018-106/2025 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij
Številka: 018-106/2025-10Datum sprejema: 20. 10. 2025
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, Igorja Luzarja kot člana senata in mag. Zlate Jerman kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Dobava kombiniranih in posamičnih urinskih testov, kreatininskih testov in lončkov s temperaturno skalo za zavode za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prohealth, d. o. o., Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 10. 2025
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi tako, da se ob upoštevanju varstva tajnih podatkov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v dokumente iz mape »Tehnični del_dokazila_SI.zip«, ki se nahajajo v priponkah v formatu .pdf:
• 14601935000 Multi-Drug Panel with without Adulteration Alltest CE Slovenian PI (FY_).pdf,
• 14602601100 Multi-Drug Cassette with without Adulteration Alltest CE SL PI (F) 2024.08.15.pdf,
• DABP-102(10ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DAM-102b(500ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DBA-102b(200ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DBU-102a(10ng) AllTest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DBZ-102a(300ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DCO-102b(100ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DFY-102(100ng) AllTest CE Slovenian PI (_).pdf,
• DMCA-102a(500ng) AllTest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DMD-102a(500ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DME-102b(500ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DMEP-102a(100ng) AllTest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DMT-102a(300ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DOP-102 (300ng) ALLTEST CE Slovenian PI(_).pdf,
• DTH-102a(50ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DTM-102a(100ng) Alltest CE Slovenian PI(_).pdf,
• DZO-102a(50ng) Alltest CE SlovenianPI (_).pdf,
• EC DOC of ABP Rapid Test DABP-101,102,114.pdf,
• EC DOC of AMP Rapid Test DAM-101,102,114.pdf,
• EC DOC of BAR Rapid Test DBA-101,102,114.pdf,
• EC DOC of BUP Rapid Test DBU-101,102,114.pdf,
• EC DOC of BZO Rapid Test DBZ-101,102,114.pdf,
• EC DOC of COC Rapid Test DCO-101,102,114.pdf,
• EC DOC of FYL Rapid Test DFY-101,102,114.pdf,
• EC DOC of MCAT Rapid Test DMCA-101,102,114.pdf,
• EC DOC of MDMA Rapid Test DMD-101,102,114.pdf,
• EC DOC of MEP Rapid Test DMEP-101,102,114.pdf,
• EC DOC of MET Rapid Test DME-101,102,114.pdf,
• EC DOC of MTD Rapid Test DMT-101,102,114.pdf,
• EC DOC of Multi-Drug X (2-17) Drugs Rapid Test Cassette DUA,DOA-1X5.pdf,
• EC DOC of Multi-Drug X (2-18) Drugs Rapid Test Panel DOA-1X4.pdf,
• EC DOC of OPI Rapid Test DOP-101,102,114.pdf,
• EC DOC of THC Rapid Test DTH-101,102,114.pdf,
• EC DOC of TML Rapid Test DTM-101,102,114.pdf,
• EC DOC of Urinalysis Reagent Strips U031-01_U031-14.pdf,
• EC DOC of ZOL Rapid Test DZO-101,102,114.pdf,
• GPSR DOC of ACCE-00 UCP120(1).pdf,
• Urinalysis Alltest CE SL PI(+ALB CRE CA).pdf.
2. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.
3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku naročila male vrednosti (objava obvestila o naročilu male vrednosti 18. 6. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004734/2025-SL1/01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025 (objava 29. 8. 2025 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004734/2025-ODL/02) obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Axon Lab, d. o. o., Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 9. 2025, sklicujoč se na 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), uveljavljal vpogled v konkurenčne ponudbe, naročnik pa mu je kot prilogo dopisu št. 430-143/2025/26 z dne 2. 9. 2025 poslal predračun iz ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi katerega izmed dokumentov, ki so našteti v 1. točki izreka tega sklepa.
Vlagatelj je 5. 9. 2025 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 9. 2025 in predlagal, da se mu omogoči vpogled v obsegu, kot mu ga zagotavlja ZJN-3, pa tudi razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Vlagatelj je s sklicevanjem na posamezne odločitve Državne revizijske komisije navajal, da so »tehnične specifikacije ponujenega blaga/storitve javni podatki«, pa tudi to, da »podatki, ki so bistveni za presoj popolnosti in skladnosti ponudbe, npr. tehnične specifikacije, ki vplivajo na presojo skladnosti ponudbe z zahtevami naročnika ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost«. Vlagatelj je nadalje izpostavil, da »slovenska deklaracija in navodila za vse ponujene teste in lončke so bili obvezni del ponudbene dokumentacije« in »navodila za uporabo za vse ponujene teste in lončke vključujejo tehnično specifikacijo, ki neposredno izkazuje ali je ponudba skladna z zahtevami naročnika, zato je nujna za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva«.
Po prejemu izjasnitve izbranega ponudnika z dne 9. 9. 2025, vložene na portal eRevizija 9. 9. 2025, je naročnik z dokumentom »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v obsegu, kot ga je uveljavljal vlagatelj, poleg tega pa je izbrani ponudnik v ponudbi vse priloge (razen predračuna na obrazcu iz priloge 2) s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti označil za poslovno skrivnost, naročnik pa je bil dolžan varovati poslovne skrivnosti, pri čemer ni pristojen za odločanje, kaj je poslovna skrivnost druge osebe. Naročnik je v pravnem pouku navedel, da vlagatelj lahko vloži pritožbo zoper odločitev o stroških.
Naročnik je 17. 9. 2025 po portalu eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo.
Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 9. 2025, sklicujoč se na 51. člen ZPVPJN, vložil pritožbo zoper odločitev o stroških in predlagal, da ji Državna revizijska komisija ugodi in mu prizna povrnitev stroškov.
Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-106/2025-5 z dne 6. 10. 2025, ki ga je vložila 6. 10. 2025 na portalu eRevizija, vlagatelju posredovala izjasnitev izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo (vloga z dne 9. 9. 2025).
Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 10. 2025, ki jo je vložil 8. 10. 2025 prek portala eRevizija, opredelil do vloge z dne 9. 9. 2025 in navedel, da se izbrani ponudnik strinja s tem, da se razkrije del njegove ponudbe.
Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-106/2025-8 z dne 8. 10. 2025, ki ga je vložila 9. 10. 2025 na portalu eRevizija, naročnika in izbranega ponudnika seznanila z vlagateljevo vlogo z dne 7. 10. 2025.
Po pregledu objav obvestila o naročilu male vrednosti in popravku tega obvestila, dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, odločitve o oddaji naročila male vrednosti in posredovane dokumentacije, zlasti pa ponudbe izbranega ponudnika ter spremljajočih dokumentov, pa tudi ravnanj vlagatelja in naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Naročnik je v postopku naročila male vrednosti iz 47. člena ZJN-3 (točka B.1 obvestila o naročilu male vrednosti) prejel ponudbe štirih ponudnikov, pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila po merilu druga najugodnejša, vendar prva, za katero je naročnik ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je po merilu najugodnejšo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki jo je naročnik ocenil za četrto najugodnejšo, za katero se naročnik ni opredelil, ne da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ne da to ni, je vložil zahtevek za revizijo in predlagal omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je naročnik omogočil, pa tudi razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Izbrani ponudnik je navedel, da je posamezno ponudbeno dokumentacijo označil skladno z internimi pravili, vendar se zaveda, da naročnik v postopku javnega naročanja določenih delov ponudbe, ki jih sicer interno šteje za poslovno skrivnost, ni dolžan varovati in jih bo na poziv moral predložiti in razkriti konkurenčnim ponudnikom, poleg tega pa je navedel, da ni nikoli nasprotoval ali kakorkoli poskušal ugovarjati odločitvam naročnika, da se v konkretnih primerih razkrije dele ponudbe, ko za to obstaja ustrezna zakonska podlaga. Naročnik je zavrnil zahtevek za revizijo, pri čemer je pojasnil, da je vlagatelju omogočil vpogled v obsegu, kot ga je vlagatelj uveljavljal v vlogi z dne 2. 9. 2025, sicer pa je naročnik moral varovati oznako poslovne skrivnosti, ki jo je uveljavljal izbrani ponudnik, saj ni pristojen za odločanje, kaj je poslovna skrivnost druge osebe.
Čeprav je naročnik v dokumentu »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025 vlagatelja poučil, da lahko vloži pritožbo zoper odločitev o stroških, vlagatelj pa je z vlogo z dne 17. 9. 2025 pritožbo zoper odločitev o stroških tudi vložil, Državna revizijska komisija vloge z dne 17. 9. 2025 ni obravnavala kot pritožbo v smislu prve povedi iz 50. člena ZPVPJN, saj je upoštevala, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil (na podlagi prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN), zato je moral vso dokumentacijo o postopku oddaje naročila male vrednosti in dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v obravnavo Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) in se je postopek pred Državno revizijsko komisijo že začel zaradi prejema zahtevka za revizijo (prva poved iz 30. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, odloči tudi o povrnitvi stroškov postopka kot o akcesornem zahtevku. Pritožba torej ni bila vložena, ker bi naročnik bodisi v celoti bodisi delno ugodil zahtevku za revizijo, pa se vlagatelj ne bi strinjal le z odločitvijo o povrnitvi stroškov. Državna revizijska komisija je zato vlogo z dne 17. 9. 2025 obravnavala v smislu izjasnitve iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, pri čemer iz vloge z dne 17. 9. 2025 izhaja, da se vlagatelj ne strinja ne z odločitvijo o zahtevku za revizijo ne z odločitvijo o povrnitvi stroškov.
Prvi odstavek 15. člena ZPVPJN določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN pa določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, je razvidno, da ne naročnik ne Državna revizijska komisija nimata podlage, da bi vlagatelja pozvala, da dopolni zahtevek za revizijo, če v njem manjkajo dejstva in dokazi, saj obe pravni podlagi v prvi povedi napotujeta na dopolnitev le v zvezi z obveznimi sestavinami iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo je zato pomembno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi bo v postopku pravnega varstva dosegel sprejem odločitve (naročnika na podlagi druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali Državne revizijske komisije na podlagi druge ali tretje alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ki bi ugodno vplivala na njegov položaj pri oddaji javnega naročila (npr. da bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, kar bi lahko pomenilo, da bi naročnik v primeru sprejema nove odločitve o oddaji naročila male vrednosti morda izbral vlagateljevo ponudbo). Strogost ureditve navajanja dejstev in predlaganja dokazov ob vložitvi zahtevka za revizijo je omiljena s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN. Če vlagatelj namreč dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z ZJN-3, se ob ugotovitvi kršitve do vpogleda v dokumentacijo vlagatelju dovoli vpogled vanjo in se mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Vlagatelj mora pri uveljavljanju kršitve pravice do vpogleda v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo (prva poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN). Iz zahtevka za revizijo izhaja, da je vlagatelj uveljavljal tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, da mu je bila kršena ta pravica, pa je vztrajal tudi v vlogi z dne 17. 9. 2025, zato je Državna revizijska komisija najprej obravnavala navedbe v zvezi s to kršitvijo.
Čeprav je iz vloge z dne 2. 9. 2025 razvidno, da je vlagatelj uveljavljal vpogled v »konkurenčne ponudbe«, kar je mogoče razumeti kot vpogled v vse ponudbe, peti odstavek 35. člena ZJN-3 vlagatelju ob določenih pogojih omogoča vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju, kar je razvidno iz zahtevka za revizijo in priloge k njemu (tj. predračun na obrazcu iz priloge 2), omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ker iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-143/2025/22 z dne 26. 8. 2025 ni razvidno, da bi naročnik opravil popolni pregled ponudb, je bil vlagatelj torej upravičen do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, kar ni sporno med vlagateljem in naročnikom. Med vlagateljem in naročnikom pa je še vedno sporno, ali je naročnik vlagatelju zagotovil vpogled v obsegu, ki je skladen s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 (tudi v povezavi s prvim in drugim odstavkom 35. člena ZJN-3). Ker je vlagatelj dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo v smislu prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN navajal le o »vpogled[u] v tehnično specifikacijo ponujenih testov in lončkov izbranega ponudnika (Navodil vseh ponujenih testov in lončkov ter slovenske deklaracije)«, je Državna revizijska komisija ugotavljala obstoj kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo le v tem obsegu; torej le glede »specifikacij ponujenega blaga« (v smislu drugega 35. člena ZJN-3). Dejstva, da je vlagatelj navajal omejitev vpogleda v »tehnične specifikacije«, ki so sicer dokumentacija, ki jo pripravi naročnik, te pa določajo zahtevane značilnosti blaga (gl. drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) (v tem smislu gl. točko 1.2 Opis predmeta naročila, str. 3–5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), Državna revizijska komisija ni štela vlagatelju v škodo, saj se je vlagatelj s tehničnimi specifikacijami seznanil že z objavo obvestila o naročilu male vrednosti (točka B.2 obvestila o naročilu male vrednosti) in je očitno, da ne problematizira vpogleda v tehnične specifikacije (gl. tudi konkretizacijo dokumentacije, ki se nanaša na navodila za uporabo in deklaracije, kar niso tehnične specifikacije iz druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, temveč dokumentacija izbranega ponudnika).
Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja z naročnikom (dokument »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025, str. 2, drugi odstavek pod točko III), da je vlagatelj v vlogi z dne 2. 9. 2025 zapisal, da uveljavlja vpogled v dele dokumentacije, »kateri niso označeni kot poslovna skrivnost«, iz ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidno, da so razen predračun na obrazcu iz priloge 2 drugi dokumenti (med njimi tudi tisti, ki so našteti v 1. točki izreka tega sklepa) označeni z oznako »ZAUPNO«, je tudi na podlagi sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 21. 7. 2025, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, razvidno, da je izbrani ponudnik za izjemo od poslovne skrivnosti določil »specifikacije ponujenega blaga« (kot tudi druge elemente ponudbe, ki so sicer določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3). Čeprav je iz sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 21. 7. 2025 razvidno tudi, da izbrani ponudnik vse dokumente označi z oznako »ZAUPNO« in so s to oznako označeni dokumenti (med njimi tudi tisti, ki so našteti v 1. točki izreka tega sklepa), to ne spremeni dejstva, da že iz sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 21. 7. 2025 izhaja drugačen status »specifikacij ponujenega blaga«. Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija dodaja, da je mogoče vlagateljev zapis iz vloge z dne 2. 9. 2025 o vpogledu v dele dokumentacije, »kateri niso označeni kot poslovna skrivnost«, razumeti tudi bolj funkcionalno, kot je to tolmačil naročnik, predvsem pa vsebinsko. Razumeti ga je mogoče namreč tako, da vlagatelj ne nasprotuje upravičeni označitvi delov ponudbe izbranega ponudnika za poslovno skrivnost. Tako stališče potrjuje že samo dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in uveljavlja, da mu je naročnik neupravičeno omejil pravico do vpogleda v dokumentacijo, ker ni upošteval obsega vpogleda, ki mu ga zagotavlja peti odstavek 35. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3.
Ne glede na navedeno je treba dodati, da je neutemeljeno tudi naročnikovo stališče (dokument »Odločitev« št. 430-143/2025/33 z dne 15. 9. 2025, str. 2, tretji, četrti in peti odstavek pod točko III), iz katerega je mogoče razumeti, da poslovno skrivnost predstavlja že podatek, ki je označen, da je poslovna skrivnost. Poslovna skrivnost v smislu ureditve ZJN-3 v prvem odstavku 35. člena ZJN-3 napotuje na Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), ta pa v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS). V prvem odstavku 2. člena ZPosS so določeni trije pogoji, kdaj je mogoče nekaj označiti kot poslovno skrivnosti, in sicer poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
˗ je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
˗ ima tržno vrednost;
˗ imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Kljub izpolnitvi teh treh pogojev pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne (gl. tretji odstavek 2. člena ZPosS). Čeprav je v prvi povedi iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3 določeno, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa ZGD-1, je to vezano še na pogoj, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. ZJN-3 pa v drugem odstavku 35. člena kot izjemo od statusa poslovne skrivnosti določa specifikacije ponujenega blaga, za katere določa, da so javni podatki. Naročnikovo tolmačenje nezmožnosti vlagatelju omogočiti razkritje specifikacij ponujenega blaga tako ni skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 in kot tako tudi nima opore v tretjem odstavku 2. člena ZPosS.
Izbrani ponudnik je kot del ponudbe predložil mapo »Tehnični del_dokazila_SI.zip«, v kateri se nahajajo dokazila v formatu .pdf, ki so poimenovana, kot so našteta v 1. točki izreka tega sklepa. Iz vpogleda v ta dokazila je razvidno, da se nanašajo na dokazovanje tehničnih specifikacij, ki jih je določil naročnik (v tem smislu gl. točko 1.2 Opis predmeta naročila, str. 3–5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in torej predstavljajo dokazila, kakšne lastnosti ima blago, ki ga je ponudil izbrani ponudnik glede na naročnikove zahteve o blagu. Ta dokazila tako predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3, zato bi bil vlagatelj upravičen vpogledati vanje, razen v obsegu, ki ga (razen glede izjeme, ki je urejena v drugem odstavku 35. člena ZJN-3) izključuje že ZJN-3 v prvem odstavku 35. člena.
Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot jo zagotavlja vlagatelju tretja poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, v delu, ki se nanaša na seznanitev s specifikacijo blaga, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Naročnik bo tako moral vlagatelju zagotoviti vpogled še v to dokumentacijo, pri tem ravnanju pa bo moral upoštevati zahteve iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3 o varstvu tajnih podatkov, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ter (če se med podatki iz teh dokazil nahajajo tudi podatki iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3) izjemo, da so podatki iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3 ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni. Ker je vlagatelj uspel izkazati kršitev te pravice, je Državna revizijska komisija kršitev tretje povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ugotovila le v tem obsegu in je skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Upoštevajoč predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN upravičen do dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih pridobi na vpogledu v dokumentacijo (2. točka izreka). O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo. Ker ta vlagateljeva ravnanja lahko posežejo v položaj izbranega ponudnika, naj naročnik stori, kar je mogoče, da v roku, v katerem ZPVPJN določa, da se lahko naročnik izjasni, zagotovi možnost, da se o tem izreče tudi izbrani ponudnik (gl. 11. člen ZPVPJN). Pri obveščanju je treba uporabiti portal eRevizija (prva poved iz drugega odstavka 13.a člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija še ni odločila o tem, ali je treba razveljaviti odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot je to med drugim predlagal vlagatelj, zato postopek pravnega varstva še ni zaključen in zato še ni odločitve Državne revizijske komisije o tem vprašanju.
S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.
Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je Državna revizijska komisija odločila, da vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.
Predsednik senata:
Marko Medved,
član Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
˗ naročnik,
˗ vlagatelj po pooblaščencu,
˗ izbrani ponudnik,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.