018-115/2025 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dokončanje izvedbe GOI del »rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta na Cankarjevi ulici 5 v Mariboru« ter odprava doslej nastalih pomanjkljivosti pri izvedbi« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VODEJA, d.o.o., Letuš 84, Šmartno ob Paki (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Mladinska ulica 14A, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 10. 2025

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Dokončanje izvedbe GOI del »rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta na Cankarjevi ulici 5 v Mariboru« ter odprava doslej nastalih pomanjkljivosti pri izvedbi«, objavljen na portalu javnih naročil dne 30. 7. 2025, pod št. objave JN006015/2025-SL-1/01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.000,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 30. 7. 2025 pod št. objave JN006015/2025-SL-1/01.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudb z vlogo z dne 29. 8. 2025 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da naročnik glede predmeta javnega naročila ni zagotovil zadosti informacij za pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb. Naročnik je projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI) na eni strani opredelil kot zavezujoč dokument, na drugi strani pa kot informativen dokument. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, katera dela v okviru predhodne izvedbe GOI del niso bila izvedena in so predmet tega javnega naročila, ter kakšen je obseg teh del, kot tudi ne, katera dela so bila v okviru predhodne izvedbe GOI del izvedena pomanjkljivo in napačno ter zahtevajo nov PZI, razlogov za opredelitev posameznih del za pomanjkljiva in napačne ter kakšen je obseg teh del. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni razvidno, katera dela zahtevajo odstranitev, ali je za ta dela potreben nov PZI ter kakšen je obseg teh del. Po mnenju naročnika mora ponudnik vse ključne informacije za pripravo ponudbe pridobiti predvsem z lastnim ogledom objekta, čeprav je na naročniku priprava jasne, natančne in nedvoumne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ogled ne more nadomestiti projektne naloge, tehničnih specifikacij ter podatkov o lastnosti materialov in opreme. Naročnik ni objavil projektne naloge in tehničnih specifikacij za projektiranje in gradnjo, ki bi definirala lastnosti, ki jih naročnik zahteva v okviru izvedbe projekta. Brez jasne in popolne dokumentacije o obstoječih napravah ni mogoče pripraviti kakovostne ponudbe. Naročnik tudi ni objavil zavezujoče arbitražne odločbe GI ZRMK (ki jo je slednji izdelal glede neizvedenih del in napak na objektu, kar je predmet javnega naročila), s katero razpolaga, posledično pa so ponudniki, ki so seznanjeni s to odločbo, v prednosti pred ponudniki, ki z njo niso seznanjeni. Naročnik tudi ni objavil meritev in fotodokumentacije, ki so bile podlaga za izvedensko mnenje dr. R, ki ga naročnik označuje za informativno. Naročnik je predvidel izvedbo javnega naročila po Rumeni knjigi FIDIC, kar je neprimerno, saj je PZI že izdelan in da bo naročnik potrdil PZI. Neprimerna je tudi zahteva, da mora izvajalec izvesti elaborat ekonomske upravičenosti. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, ali je obstoječi PZI usklajen z že dobavljeno opremo, posledično ni jasno, ali je za kasnejšo namestitev opreme treba v okviru izvedbe javnega naročila izdelati dopolnjen ali spremenjen PZI. Naročnik nalaga izvajalcu izvedbo del brez ustrezne pravne podlage, saj PZI ni izdelala oseba, ki je v njem navedena kot projektant, posledično pa ni mogoče izpolniti zahteve glede hierarhije dokumentov, saj naročnik pričakuje spoštovanje zakonodaje in dokončanje del po PZI, ki je v nasprotju z zakonodajo in ne izpolnjuje bistvenih zahtev po GZ-1. Vlagatelj še navaja, da naročnik na več vprašanj potencialnih ponudnikov ni vsebinsko odgovoril.

Naročnik je dne 25. 9. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je PZI podlaga za izvedbo del, ne pa za oblikovanje ponudbene cene, kar ne predstavlja protislovja, ampak gre za logično razmejitev med opisom obsega del in obliko oddaje ponudbe. Dokument »Zahteve« vsebuje vse bistvene tehnične specifikacije, zahteve pa so dodatno vezane na veljavno gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo. Pravila za uporabo šolske stavbe so jasno določena v različnih predpisih o gradnjah. Izvedenih je bilo že veliko objektov na podlagi razpisov, kjer je naročnik predložil gradbeno dovoljenje in projektno nalogo ali druge zahteve, izvajalec pa je izvedel gradnjo ob upoštevanju vseh predpisov s področja gradbeništva in požarne varnosti, ki so povezani z gradnjo objektov srednješolskega programa. Naročnik je zato zahteval sodelovanje projektanta z ustreznimi referencami, da bo gradnja skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in bistvenimi zahtevami za novogradnje iz GZ-1. Tudi iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-095/2018 izhaja, da naročnik ni dolžan pripraviti izvedbene projektne dokumentacije, temveč zadostuje, da jasno opredeli tehnične zahteve in pričakovani rezultat. Naročnik nadalje navaja, da mnenje GI ZRMK ni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ne vpliva na zahtevani obseg del. Vsi gospodarski subjekti imajo dostop do enakih informacij. V konkretnem primeru je primerna uporaba Rumene knjige FIDIC, saj ta določa pravila o razmejitvi odgovornosti in zagotavlja standardiziran pogodbeni okvir. Prisotnost obstoječe PZI ne izključuje njene uporabe, ampak pomeni, da izvajalec prevzame odgovornost za dopolnitve in odpravo pomanjkljivosti. V zaključku naročnik navaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni protislovna, vsebuje jasne tehnične specifikacije in je skladna s pogodbenim modelom FIDIC, naročnik pa ne skriva relevantnih informacij in z ogledom zagotavlja dopolnilne informacije.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 9. 2025, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja, da naročnik ni substancirano zanikal revizijskih navedb, zato revizijske navedbe, skladno s pravili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), štejejo za priznane in utemeljene. Naročnikova opustitev dolžnosti opredelitve do bistvenih revizijskih navedb predstavlja kršitev načela kontradiktornosti in vlagatelju onemogoča učinkovito pravno varstvo. Ker naročnik odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni obrazložil, je vlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in do učinkovitega pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 1. 10. 2025 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in potrdila o oddaji vprašanj, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija ni izvedla poizvedb pri Inženirski Zbornici Slovenije (v nadaljevanju: IZS), kot je to predlagal vlagatelj, in je zavrnila dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v izpis korespondence med G.D. in G. Š. ter v dopis Gospodarske zbornice Slovenije z dne 22. 8. 2025, iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Po pregledu navedene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami v vlogi z dne 29. 9. 2025, da se naročnik ni vsebinsko opredelil do revizijskih navedb, posledično pa je kršil ustavno zagotovljene pravice vlagatelja, pojasniti, da je iz prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ki določa pooblastila Državne revizijske komisije za odločanje v revizijskem postopku, razvidno, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo, ki je vloga, s katero vlagatelj uveljavlja kršitve zoper ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN in drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija v revizijskem postopku torej ne odloča o naročnikovem ravnanju v predrevizijskem postopku in tako ne odloča o tem, ali je naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo zakonita in utemeljena, temveč odloča, ali je zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. Zato si vlagatelj, četudi bi se potrdilo, da se naročnik ni vsebinsko opredelil do bistvenih revizijskih navedb, kot to zatrjuje vlagatelj, z ugotovitvijo utemeljenosti teh očitkov v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne bi mogel v ničemer izboljšati položaja v zvezi z oddajo zadevnega javnega naročila; tega bi si lahko vlagatelj izboljšal le, če bi se ugotovilo, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Vlagatelju zaradi zatrjevane odsotnosti naročnikove vsebinske opredelitve do revizijskih navedb tudi ni onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj se v primeru naročnikove zavrnitve zahtevka za revizijo postopek pravnega varstva nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, ki mora zahtevek za revizijo (če so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) sprejeti v (vsebinsko, meritorno) obravnavo (prim. prvi odstavek 29. člena in drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Pritrditi gre navedbam vlagatelja v vlogi z dne 29. 9. 2025, da se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja ZPP, ki v 212. členu določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. V zvezi z navedbami vlagatelja, da se zaradi »popolne pasivnosti naročnika« zatrjevana dejstva štejejo za priznana, revizijske navedbe pa za utemeljene, gre poudariti, da so lahko predmet (naročnikovega) priznanja le trditve o dejstvih, ne pa tudi pravna kvalifikacija dejanskega stanja ter pravne posledice, izpeljane iz pravne kvalifikacije dejanskega stanja. Umanjkanje naročnikovega nasprotovanja nekaterim revizijskim trditvam zato samo po sebi še ne pomeni utemeljenosti revizijskih navedb. Navedeno potrjuje tudi institut molka naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), ki sicer v obravnavanem primeru ni podan, saj četudi naročnik ne bi odločil o zahtevku za revizijo in se torej do revizijskih navedb ne bi vsebinsko opredelil oz. jih ne bi konkretizirano zavrnil, to ne bi pomenilo, da bi morala Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugoditi, temveč ga mora (če so izpolnjene procesne) predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejeti v (vsebinsko, meritorno) obravnavo in o njem odločiti v skladu z 39. členom ZPVPJN.

Med strankama revizijskega postopka je sporno, ali je naročnik določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval v skladu z določbami ZJN-3. Glavnina revizijskih navedb je usmerjena v zatrjevanje, da naročnik določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vezanih na predmet javnega naročila, ni oblikoval v skladu z določbami ZJN-3.

Predmet naročila naročnik opiše oz. določi s tehničnimi specifikacijami, ki se skladno s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določenih v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3). Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) zahteva, da imajo vsi ponudniki pri oblikovanju svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji. Z načelom enakega obravnavanja ponudnikov je povezano načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), ki zahteva, da so (tehnične) zahteve, določene v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom, oblikovane jasno, natančno in enopomensko, tako da se vsem razumno obveščenim in običajno skrbnim ponudnikom omogoči, da jih razumejo v pravilnem obsegu in jih razlagajo na enak način, in da se naročniku omogoči učinkovit preizkus, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam.

Iz 68. člena ZJN-3 izhaja, da je naročnik tisti subjekt, ki mora določiti tehnične specifikacije, ne pa ponudniki. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni subjekti seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko ponudijo izvedbo naročila, ki bo skladna z naročnikovimi zahtevami. Določitev tehničnih specifikacij potencialnim ponudnikom omogoči, da predvidijo obseg in vsebino del, potrebnih za izvedbo javnega naročila, ter da posledično oblikujejo ponudbeno ceno, s katero bodo pokrili stroške izvedbe javnega naročila, poleg tega pa tehnične specifikacije predstavljajo izhodišče za presojo, ali je ponudnik ponudil predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji. Če naročnik opusti dovolj natančno določitev predmeta javnega naročila ima to po naravi stvari za posledico, da je na portalu javnih naročil ali prek njega gospodarskim subjektom posredoval manj informacij od tistega obsega, ki ga zagotavljajo določbe ZJN-3. To pa lahko posledično vpliva na različno razumevanje tehničnih specifikacij in s tem na različno pripravo ponudb, kar lahko oteži ali onemogoči njihovo medsebojno primerljivost.

V obravnavanem primeru je naročnik predmet javnega naročila opredelil v dokumentu »Zahteve naročnika«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ki vsebuje povezavo do Odločbe o gradbenem dovoljenju z dne 25. 7. 2019, Odločbe o spremembi Gradbenega dovoljenja z dne 7. 6. 2023, Projekta za gradbeno dovoljenje (PGD), Projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), Projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), Projekta za izvedbo glede pohištvene opreme, tehnoloških elaboratov, fotografij in Strokovnega mnenja z dne 1. 12. 2024, ki ga je izdelal dr. P. R.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik že izvedel postopek javnega naročanja, katerega predmet je bila rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta na Cankarjevi ulici 5 v Mariboru (v nadaljevanju: obstoječi objekt). Na podlagi tega postopka je bil izdelan PZI, GOI dela pa so se začela izvajati; nekatera GOI dela so bila dokončana, nekatera dela še niso bila dokončana, nekatera GOI dela pa so bila izvedena napačno oz. pomanjkljivo. Izvedba del se je ustavila v letu 2024.

Iz dokumenta »Zahteve naročnika« izhaja, da je predmet zadevnega javnega naročila dokončanje rekonstrukcije in prizidave obstoječega objekta, ki se je ustavila, in sicer (1) dokončanje GOI del, predvidenih z že izdelanim PZI in izdanim gradbenim dovoljenjem, torej izvedba tistih del, ki v okviru predhodnega projekta niso bila izvedena, (2) izdelava dopolnitev PZI ter (3) odprava (v okviru predhodne izvedbe GOI del) neustrezno izvedenih GOI del (glej točki 0.1 in 0.1.1.1 dokumenta »Zahteve naročnika«).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik ni dovolj natančno opredelil predmeta javnega naročila, saj ni konkretiziral vrste in obsega del, ki so predmet javnega naročila, kot tudi ni opredelil lastnosti, ki naj bi jih imela izvedena dela. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da dokument »Zahteve naročnika« vsebuje »vse bistvene tehnične specifikacije, zahteve pa so dodatno vezane na veljavno gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te navedbe zgolj splošne oz. da naročnik ob tem ne konkretizira, na podlagi katerih informacij v dokumentu »Zahteve naročnika« (ali drugem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) so se lahko gospodarski subjekti seznanili s konkretnimi informacijami o predmetu javnega naročila. Pritrditi gre naročniku, da ni dolžan pripraviti izvedbene projektne dokumentacije, saj je na naročniku izbira načina določitve tehničnih specifikacij. V zvezi z navedbami naročnika, da za jasno opredelitev predmeta javnega naročila zadošča, da jasno opredeli tehnične zahteve in pričakovani rezultat (tj. rekonstrukcija objekta skladno z zakonodajo, gradbenim dovoljenjem in obstoječim PZI), gre pojasniti, da naročnik lahko v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3, tehnične specifikacije določi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vendar le, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo. Tudi v primeru opredelitve tehničnih specifikacij v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, je torej naročnik dolžan gospodarskim subjektom zagotoviti dovolj natančne parametre oz. informacije, na podlagi katerih bo lahko gospodarski subjekt opredelil predmet javnega naročila in predložil ponudbo, ki bo zadostila potrebam in zahtevam naročnika v zvezi s predmetom naročila, naročnik pa bo lahko na podlagi medsebojne primerjave ponudb oddal javno naročilo po objektivnih in preverljivih kriterijih.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj navedel, da je predmet javnega naročila dokončanje GOI del, predvidenih z že izdelanim PZI in izdanim gradbenim dovoljenjem, ne da bi ob tem konkretiziral GOI dela, ki so bila v okviru predhodne izvedbe že (ustrezno) izvedena, oz. ne da bi konkretiziral dela, ki v okviru predhodne izvedbe niso bila dokončana, in so posledično del predmeta zadevnega javnega naročila. Naročnik je sicer v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objavil Strokovno mnenje z dne 1. 12. 2024, ki se nanaša na stanje na objektu in vsebuje opis nedokončanih del in ugotovljenih pomanjkljivosti pri predhodni izvedbi del, vendar pa je naročnik v točki 0.1.1.2 dokumenta »Zahteve naročnika« navedel, da je Strokovno mnenje z dne 1. 12. 2024 »izključno informativne narave in nima značaja projektne dokumentacije ali tehničnih specifikacij. Njegov namen je, da ponudniku služi kot dodatna pomoč pri razjasnitvah morebitnih nejasnosti, ki bi nastopile po ogledu objekta, ter kot orientacija za lažje razumevanje ugotovljenih pomanjkljivosti«. Iz navedenega izhaja, da je Strokovno mnenje zgolj informativne narave in kot takšno ne vsebuje vseh relevantnih podatkov z zvezi z nedokončanimi deli. Tudi sicer gre ugotoviti, da je v Strokovnem mnenju podan zgolj splošen opis dejanskega stanja in nedokončanih del (npr. nedokončana so slikopleskarska dela, v zvezi s tem pa je potreben (1) pregled vseh sten in stropov z namenom ugotovitve morebitnih poškodb, neenakomernih nanosov barve, prask ali drugih vizualnih pomanjkljivosti, (2) temeljito čiščenje površin z odstranitvijo prahu, umazanije in morebitnih ostankov prejšnjih nanosov, da se omogoči dober oprijem novih slojev, (3) nanos osnovnega premaza in izvedba večslojnega barvanja z visokokakovostnimi barvami, (4) zaključek del s pregledom celotne površine in popravkom vseh morebitnih nepravilnosti), ki ne omogoča, da bi se gospodarskih subjekti seznanili s konkretnimi GOI deli, ki v okviru predhodne izvedbe niso bila dokončana in so (posledično) predmet tega javnega naročila, ter obsegom teh del.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj navedel, da je predmet javnega naročila odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, ki so nastale med (predhodno) izvedbo GOI del na objektu, ne da bi ob tem konkretiziral, katera dela so bila v okviru predhodne izvedbe del izvedena pomanjkljivo oz. napačno oz. ne da bi konkretiziral, odprava katerih napačno oz. pomanjkljivo izvedenih del je predmet javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni konkretiziral napačno oz. pomanjkljivo izvedenih del oz. razlogov, zaradi katerih že izvedenih del ni mogoče šteti za ustrezne. Naročnik je sicer gospodarske subjekte seznanil s Strokovnim mnenjem z dne 1. 12. 2024, ki se nanaša na stanje na objektu in vsebuje ugotovljene pomanjkljivosti pri predhodni izvedbi del, vendar je naročnik, kot že pojasnjeno, omenjeni dokument opredelil za informativnega. Poleg tega je v Strokovnem mnenju podan zgolj splošen opis dejanskega stanja in ugotovljenih napak (npr. neustrezna izvedba debeline pločevine na stopnicah, v zvezi s tem pa je je potreben (1) pregled vseh stopnic, da se ugotovi skladnost debeline pločevine z načrtom in predpisanimi standardi, (2) odstranitev pločevine, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede nosilnosti, debeline in odpornosti na obrabo, (3) priprava podlage za namestitev nove pločevine, vključno z odstranitvijo ostankov lepila ali pritrdilnih elementov prejšnje pločevine, (4) namestitev pločevine ustrezne debeline, skladno s statičnimi in gradbenimi standardi. Preverjanje trdnosti in ustrezne pritrditve, (4) zaključna obdelava robov stopnic, da se preprečijo poškodbe zaradi ostrih robov in omogoči estetski videz), ki ne omogoča, da bi se gospodarski subjekti seznanili z informacijami o tem, odprava katerih napačno oz. pomanjkljivo izvedenih del je predmet javnega naročila in obsegom del, potrebnim za odpravo pomanjkljivosti. Ob tem tudi ne gre spregledati, da je naročnik v točki 0.6.1.2 dokumenta »Zahteve naročnika« predvidel, da pogodbene obveznosti zajemajo tudi rušitev in odstranitev predvidnih materialov in proizvodov, kompletno s transportom in odvozom na trajno deponijo gradbenih odpadkov ter eventualne rušitve delov stavbe oz. odstranitve posameznih elementov v skladu z morebitnimi ugotovitvami glede pomanjkljivosti, vendar pa, kot to pravilno opozarja vlagatelj, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni konkretiziral, kateri elementi oz. katera že izvedena dela so predvidena za rušitev (oz. odstranitev katerih izvedenih del je predmet javnega naročila) in kakšen je obseg del, povezan z rušitvijo oz. odstranitvijo posameznih elementov.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila gre pritrditi tudi (smiselnim) navedbam vlagatelja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni konkretno opredelil, v katerem delu so potrebne dopolnitve obstoječega PZI in v kakšnem obsegu. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer izhaja, da so potrebne dopolnitve in spremembe obstoječega PZI v delu, ki se nanaša na odpravo napačno oz. pomanjkljivo izvedenih GOI del, vendar ker naročnik ni konkretiziral, katera dela so bila v okviru predhodne izvedbe izvedena napačno oz. pomanjkljivo in razlogov, zaradi katerih izvedenih del ni mogoče šteti za ustrezne, kot tudi ne, odprava katerih napačno oz. pomanjkljivo izvedenih del je predmet zadevnega javnega naročila, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razbrati, v katerem delu so potrebne dopolnitve obstoječega PZI, posledično pa tudi ni razviden obseg del, vezan na dopolnitve obstoječega PZI. Ob tem ne gre spregledati naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil dne 14. 8. 2025 (ob 15.20), da je možno instalacije prilagoditi na že dobavljeno tehnološko opremo in da v kolikor je potrebno za kasnejšo namestitev opreme izdelati dopolnjen ali spremenjen PZI, je to predmet tega javnega naročila. Upoštevaje predstavljeni odgovor naročnika niti ni jasno, ali predmet zadevnega javnega naročila vključuje tudi dopolnitve oz. spremembe PZI v delu, ki se nanaša na namestitev obstoječe tehnološke opreme, saj naročnik dopušča možnost, da bo v okviru izvedbe javnega naročila treba izdelati dopolnjen ali spremenjen PZI v delu, ki se nanaša na namestitev obstoječe tehnološke opreme. V primeru, da je predmet javnega naročila tudi sprememba oz. dopolnitev PZI v delu, ki se nanaša na namestitev opreme, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, v katerem delu so potrebne dopolnitve oz. spremembe PZI (oz. katere obstoječe opreme ni mogoče namestiti glede na obstoječi PZI in zakaj), posledično pa ni razviden obseg del, povezan s spremembo oz. dopolnitvijo PZI v delu, ki se nanaša na namestitev opreme.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik ni jasno, natančno in nedvoumno opredelil tehničnih specifikacij, relevantnih za izvedbo del (oz. ni opredelil lastnosti, ki jih morajo imeti izvedena dela), gre ugotoviti, da je naročnik v točki 0.1.1.1 dokumenta »Zahteve naročnika« navedel, da je glavni cilj projekta dokončanje GOI del, predvidenih z že izdelano projektno dokumentacijo PZI in izdanim veljavnim gradbenim dovoljenjem, prav tako je naročnik na portalu javnih naročil dne 14. 8. 2025 (ob 15.31) pojasnil, da so karakteristike zahtevanih elementov in objekta ustrezno predstavljene v PZI dokumentaciji, iz česar izhaja, da so informacije o zahtevanih lastnostih del, ki so predmet javnega naročila, opredeljene v PZI. Vendar pa vlagatelj utemeljeno opozarja, da je naročnik v točki 0.2.1.7 dokumenta »Zahteve naročnika« navedel, da se obstoječa projektna dokumentacija (PZI) »informativno upošteva kot zahteva naročnika za dokončanje del v celoti«, iz česar izhaja, da je obstoječi PZI zgolj informativne narave in kot takšen ne vsebuje vseh relevantnih podatkov in da se lahko zahteve, opredeljene v PZI, še vedno spremenijo. Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer utemeljeno opozarja, da obstoječa PZI ni podlaga za oblikovanje ponudbene cene (predmet zadevnega javnega naročila namreč ni izvedba vseh v PZI predvidenih del, ampak zgolj izvedba nedokončanih del ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti), vendar pa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik PZI označil za informativnega, ne potrjuje njegovih navedb, da je PZI podlaga za izvedbo del. Upoštevaje, da je naročnik obstoječo PZI v celoti označil za informativno, gre pritrditi vlagateljevim navedbam, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno, natančno in nedvoumno opredelil tehničnih specifikacij, relevantnih za izvedbo del.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik gospodarske subjekte seznanil zgolj s podatkom, da je predmet javnega naročila dokončanje GOI del, predvidenih z že izdelanim PZI in izdanim gradbenim dovoljenjem, torej izvedba tistih del, ki v okviru predhodnega projekta niso bila izvedena, izdelava dopolnitev PZI ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, ki so nastale med (predhodno) izvedbo GOI del na objektu, ni pa naročnik gospodarskih subjektov seznanil s podatki o tem, katera dela je treba dokončati in kakšen je obseg teh del, katere ugotovljene pomanjkljivosti je treba odpraviti in kakšen je obseg del, povezan z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in v katerem delu konkretno je treba dopolniti PZI in kakšen je obseg dopolnitev PZI. Navedenega ne spreminja dejstvo, da je naročnik v točki 2.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel obvezen ogled objekta. V zvezi z navedbami naročnika, da je ogled objekta praksa pri tovrstnih projektih, gre pojasniti, da vlagatelj naročniku ne očita, da je predvidel obvezen ogled objekta, temveč mu očita, da od gospodarskih subjektov zahteva, da relevantne podatke za pripravo dopustnih, konkurenčnih in medsebojni primerljivih ponudb pridobijo z lastnim ogledom. Naročnik sicer v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da »ogled ni bil predviden kot nadomestitev projektne naloge, temveč kot dopolnitev in preveritev dejanskega stanja«, vendar pa je naročnik na portalu javnih naročil dne 14. 8. 2025 (ob 15.06) pojasnil, da »ponudnik mora vse ključne informacije za pripravo ponudbe pridobiti predvsem z lastnim ogledom objekta in preverjanjem stanja na terenu« in da je ugotovitvam dejanskega stanja prvenstveno namenjen ogled objekta. Naročnik torej gospodarskim subjektom nalaga, da se prek ogleda objekta seznanijo z informacijami o tem, katera dela so nedokončana, katera dela so bila izvedena napačno oz. neustrezno, katera izvedena dela je treba odstraniti, v katerem delu je potrebna dopolnitev PZI, vključno s podatkom, ali obstoječa PZI omogoča namestitev obstoječe tehnološke opreme, in če ne, v katerem delu je treba spremeniti PZI, da bo omogočena naknadna namestitev tehnološke opreme.

Pojasniti gre, da možnost ogleda ne razbremenjuje naročnika njegove dolžnosti, da ponudnikom preko portala javnih naročil posreduje dovolj natančne parametre, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa ga odda (točka a petega odstavka 68. člena ZJN-3). Kadar gre za podatke, ki so potrebni za pripravo ponudb, ki so neodvisni od tehnologije posameznih ponudnikov in naročnik z njimi razpolaga, jih mora naročnik posredovati gospodarskim subjektom, četudi bi slednji te podatke lahko sicer pridobili tudi na ogledu (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-256/2012, 018-138/2022 in 018-010/2025). Na naročniku je dolžnost, da gospodarske subjekte jasno, natančno in nedvoumno seznani z vsebino in obsegom predmeta javnega naročila oz. da oblikuje tehnične specifikacije na način, da lahko gospodarski subjekti opredelijo predmet javnega naročila. Ni na ponudnikih, da na podlagi ogleda objekta sami ugotavljajo oz. sklepajo o predmetu javnega naročila, saj lahko gospodarski subjekti na podlagi subjektivnih izkušenj različno sklepajo o vsebini in obsegu jasnega naročila.

Upoštevaje navedeno gre pritrditi vlagatelju, da naročnik gospodarskih subjektov ni seznanil z informacijami, relevantnimi za pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb. Po naravi stvari je jasno, da za pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb ne zadostuje zgolj podatek o tem, da naročnik naroča neznan obseg dokončanja del, odpravo pomanjkljivosti glede že izvedenih del in dopolnitev PZI, saj morajo biti gospodarski subjekt za pripravo ponudb seznanjeni tudi s podatkom o konkretni vsebini del (katera dela je treba dokončati, katere ugotovljene pomanjkljivosti je treba odpraviti ter v katerem delu je treba dopolniti obstoječi PZI) in o obsegu del, potrebnih za izvedbo javnega naročila, da lahko ocenijo, ali lahko izvedejo javno naročilo in temu primerno oblikujejo (konkurenčno) ponudbeno ceno, s katero bodo pokrili stroške izvedbe javnega naročila. Ker naročnik gospodarskih subjektov ni seznanil z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami, ki se nanašajo na vsebino in obseg del, ki so predmet javnega naročila, ki vplivajo pomembno na oblikovanje ponudbene cene, ni zagotovil obsega informacij, ki bi omogočal pripravo medsebojno primerljivih ponudb. Objektivne primerljivosti ponudb namreč ni mogoče zagotoviti, če ima vsak gospodarski subjekt zaradi nezadostnega obsega informacij drugačno predstavo o obsegu del, potrebnem za izvedbo javnega naročila. Zaradi različnosti razumevanja vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na enega izmed bistvenih delov posla (tj. predmet pogodbe), ponudniki pri oblikovanju ponudbene cene ne bodo izhajali iz enakih izhodišč. Naročnik je s tem, ko gospodarskih subjektov ni seznanil z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami, ki se nanašajo na vsebino in obseg del, ki so predmet javnega naročila, ni zagotovil obsega informacij v zvezi s predmetom javnega naročila, ki bi omogočal, da bi ponudniki pripravili ponudbe in oblikovali ponudbene cene ter da bi ob enakih izhodiščih pripravili primerljive ponudbe, kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Ker je Državna revizijska komisija že ugotovila utemeljenost vlagateljevih navedb, da naročnik ni zagotovil zadosti informacij za pripravo dopustnih in primerljivih ponudb, vsebinska presoja ostalih revizijskih navedb, usmerjenih v utemeljevanje nezadostnega obsega informacij o predmetu javnega naročila (in sicer, da naročnik ni objavil zavezujoče arbitražne odločbe GI ZRMK, meritev in fotodokumentacije, ki je bila podlaga za Strokovno mnenja z dne 1. 12. 2024, ter podatkov o obstoječi (tehnološki) opremi) v konkretnem primeru za presojo ravnanja naročnika ni potrebna. Šele ko bo naročnik oblikoval tehnične specifikacije na način, da se bodo lahko gospodarski subjekti seznanili z vsebino in obsegom predmeta javnega naročila, bo mogoča presoja, ali gospodarski subjekti za oblikovanje dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb potrebujejo dodatne informacije (npr. podatke o obstoječi tehnološki opremi). Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da ZJN-3 naročniku ne nalaga, da gospodarske subjekte seznani s točno določenimi dokumenti (npr. z zavezujočo arbitražno odločbo GI ZRMK, fotodokumentacijo), pač pa mu nalaga, da gospodarske subjekte seznani z informacijami, ki so relevantni za pripravo dopustnih in primerljivih ponudb. Za presojo naročnikovega ravnanja zato ne more biti odločilno, ali je objavil zavezujočo arbitražno odločbo GI ZRMK, ki naj bi po navedba vlagatelja vsebovala podatke, relevantne za pripravo ponudb, in fotodokumentacijo, ampak ali je gospodarske subjekte seznani z informacijami, ki so relevantni za pripravo dopustnih in primerljivih ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je neprimerna naročnikova zahteva, da se pri izvedbi naročila upoštevajo določbe Rumene knjige FIDIC, kot tudi zahteva, da mora izvajalec izdelati elaborat ekonomske upravičenosti. Omenjeni zahtevi sta tesno povezani z vprašanjem, na kakšen način naročnik opredeli predmet javnega naročila oz. na kakšen način oblikuje tehnične specifikacije. Šele v primeru, če bi naročnik opredelil predmet javnega naročila in tehnične specifikacije na način, skladen z ZJN-3, bi bila mogoča presoja primernosti zahteve v zvezi z določbami Rumene knjige FIDIC in zahteve glede elaborata ekonomske upravičenosti. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj nepravilno razlaga določbe glede elaborata ekonomske upravičenosti, saj iz točke 0.5.1.2 dokumenta »Zahteve naročnika« ne izhaja, da bi moral izvajalec pri zaključevanju projekta iskati različne variante in jih dokazovati z elaboratom ekonomske upravičenosti oz. da bi moral izvajalec izdelati elaborat ekonomske upravičenosti za že izvedena dela, temveč, da če se bo med projektiranjem (torej izvedbo dopolnitev PZI) in gradnjo (izvedbo nedokončanih del in odpravo ugotovljenih napak) izkazalo, da so na voljo različne rešitve ali pa bo izvajalec predlagal spremembo, bo izvajalec moral na zahtevo inženirja pripraviti elaborat ekonomske upravičenosti, ki potrjuje smiselnost izbrane variante. Pripravo elaborata ekonomske upravičenosti je torej naročnik predvidel zgolj v povezavi z deli, ki so predmet zadevnega javnega naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da PZI projektna dokumentacija ni izdelana s strani pooblaščenega inženirja, gre pojasniti, da čeprav naročnika zavezuje zakonodaja z različnih področij, lahko Državna revizijska komisija, ki po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-81/2014, 018-8/2015, 018-65/2015, 018-73/2016). Ugotavljanje kršitev, ki so vezane na druga pravna področja, niso v pristojnosti Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija tako ni pristojna za presojo kršitev gradbene zakonodaje, do katerih bi lahko prišlo v fazi izvajanja pogodbe, in tako ni pristojna za presojo, ali bi bila izvedba predmetnega javnega naročila v nasprotju z gradbeno zakonodajo (ali drugo zakonodajo). Morebitne kršitve gradbene zakonodaje v fazi izvedbe predmetnega javnega naročila se bodo ugotavljale v okviru morebitnega inšpekcijskega nadzora. Poleg tega, tudi če dokumentacije PZI ni izdelal G.D., ki je kot projektant naveden v PZI, kot to zatrjuje vlagatelj, to vlagatelju ne onemogoča oz. otežuje sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, saj lahko, tako kot vsi ostali zainteresirani ponudniki, sodeluje v postopku in se poteguje za izvedbo javnega naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija navedb, da PZI projektna dokumentacija ni izdelana s strani pooblaščenega inženirja, posledično pa je PZI v nasprotju z gradbeno zakonodajo, vsebinsko ni presojala, s tem povezan predlog vlagatelja, da Državna revizijska komisija izvede poizvedbo pri IZS, in dokazna predloga z vpogledom v izpis korespondence med G.D. in G. Š. ter dopis Gospodarske zbornice Slovenije z dne 22. 8. 2025, pa je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebna, saj želi vlagatelj z izvedbo teh dokazov dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za odločitev v konkretni zadevi.

Državna revizijska komisija tudi ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, da naročnik ni vsebinsko odgovoril na nekatera zastavljena vprašanja zainteresiranih gospodarskih subjektov. Meritorna presoja vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo kršitev četrtega odstavka 61. člena ZJN-3, v tem postopku ni (več) potrebna, saj je treba zahtevku za revizijo ugoditi že iz razloga, ker je naročnik gospodarskim subjektom posredoval manj informacij od tistega obsega, ki ga zagotavljajo določbe ZJN-3, in razveljaviti celotni postopek javnega naročanja, zato morebitna ugotovitev utemeljenosti teh revizijskih navedb ne bi mogla več vplivati oz. izboljšati položaj vlagatelja v postopku javnega naročanja. Poleg tega bi meritorna presoja teh revizijskih navedb lahko vplivala le na ravnanje naročnika v tem konkretnem postopku, katerega pa je Državna revizijska komisija v celoti razveljavila.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik s tem, ko gospodarskih subjektov z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni seznanil z vrsto in obsegom del, ki so predmet javnega naročila, gospodarskim subjektom ni zagotovil informacij v obsegu, ki bi omogočal, da bi gospodarski subjekti ob enakih izhodiščih pripravili ponudbe in oblikovali ponudbene cene, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru odločitve za ponovno izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila le-tega izvede skladno z določili ZJN-3, pri čemer naj pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Ob tem naj naročnik tudi presodi, ali je glede na predmet javnega naročila, kot ga bo opredelil v morebitnem novem postopku, primerna uporaba določb Rumene knjige FIDIC.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je naročnik, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške, tj. strošek vplačane takse v višini 2.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 2.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– naročnik,
– vlagatelj,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran