16-32/25 z dne 31. 7. 2025 (med drugim) pozval k pojasnilu:
»Prosimo za pojasnilo, na kakšen način bo za ponujeni fotonapetostni modul "ODA450-27V-MHDBR", proizvajalca OSDA, kat. št. ODA450-27V-MHDBR, zagotovljeno izpolnjevanje naročnikove zahteve po razredu gorljivosti "A" (v skladu s SIST EN 61730-1), glede na to, da je iz vašega v ponudbi predloženega produktnega tehničnega lista razvidno, da ponujeni artikel izpolnjuje zahteve standarda IEC 61730:2023 in IEC 61730- Razred A+C ter razred varnostne zaščite UNI 9177 Razred I in požarno oceno komponente IEC 61730 - Razred A, iz produktnega lista proizvajalca OSDA pa izhaja izpolnjevanje zahtev standarda IEC61730:2023, Class Of Safety Protection: Class II in IEC Component Fire Rating: Class C. Prosimo tudi za predložitev dokazila (certifikata o izpolnjevanju standarda IEC61730:2023 za razred »A«).«.
V zaključku navedenega poziva je naročnik zapisal še: »V kolikor ponudbe ne boste ustrezno dopolnili/pojasnili, bo naročnik ponudbo izločil.«.
Glede na vsebino izpostavljenega dela poziva gre ugotoviti, da je naročnik predmetni poziv v tem delu (tj. glede izpolnjevanja zahteve po razredu gorljivosti) posredoval v okviru preverjanja vlagateljeve ponudbe (ki se je po merilu uvrstila na prvo mesto), skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3. Ta določa, da naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Posledično ni mogoče pritrditi vlagatelju, da naročnik v izpostavljenem delu ni imel podlage za pozivanje vlagatelja k pojasnilu ponudbe. Kot izhaja iz predmetnega poziva in naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, se je naročniku pri preverjanju vlagateljeve ponudbe in po opravljeni primerjavi s tehničnim listom proizvajalca, tehničnima listoma zastopnikov iz Avstrije in Poljske ter tehničnim listom, ki ga je vlagatelj predložil v okviru ponudbe v predhodnem postopku javnega naročanja vzbudil dvom v resničnost podatka o razredu gorljivosti ponujenega modula na tehničnem listu, predloženem v vlagateljevi ponudbi.
Upoštevajoč navedeno gre ugotoviti, da so predmetni dokumenti (tehnični listi proizvajalca in ostalih tujih zastopnikov ter tehnični list, predložen s strani vlagatelja v predhodnem postopku javnega naročila) predstavljali zgolj razlog, zaradi katerega se je naročnik, skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, odločil preveriti obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe vlagatelja, in ne (tudi) razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik se namreč na te dokumente v odločitvi o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, ni oprl. Zato navedeni dokumenti v konkretnem postopku pravnega varstva ne morejo biti relevantni z vidika presoje (ne)dopustnosti vlagateljeve ponudbe oziroma zakonitosti naročnikovih ravnanj v zvezi z vlagateljevo ponudbo.
Dalje gre na podlagi vpogleda v odstopljeno dokumentacijo ugotoviti, da je vlagatelj na predmetni poziv naročniku posredoval certifikat in v zvezi s tem v spremnem dopisu, poimenovanem »Pojasnitev in dopolnitev ponudbe-JN005071/2025 z dne 1.7.2025« med drugim (pod točko 3) naročniku pojasnil:
»V ponudbi je predviden fotonapetostni modul tipa ODA450-27V-MHDBR proizvajalca Ningbo Osda Solar Co., Ltd. V prilogi vam posredujemo ustrezen certifikat TUV Rheinland (št. PV 50672643 0001), ki potrjuje naslednje: (-) modul je testiran po standardih IEC 61730-1:2023 in IEC 61730-2:2023, kar ustreza zahtevi po SIST EN 61730-1; (-) modul dosega požarno odpornost razreda A po UL 790, kar je enakovredno zahtevi po razredu gorljivosti "A" v evropskem prostoru. Certifikat je izdan s strani TUV Rheinland, enega najbolj priznanih in neodvisnih certifikacijskih organov na svetu, z več kot 145-letno tradicijo na področju varnosti in kakovosti. Certifikat vključuje redni nadzor proizvodnje in je veljaven do 15. 4. 2030. Modul ODA450-27V-MHDBR je izrecno naveden med certificiranimi modeli. Na podlagi navedenega menimo, da je zahteva iz razpisne dokumentacije v celoti izpolnjena.«.
Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila glede vlagateljeve ponudbe zapisal:
»Naročnik je na podlagi dopolnitev in pojasnil ugotovil, da je ponudnik z dopolnitvijo in pojasnili uspel izkazati izpolnitev zahtev glede referenčnega posla, ni pa ustrezno izkazal izpolnitev zahteve po razredu gorljivosti »A« skladno z IEC 61730:2023 za ponujeni modul. Naročnik je namreč ob preverjanju podatkov ugotovil razhajanje v podatku o razredu gorljivosti za ponujeni modul med tehničnim listom, ki ga je v ponudbi predložil ponudnik (Požarna ocena komponente: IEC 67130- razred A), in na tehničnem listu proizvajalca za isti model, ki ga je pridobil naročnik (IEC komponent fire rating: Class C). Ponudnik je v dopolnitvah ponudbe predložil TUV certifikat, ki zajema različne modele fotonapetostnih modulov, vendar kljub navedbi ponudnika, da naj bi bil na certifikatu eksplicitno naveden ponujeni model, je naročnik po natančnem pregledu vsebine predloženega certifikata ugotovil, da med navedenimi primeri, ni navedenega primera modula, ki bi ustrezal ponujenemu modelu foto napetostnega modula. Navedeni so podobni modeli, obstajajo razlike v posameznih črkah (dodatna črka »Z« ali manjkajoča črka »R« ali manjkajoči dve črki »BR«) pri kraticah oz. kat. št. primerov modelov, za katere naročnik ugotavlja, da gre za
drugačne izvedbe modulov. V nadaljevanju priloženega certifikata je med besedilom izrecno navedeno, da kakršnakoli sprememba dizajna, materialov, komponent in proizvodnje zahteva ponovitev kvalifikacijskih testov, da se ohrani tip odobrenega certifikata.«.
Upoštevajoč citirano obrazložitev izpodbijane odločitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker na predloženem certifikatu, ki dokazuje skladnost certificiranih fotonapetostnih modulov, ni naveden modul, ki ga v ponudbi ponuja vlagatelj, zaradi česar vlagatelj po oceni naročnika ni izkazal, da ponujeni modul izpolnjuje tehnično zahtevo po gorljivosti razreda A. Naročnik je namreč v izpodbijani odločitvi ugotovil, da so moduli, ki so navedeni na certifikatu, drugačne izvedbe od ponujenega modula in imajo drugačne lastnosti.
Ne glede na to, da je naročnik do navedene ugotovitve (kot to sam navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo) prišel s pridobitvijo mnenj zunanjih strokovnjakov (projektanta, nadzornika, ZAG), ta mnenja ne predstavljajo del obrazložitve izpodbijane odločitve, niti se naročnik nanje v izpodbijani odločitvi ne sklicuje. Za presojo pravilnosti naročnikove ugotovitve glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe je tako relevantna zgolj vsebina naročnikovih ugotovitev, ki se nanašajo na vlagateljevo ponudbo, oziroma obrazložitev teh ugotovitev, kot jo je naročnik podal v odločitvi o oddaji javnega naročila (za katero vlagatelj niti ne zatrjuje, da ne bila zadostno obrazložena). Zato Državna revizijska komisija ni obravnavala navedb, ki jih v zvezi s tem podajata stranki, ter posledično zavrnila izvedbo v tej zvezi predlaganih dokaznih predlogov vlagatelja (vpogled v vsebino teh mnenj, zaslišanje osebe, ki je s strani ZAG izdala mnenje itd.), saj dejstva, ki naj bi jih ti dokazovali, niso relevantna oziroma pravno odločilna za zakonito in pravilno odločitev o zahtevku za revizijo.
Glede na naročnikov razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, podan v izpodbijani odločitvi, je tako treba v predmetnem postopku pravnega varstva presoditi, ali je naročnik na podlagi prejetega certifikata (in certifikatu priloženega dopisa/pojasnila), ki ga je v postopku oddaje javnega naročila predložil vlagatelj, pravilno zaključil, da vlagateljeva ponudba ne ustreza naročnikovim tehničnim zahtevam.
Glede na pojasnjeno, da so v obravnavanem postopku za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe lahko relevantna in upoštevna le dokazila o skladnosti z naročnikovimi zahtevami, ki jih je vlagatelj predložil v postopku oddaje javnega naročila – konkretno certifikat, ki ga je (v okviru preverjanja njegove ponudbe na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3) predložil na poziv naročnika in na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno – Državna revizijska komisija izjav proizvajalca, ki jih je vlagatelj predložil naknadno, v postopku pravnega varstva (tj. izjave, priložene zahtevku za revizijo, izjave, predložene na ustni obravnavi in izjave, priložene vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do strokovnega mnenja), pri presoji ni mogla upoštevati.
Iz certifikata oziroma njegovega prevoda, ki ga je v postopku pravnega varstva na poziv Državne revizijske komisije predložil vlagatelj, izhaja, da certifikat (z veljavnostjo od 16. 4. 2025 do 15. 4. 2030), potrjuje skladnost na certifikatu navedenih fotonapetostnih modulov proizvajalca Ningbo Osda Solar Co., Ltd., s standardi, ki so navedeni na certifikatu. Med njimi sta navedena tudi standarda IEC 61730-1:2023 in IEC 61730-2:2023, pri čemer je na certifikatu v opombi za požarno oceno navedeno: »razred A (UL 790)«. V certifikatu je zapisan tudi naslednji pogoj: »Preskus izdelka je prostovoljen glede na tehnične predpise. Ob vsaki spremembi zasnove, materialov, sestavnih delov ali obdelave bo morda za ohranitev homologacije treba ponoviti nekatere od preizkusov ustreznosti.«.
Da predmetni certifikat za certificirane module izkazuje razred A gorljivosti, skladno s standardom SIST EN 61730-1 (ki ga je v konkretnem primeru zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji), med naročnikom in vlagateljem ni sporno. Je pa med njima sporno, ali je modul, ki ga je ponudil vlagatelj v ponudbi, zajet na certifikatu. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponujeni modul izrecno naveden na certifikatu.
Na podlagi vpogleda v certifikat Državna revizijska komisija najprej pritrjuje naročniku, da na certifikatu ni najti prav takšne oznake modula, kot ga je ponudil vlagatelj (tj. ODA450-27V-MHDBR). Vendar vlagatelj kljub temu zatrjuje, da je ponujeni modul izrecno naveden na predmetnem certifikatu, saj da so dodatne oziroma manjkajoče črke (»z« in »R«) pri oznakah modulov z vidika gorljivosti irelevantne. Ne glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika zatrjuje, da je ponujeni modul izrecno naveden na certifikatu, Državna revizijska komisija na podlagi navedb vlagatelja v vlogah ni mogla ugotoviti, za katerega izmed modulov, navedenih na certifikatu, vlagatelj zatrjuje, da ustreza z njegove strani ponujenemu modulu. Na certifikatu je namreč navedenih več oznak (skupin) modulov, pri čemer vlagatelj izmed vseh naštetih modulov (ne da bi pri tem konkretno navedel oznako modula) izpostavlja dva modula, pri čemer ima (v primerjavi s ponujenim modulom) prvi v oznaki dodatno črko »z«, drugi pa nima črke »R«.
Ker so torej iz trditvene podlage vlagatelja izhajale nejasnosti, od razjasnitve katerih je odvisna tudi odločitev v predmetnem revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi na podlagi prvega odstavka 35. člena ZPVPJN na lastno pobudo dne 25. 9. 2025 izvedla ustno obravnavo, ki sta se je udeležila naročnik in vlagatelj.
Na vprašanje predsednika senata, kje točno na certifikatu je naveden ponujeni modul, je vlagatelj na ustni obravnavi navedel, da je to modul z oznako ODAxxx-27V-MHDB (tj. modul, ki je naveden na certifikatu kot zadnji), pri čemer je dodal, da se glede pomena črk »R« in »z« sklicuje na pojasnilo, ki ga je podal v zahtevku za revizijo. Kljub temu je vlagatelj na kasneje zastavljeno vprašanje predsednika senata o pomenu črke »R« pri oznakah modulov pojasnil, da se ta črka nanaša na regijo proizvodnje modula, pri čemer slednja (tako vlagatelj) označuje »srednjeevropsko regijo«. Na vprašanje predsednika senata, kako pojasnjuje, da je v certifikatu naveden modul z oznako ODAxxx-27V-MHDB (brez »R«), ponujeni modul pa ima oznako 450-27V-MHDBR, je vlagatelj navedel, da črka »R« nima nobenega pomena za presojo razreda gorljivosti, temveč se nanaša na druge, nemehanske lastnosti ponujenega modula. Po vlagateljevi oceni so z vidika gorljivosti ključne oznake modula »MHDB«, pomen katerih je vlagatelj pojasnil v zahtevku za revizijo.
Naročnik je na ustni obravnavi navedel, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno pojasnil, da se oznaka »R« nanaša na specifično serijo ali regijo, s pojasnilom, podanim na ustni obravnavi, pa da vlagatelj to oznako omejuje le na regijo. Nadalje je naročnik izpostavil dejstvo, da v kolikor bi bila ta oznaka za certifikacijo nerelevantna, v naboru certificiranih modelov na certifikatu ne bi bili našteti tudi modeli z oznako »R«. Ob tem je izpostavil še, da je vlagatelj pojasnil, da se oznaka »R« nanaša na nemehanske lastnosti modula, vendar pa je v besedilu certifikata izrecno navedeno, da vsaka sprememba, tudi v dizajnu ali postopku izdelave, pomeni nov model, ki zahteva novo certifikacijo. Če torej proizvajalec izdela nov model, ki je enak obstoječemu, vendar ga izda pod drugo oznako, ki ni navedena na certifikatu, ta certifikat po mnenju naročnika ne more veljati za nov model zgolj z lastno izjavo proizvajalca, temveč je potrebna nova certifikacija, da se preveri, ali ima nov model res enake lastnosti.
Na izpostavljene navedbe naročnika je vlagatelj na ustni obravnavi odgovoril, da se dizajn modulov označuje s črkami »MHDB« ter da modul z oznako »R« ali modul brez oznake »R« predstavljata enaka modela modula.
Glede na predmetno pojasnilo vlagatelja o pomenu oznake »MHDB« je naročnik na ustni obravnavi opozoril, da je izjava vlagatelja, podana na ustni obravnavi, v nasprotju z njegovo izjavo, podano v zahtevku za revizijo, da »M« pomeni monokristalne, »H« pomeni »half« (razpolovljene), »D« pomeni »dual glass« in da »B« pomeni »black«. Naročnik je poudaril, da bi zgolj črko »B« lahko smatrali za postavko dizajna, vendar pa ta pomeni drugo barvo, ki lahko vpliva na toploto, ki jo sprejema, in posledično na gorljivost.
Ker je bilo za razrešitev med strankama nastalega spora, s tem pa za ugotovitev dejstev, relevantnih za presojo, ali je naročnik ponudbo vlagatelja upravičeno zavrnil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, potrebno specifično strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija sama ne razpolaga, je na podlagi 34. člena ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN v obravnavani zadevi na podlagi vlagateljeve pobude – ki je kot dokaz temu, da je na certifikatu, predloženem v postopku oddaje javnega naročila, zajet z njegove strani ponujeni modul, predlagal postavitev strokovnjaka z ustreznimi strokovnimi znanji – odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila strokovnjaka s področja energetike, specializiranega zlasti za fotovoltaiko.
Ker je, kot že navedeno, v konkretnem primeru ključno, ali je vlagatelj s certifikatom in pojasnilom, predloženima v postopku oddaje javnega naročila, izkazal, da ponujeni modul izpolnjuje naročnikovo zahtevo po gorljivosti, je v danem primeru treba razrešiti vprašanje, ali je ponujeni modul zajet na predloženem certifikatu.
Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 8. 10. 2025 strokovnjaku naložila, da odgovori na vprašanje, ali je modul ODA450-27V-MHDBR proizvajalca NINGBO OSDA SOLAR (ki ga je vlagatelj ponudil v ponudbi), zajet na certifikatu, kot ga je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila predložil naročniku. Prav tako je strokovnjaku zastavila vprašanje, kako komentira navedbo vlagatelja, da ponujeni modul na certifikatu predstavlja modul z oznako ODAxxx-27V-MHDB (zadnji navedeni modul na certifikatu).
Pri tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v konkretnem primeru pomen dodatnih ali manjkajočih črk pri oznakah modulov ni odločilen z vidika same gorljivosti (kot to zatrjuje vlagatelj), temveč z vidika identifikacije ponujenega modula na predmetnem certifikatu – slednjega je namreč na poziv naročnika predložil vlagatelj in z njim za ponujeni modul izkazoval zahtevan razred gorljivosti, tj. razred A, kot ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija dodatnih vprašanj, ki jih vlagatelj (po njegovem mnenju kot ključna) navaja v vlogi z dne 28. 10. 2025, s katero se je opredelil do prejetega strokovnega mnenja, strokovnjaku (že v začetku) ni zastavila, posledično pa tudi dopolnitev strokovnega mnenja v tem delu po oceni Državne revizijske komisije ni potrebna.
Strokovnjak je v podanem strokovnem mnenju pojasnil, da so na predmetnem certifikatu, ki potrjuje požarno odpornost razreda A (po UL 790), navedene naslednje oznake:
- ODAxxx-27V-MHD in ODAxxx-27V-MHDB (xxx = 410-450 Wp),
- ODAxxx-27V-MHDRz in ODAxxx-27V-MHDBRz (xxx = 495-530 Wp),
- ODAxxx-24V-MHDRz in ODAxxx-24V-MHDBRz (xxx = 440-470 Wp),
pri čemer se oznaka modula ODA450-27V-MHDBR, ki ga je ponudil vlagatelj, na certifikatu ne pojavi. Certifikat namreč vsebuje oznako MHDB (brez črke R) za razpon moči 410-450 Wp in oznako MHDBRz (z dodatkom »z«) za razpon moči 495-530 Wp.
Upoštevajoč podano pojasnilo strokovnjaka se gre strinjati z naročnikom, da na certifikatu navedena oznaka modela »ODAxxx-27V-MHDRz, ODAxxx-27V-MHDBRz (xxx = 495-530 Wp)«, po razponu moči (495-530 Wp) ne ustreza ponujenemu modulu, saj ima slednji moč 450 Wp (kar je med strankama nesporno, navedeno pa izhaja tudi iz tehničnega lista, predloženega v vlagateljevi ponudbi), prav tako pa ponujenemu modulu ne ustreza niti modul z oznako »ODAxxx-24V-MHDRz, ODAxxx-24V-MHDBRz (xxx = 440-470 Wp)«, izpostavljen s strani strokovnjaka (za katerega sicer vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi lahko predstavljal ponujeni modul), saj ta z oznako »24V« ne ustreza oznaki »27V«, ki jo ima ponujeni modul. Ob tem gre pojasniti, da je vlagatelj najprej v postopku pravnega varstva, kot gre razbrati iz vsebine njegovih navedb v vlogah, izpostavljal tudi omenjeno oznako modula »ODAxxx-27V-MHDRz, ODAxxx-27V-MHDBRz (xxx = 495-530 Wp)« in v okviru tega izpostavljal nepomembnost dodatne črke »z«, vendar je kasneje na ustni obravnavi v okviru odgovorov na postavljena vprašanja pojasnil, da z njegove strani ponujenemu modulu ustreza (zgolj) oznaka na certifikatu »ODAxxx-27V-MHD, ODAxxx-27V-MHDB (xxx = 410-450 Wp)«.
Strokovnjak v nadaljevanju mnenja v zvezi s predmetno oznako na certifikatu (tj. »ODAxxx-27V-MHD, ODAxxx-27V-MHDB (xxx = 410-450 Wp)«), za katero vlagatelj zatrjuje, da predstavlja ponujeni modul, pojasnjuje, da ta sicer potrjuje skladnost za modele z oznako »MHDB« (brez »R«) v razponu moči do 450 Wp, vendar ne vsebuje oznake »MHDBR«, ki je predmet vlagateljeve ponudbe. Čeprav se torej osnovni del oznake, tj. »MHDB« ujema z eno od certificiranih skupin, dodatek črke »R« po strokovni oceni strokovnjaka pomeni spremembo, ki ni potrjena kot enakovredna v certifikatu.
Strokovnjak namreč pojasnjuje, da je certifikat po pravilih standarda IEC 61730 in smernicah certifikacijskih organov (TÜV, UL) vezan na točno določene modele. Tudi v konkretnem primeru certifikat vsebuje opozorilo, da vsaka sprememba dizajna, materialov ali komponent lahko zahteva ponovitev testov, kar kaže na to, da certifikacijski organ razlikuje med različnimi sufiksi (npr. »R«, »BR«, »z«), dodatne ali manjkajoče črke v oznakah pa tako niso obravnavane kot nepomembne. Razlike v oznakah modelov (»MHDB« in »MHDBR«) so tako po strokovni oceni strokovnjaka certifikacijsko pomembne, kar potrjuje struktura certifikata in opozorila v njem. Vsaka sprememba v oznaki modela lahko namreč pomeni potencialno spremembo v konstrukciji (npr. vrsta okvirja, tip stekla, regija proizvodnje), ki lahko vpliva na varnostne lastnosti, vključno s požarno odpornostjo. Navedeno pomeni, da v kolikor proizvajalec spremeni ime modela, kljub temu, da vse ostalo ostane enako, novoimenovani model ni certificiran.
Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da strokovnjak svojega mnenja ni strokovno obrazložil oziroma da je naredil le »črkobralsko primerjavo« oznak modulov. Drži, da je mogoče tudi brez strokovnjaka ugotoviti, da gre pri oznaki modula, ki ga ponuja vlagatelj (ODA450-27V-MHDBR) in oznaki modula na certifikatu (ODA450-27V-MHDB), za razliko v črki »R« (čeprav sicer vlagatelj v postopku pravnega varstva na več mestih ponovi trditev, da je ponujeni modul izrecno naveden na certifikatu), vendar pa je strokovnjak po oceni Državne revizijske komisije jasno in argumentirano razrešil strokovno vprašanje (na katerega Državna revizijska komisija sama ni znala odgovoriti in ki je odločilno za rešitev predmetne zadeve), da je v konkretnem primeru natančna oznaka modulov pomembna z vidika certificiranja. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da navedeno ne pomeni nujno, da je črka »R« v oznaki modula pomembna (tudi) z vidika požarne zaščite oziroma gorljivosti modula (kar izpostavlja vlagatelj), vendar to, kot že pojasnjeno, v obravnavani zadevi ni ključno. V konkretnem primeru je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker vlagatelj s predloženim certifikatom (in priloženim pojasnilom) v postopku oddaje javnega naročila ni izkazal, da je ponujeni modul naveden na certifikatu, posledično pa je zaključil, da vlagateljeva ponudba ne izkazuje izpolnjevanja tehnične zahteve glede razreda gorljivosti ponujenega modula. Med strankama namreč ni sporno, navedeno pa izhaja tudi iz (že citiranega) poziva naročnika, da je naročnik od vlagatelja zahteval predložitev dokazila (tj. certifikata o izpolnjevanju standarda IEC 61730:2023 za razred gorljivosti A), iz katerega izhaja izpolnjevanje predmetne naročnikove zahteve. Zato je v konkretnem primeru ključno vprašanje, ali je vlagatelj s certifikatom in pojasnilom, ki ju je predložil v postopku oddaje javnega naročila, za ponujeni modul izkazal izpolnjevanje predmetne naročnikove zahteve. Čeprav morda ponujeni modul dejansko izpolnjuje to zahtevo (kar ves čas postopka zatrjuje vlagatelj), navedeno ni pravno odločilno v predmetni zadevi. Odločilno je, ali je vlagatelj s ponudbo, konkretno s predloženim certifikatom in pojasnilom, naročniku to izkazal. Posledično se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da bi moral strokovnjak podati še odgovore na vprašanja (izpostavljena v vlagateljevi opredelitvi do strokovnega mnenja) o pomenu dodatne črke »R« pri oznaki modula z vidika presoje razreda požarne zaščite modulov oziroma o tem, ali gre z vidika požarne varnosti pri modulu, ki ga ponuja vlagatelj (ODA450-27V-MHDBR), in certificiranem modulu (ODA450-27V-MHDB) za enaka ali različna modula.
Strokovnjak je na podlagi podanih pojasnil v strokovnem mnenju zaključil, da upoštevajoč zahtevo razpisne dokumentacije po nedvoumnem dokazilu skladnosti predmetni certifikat ne izkazuje skladnosti ponujenega modula vlagatelja na način, ki bi bil jasen in nesporen, saj vlagateljeva interpretacija ni podprta z vsebino certifikata in certifikacijskimi pravili, na podlagi vsebine certifikata in primerjave na njem navedenih oznak modulov z oznako ponujenega modula pa tako ni mogoče potrditi, da je slednji na certifikatu izrecno zajet. Glede na navedeno in glede na to, da s strani vlagatelja ponujeni modul ni izrecno naveden na certifikatu, je strokovnjak ugotovil, da predloženi certifikat ne izkazuje nedvoumno skladnosti ponujenega modula ODA450-27V-MHDBR z zahtevo razpisne dokumentacije po razredu gorljivosti A. Glede na to, da strokovnjak ni podal trditve, da s strani ponujeni modul ODA450-27V-MHDBR ne izpolnjuje razreda gorljivosti A, ne drži, da bi moral to trditev še strokovno utemeljiti (kar zatrjuje vlagatelj v vlogi z dne 28. 10.2025).
Upoštevajoč izpostavljeno strokovno mnenje, ki ga Državna revizijska komisija (v nasprotju z vlagateljem) ocenjuje kot jasno in strokovno obrazloženo, gre ugotoviti, da je naročnik po pregledu certifikata pravilno ugotovil, da model modula, ki ga ponuja vlagatelj, na predloženem certifikatu (kljub vlagateljevemu nasprotnemu pojasnilu) ni zajet, še manj pa izrecno naveden, kot to zatrjuje vlagatelj. Na certifikatu so namreč navedeni (zgolj) modeli z drugačnimi oznakami, pri čemer se, upoštevajoč pogoj, zapisan na certifikatu (tj. da kakršna koli spremembe dizajna, materialov, komponent in proizvodnje, zahteva ponovitev testiranja), ni mogoče strinjati z vlagateljem, da dodatne ali manjkajoče črke v oznakah modelov modula niso pomembne – četudi bi te morebiti, kot to zatrjuje vlagatelj, pomenile le regijo distribucije oziroma proizvodnje (op. Državne revizijske komisije: vlagatelj je glede pomena črke »R« v oznakah modulov proizvajalca nedosleden, v zahtevku za revizijo in opredelitvi do navedb naročnika navaja, da se ta nanaša na regijo distribucije, na ustni obravnavi in v vlogi z dne 28. 10. 2025 pa navaja, da se nanaša na regijo proizvodnje). Ob tem gre poudariti, da na pravilnost ugotovitve strokovnjaka, da dodatna črka »R« ni nepomembna z vidika certificiranja, kaže tudi dejstvo, ki ga je izpostavil naročnik, tj. da so na certifikatu izrecno navedeni tudi modeli modulov s to oznako, torej z dodatno črko »R«. Navedeno pomeni, da so bili ti modeli (četudi bi ta oznaka bila z vidika gorljivosti, kot to zatrjuje vlagatelj, nepomembna) posebej preverjani z vidika skladnosti s standardom IEC 61730:2023 (za razred gorljivosti A) in posledično izrecno navedeni na certifikatu. Glede na navedeno in glede na pojasnila strokovnjaka ne more biti dvoma o tem, da so oznake modelov (torej tudi dodatne ali manjkajoče črke) pomembne z vidika certificiranja, kar pomeni, da mora za potrditev skladnosti s predmetnim standardom (za stopnjo gorljivosti A) oznaka modela modula, čigar skladnost se preverja, v celoti ustrezati na certifikatu zapisanemu modelu modula, za vsako drugačno oznako pa je potrebno ponovno (novo) certificiranje.
V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi certifikata, ki ga je v postopku oddaje javnega naročila predložil vlagatelj, pravilno zaključil, da vlagatelj s tem dokazilom za ponujeni fotonapetostni modul ni izkazal izpolnitve naročnikove zahteve po razredu gorljivosti A (v skladu s SIST EN 61730-1), saj na podlagi predloženega certifikata ni mogoče ugotoviti, da vključuje model modula, ki ga ponuja vlagatelj.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da bi ga naročnik, v kolikor je po predloženem certifikatu menil, da so določene karakteristike ponujene opreme dvoumne ali nepopolne, moral vlagatelja na to pred zavrnitvijo njegove ponudbe opozoriti. V kolikor vlagatelj s tem po vsebini zatrjuje, da bi mu naročnik v tem delu moral omogočiti pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe, Državna revizijska komisija – ne glede na vprašanje, ali bi bilo takšno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje ponudbe po 89. členu ZJN-3 dopustno (kar izpostavlja naročnik) – ugotavlja, da je naročnik v pozivu, s katerim je vlagatelja (na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3) v delu ponujenega modula pozval k pojasnilu ponudbe in predložitvi certifikata o izpolnjevanju standarda IEC 61730:2023 za razred A, izrecno zapisal, da bo njegovo ponudbo izločil, če je ne bo ustrezno dopolnil oziroma pojasnil. Glede na to, da je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju pojasnil strokovnjaka, ugotovila, da je naročnik pravilno zaključil, da vlagatelj na poziv naročnika s predloženim certifikatom ni ustrezno izkazal skladnosti ponujenega modula z naročnikovo zahtevo po razredu gorljivosti, je treba dalje ugotoviti, da je naročnik na podlagi posledice, ki jo je za tak primer izrecno navedel na pozivu, tudi pravilno zaključil, da vlagateljevo ponudbo zavrne kot nedopustno.
V zvezi z razlogom, zaradi katerega je naročnik vlagateljevo ponudbo v tem postopku zavrnil kot nedopustno, vlagatelj dodatno izpostavlja, da je naročniku v predhodnem, neuspešno zaključenem postopku javnega naročanja (ki se je nanašal na isti predmet) ponudil enako vrsto modela in isti certifikat, naročnik pa je takrat njegovo ponudbo v izpostavljenem delu štel kot ustrezno. Ne da bi se spuščala v presojo predmetnega očitka (saj se ta ne nanaša na predmetni postopek oddaje javnega naročila), Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v predhodnem postopku, kot izhaja iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-063/2025 z dne 26. 6. 2025, pravilno ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, ker za ponujeni razsmernik ne izpolnjuje tehnične zahteve glede temperaturnega razpona.
Glede na to, da je naročnik zahtevo glede temperaturnega razpona (zaradi katere je bila vlagateljeva ponudba v predhodnem postopku označena kot nedopustna) v tem postopku kot nebistveno izpustil, se vlagatelju dalje vzbuja sum o naročnikovem namenu izločitve vlagateljeve ponudbe. V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se predmetni očitek nanaša vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (za kar se lahko vloži zahtevek za revizijo v roku, določenem v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN), zato je vlagatelj s temi navedbami v predmetnem revizijskem postopku, ki poteka v zvezi z zakonitostjo naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, prepozen. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik s tem, ko je v novem postopku izpustil zahtevo, ki je vlagatelj s ponujeno opremo v predhodnem postopku ni izpolnjeval, povzročil ravno nasprotno, in sicer je vlagatelju omogočil, da v novem postopku ponudi razsmernik, ki te zahteve ne izpolnjuje, oziroma mu je s tem omogočil, da je njegova ponudba v predmetnem delu tehnično ustrezna (saj naročnik te zahteve v razpisni dokumentaciji v novem postopku ni določil).
Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker je ponudbo oddal z istim partnerjem (družbo Montim storitve, d.o.o.), ki v tem postopku nastopa tudi s (konkurenčnim) ponudnikom JB energija, d.o.o. Navedeno pa prepričanju vlagatelja pomeni nedovoljeno dogovarjanje, ki je v nasprotju s splošnimi načeli javnega naročanja. V tej zvezi kot dodaten sum izpostavlja tudi napake, ki jih je naročnik v izpodbijani odločitvi ugotovil v ponudbah izbranega ponudnika in ponudnika JB energija, d.o.o., ter jih označil kot očitne in nebistvene.
Državna revizijska komisija se v zvezi s predmetnim očitkom najprej strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da ZJN-3 ne vsebuje določbe, ki bi omejevala nastopanje ponudnikov v različnih ponudbe, torej izrecno ne prepoveduje sodelovanja istega gospodarskega subjekta pri več ponudbah oziroma tega dejstva ne določa kot razloga za izključitev. ZJN-3 namreč z namenom čim večjega zagotavljanja konkurence med ponudniki omogoča različne oblike sodelovanja in povezovanja gospodarskih subjektov pri nastopanju na trgu javnih naročil. Ponudnik lahko nastopa sam in predloži samostojno ponudbo, lahko se poveže z drugim gospodarskimi subjekti, ki oddajo skupno ponudbo (prim. tretji odstavek 10. člena ZJN-3), lahko pa del javnega naročila odda tudi v podizvajanje (prim. 94. člen ZJN 3). Upoštevajoč navedeno so ponudniki načeloma svobodni pri odločanju o tem, na kakšen način in s kom bodo nastopali na trgu javnih naročil, svoboda nastopanja gospodarskih subjektov pa izhaja tudi iz načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3). V skladu z navedenim načelom javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki. Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-3, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence (prvi in drugi odstavek 5. člena ZJN-3).
Dalje gre pritrditi naročniku tudi v tem, da je Državna revizijska komisija (sicer v zvezi s pravilom, ki določa samodejno izključitev iz postopka oddaje javnega naročila ponudnika, ki nastopa samostojno in hkrati v skupni ponudbi) že zavzela stališče (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-139/2013 in 018-244/2014, na kateri se sklicuje naročnik), da naj naročnik vnaprej ne omeji možnosti, da lahko ponudnik, ki se je znašel v določenem položaju, pojasni, da položaj, v katerem se je znašel, ne vpliva na konkurenco med ponudniki. Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-139/2013-3 ugotovila, da je pravilo, ki določa samodejno izključitev iz postopka oddaje javnega naročila ponudnika, ki nastopa samostojno in hkrati v skupni ponudbi, nesorazmerno in z vidika načela zagotavljanja konkurence med ponudniki nesprejemljivo. Takšno pravilo namreč vsebuje neizpodbojno domnevo navzkrižja interesov, če konzorcij in eno ali več podjetij, ki so njegovi člani, v istem postopku javnega naročila vloži konkurenčne ponudbe, pri čemer pa tako konzorcij kot zadevno podjetje nimajo možnosti dokazati, da so njihove ponudbe oblikovane neodvisno in da ni nevarnosti negativnega vpliva na konkurenco med ponudniki. Smiselno enako je ugotovila Državna revizijska komisija tudi v odločitvi št. 018-244/2014-6, in sicer, da se z navedenim pravilom vnaprej onemogoči ponudnike, ki bi se lahko znašli v položaju, ko v postopku oddaje javnega naročila sodelujejo samostojno in v skupnem nastopu, da dokažejo, da takšen njihov položaj ni pomenil kršitve konkurence med ponudniki, da so zlorabili svoj položaj, da je prišlo do špekulacije ipd. S tega stališča je takšna določba nesorazmerna glede na cilje, ki jih zasleduje naročnik, in neutemeljeno omejuje konkurenco med ponudniki. Navedeno je skladno tudi stališčem Sodišča Evropske unije, ki je v zadevi št. C-376/08 (Serrantoni and Consorzio stabile edili) razsodilo, da je treba pravo Skupnosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, ki določajo samodejno izključitev iz postopka oddaje javnega naročila in kazenske sankcije za združenje in podjetja, ki so njegovi člani, če so slednja v okviru istega postopka vložila ponudbe, ki so konkurenčne ponudbam tega združenja, čeprav navedeno združenje ni vložilo ponudbe za račun in v interesu teh podjetij.
Zgolj sodelovanje v različnih ponudbah tako še ne predpostavlja nedopustnih ravnanj pri oblikovanju ponudb. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v zadevi št. 018-216/2018, je odločilno, ali zaradi takšnega nastopanja v postopku javnega naročanja pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence oziroma ali tovrstno nastopanje posameznega gospodarskega subjekta konkretno vpliva na vsebino predloženih ponudb, navedeno pa lahko naročnik ugotavlja šele po prejemu ponudb in ob upoštevanju konkretnih okoliščin posamezne zadeve.
V obravnavani zadevi je naročnik v postopku pravnega varstva pojasnil, da je zaznal, da gospodarski subjekt Montim storitve, d.o.o., kot partner v skupnem nastopu sodeluje v dveh ponudbah, zato je vsebino teh ponudb (v delu, ki se nanaša na nastop partnerja Montim storitve, d.o.o.) natančno preveril in pri tem ugotovil, da je navedeni gospodarski subjekt v obeh ponudbah ponudil popolnoma enako vsebino in ponudbeno ceno za del, ki ga prevzema (tj. sanacija strehe). Na podlagi tega je naročnik ugotovil, da ne gre za cenovno manipuliranje v izpostavljenem delu. Ob tem je ugotovil še, da se ponudbi obeh konzorcijev v delu postavitve sončne elektrarne povsem razlikujeta (neodvisne ekipe, različni prijavljeni strokovnjaki, različna ponudbena cena v tem delu). Upoštevajoč navedeno je naročnik zaključil, da sodelovanje družbe Montim storitve, d.o.o., v obeh ponudbah ne kaže na kakršno koli navidezno konkurenco oziroma izkrivljanje konkurence. V tej zvezi je izbrani ponudnik pojasnil še, da gospodarski subjekt Montim storitve, d.o.o., ponuja splošno dostopne storitve in blago ter da ni predstavljal veznega člena za usklajevanje ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj do predmetnih navedb naročnika in izbranega ponudnika ne opredeljuje, temveč zgolj pavšalno zatrjuje nedovoljeno dogovarjanje, navedeno pa gradi izključno na dejstvu, da družba Montim storitve, d.o.o., hkrati sodeluje v dveh ponudbah. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, pa zgolj navedeno dejstvo (tj. sodelovanje istega subjekta v različnih ponudbah) še ne predpostavlja nedopustnih ravnanj pri oblikovanju ponudb. Glede na to, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN), so lahko, skladno s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku [(Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.], ki se uporabljata na podlagi 13. člena ZPVPJN), predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve, za katere vlagatelj navede dejstva (in zanje predloži dokaze). Upoštevajoč navedeno gre poudariti, da navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje ali namigovanje na določena dejstva, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.
V zvezi z edinim konkretiziranim razlogom, na podlagi katerega vlagatelj zatrjuje nedopustno dogovarjanje med ponudniki, Državna revizijska komisija ob vpogledu v ponudbo ponudnika JB energija, d.o.o., natančneje v ESPD obrazec partnerja Montim storitve, d.o.o. (ki ga kot spornega izpostavlja vlagatelj), ugotavlja, da navedba vlagatelja, da je v njem kot partner naveden izbrani ponudnik (tj. družba PLAN-NET SOLAR, d.o.o.), ne drži. Družba Montim storitve, d.o.o., je namreč v obrazcu ESPD, predloženem v ponudbi ponudnika JB energija, d.o.o., v rubriki »A: Informacije o gospodarskem subjektu« (»Del II: Informacije v povezavi z gospodarskim subjektom«) kot druge gospodarske subjekte, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, pravilno navedla družbo JB energija, d.o.o. (torej vodilnega ponudnika v tej ponudbi). Prav tako Državna revizijska komisija ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, natančneje v Krovno izjavo družbe Montim storitve, d.o.o., ki jo kot problematično izpostavlja vlagatelj, ugotavlja, da ne drži očitek vlagatelja, da je v njej kot partner navedena družba JB energija, d.o.o. V predmetni izjavi, predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, je namreč kot (vodilni) ponudnik navedena družba izbranega ponudnika (PLAN-NET SOLAR, d.o.o.), kot partner pa družba Montim storitve, d.o.o.
Glede na navedeno in ob upoštevanju trditveno-dokaznega bremena Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika ni uspel izkazati očitanih kršitev načel enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki ter posledično nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.
V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku ni ugotovila kršitev, ki jih je vlagatelj – tako glede svoje ponudbe kot tudi glede ponudbe izbranega ponudnika – očital naročniku, zato je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (vključno s stroški za izdelavo strokovnega mnenja) zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija je vlagatelju s sklepom št. 018-097/2025-37 z dne 3. 10. 2025 na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v višini 1.500,00 EUR, navedeno pa je vlagatelj tudi storil. Strokovnjak je svoje delo obračunal v znesku 1.464,00 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje kot ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno se vlagatelju na njegov račun vrne preostanek založenega zneska predujma za izdelavo strokovnega mnenja, tj. znesek v višini 36,00 EUR.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj – po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.